Poštnina pla?ai:a v gotovini.
ŠTEV. 146,
V LJUBLJANI, sobota, 2. Julija 1927.
Posamezna številka Din L—. LETO IV.
hhajt vsak dan opoldne, izvzemSi nedelje in praznike.
Besečna naročnina: V Ljubljani ln po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30"—«
Keotivlsen političen lisi
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarila,
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.8S3.
Vedno enaki,
Bilo je po skupščinskih volitvah leta 1923, ko je praznovala SLS svojo prvo Povojno volivno zmago in izbrisala utis težkega poraza iz leta 1920. Takrat se je pogodilo v unionski kavarni, da je odličen voditelj tedaj močnega avtonomističnega gibanja dejal voditelju SLS iz ‘aičnih vrst, da se ima SLS za svojo z°iago zahvaliti tudi avtonomistom in nJih glasilu. Bila je to samo priprosta, ® zato tem bolj resnična konstatacija, aični voditelj SLS pa je to priprosto ^onstatacijo kvitiral s temi visokolete-ritt* kssedaim: »Kaj pa ste hoteli sto-voutii« avton°misti, saj ste morali nas Na ta dog^ . ko opazujemo torv nehote spominjamo, voditeljev in predv° naših strankarskih po mnenju teh vodh ? * Cenjene SLS' modrost volivne tehnike'ŠL*™?* T
nima	,	sa™o	v	tem, aa
irsj m«. * l.
Mia reputacij, boljla.^ko^I™" £ ta račun je rodil tudi četrtkov sklep ljubljanskih zaupnikov SLS. Ta račun Pa je napačen od temelja. In čas bi bil da bi ga enkrat spoznali tudi naši strankarski magnati.
Zakaj ta račun ima predvsem to po-vejcTsv '^a šlevil° onih, ki se odzo-še Nič*i!- volivni d°ižnosti stalno manj
•	ui nanirft^ holi nar**.—
Kotirat sporazum med Imttliii In HSS dosežen j iaterieodia velesilpropsdla.
Beograd, 2. julija. Včeraj je HSS prejela poročilo, da sta inž. Košutič in dr. Kežman neovirano vršila agitacijo po Sandžaku, v Črni gori, Boki Kotorski in južni Dalmaciji.
Inž. Košutič bi bil moral sinoči prispeti v Zagreb, medtem ko sta dr. Kežman in Drljevič ostala v teh krajih, da nadaljujeta z agitacijo, organizacijo in volilno kampanjo. V vrstah HSS se poudarja, da se vsa organizacija vrši neovirano in uspešno. Dne 6. julija se bo vršil sestanek izvršilnega odbora in vodstva Narodne seljačke stranke v Zagrebu. Na tem sestanku se bodo proglasile kandidature za te parlamentarne volitve in se bo izdelal volilni proglas na narod.
Glede kandidatur v obeh oblastih Slovenije je dosežen skorazum med Slovensko kmetsko stranko in HSS. Po tem sporazumu bo v mariborskem okrožju nosilec liste Stjepan Radič, v ljubljanskem pa Ivan Pucelj. Poleg drugih kandidatur je zanimiva tudi kandidatura Prepeluha, ki bo kandidiral ra sigurnem mestu. Dr. Kukovec, bivši demokratski minister v radikalno-demokratski koaliciji bo postavljen na listo Narodne seljačke stranke v Ptuju. V Ljubljani bo kandidiral dr. Marušič, glavni sekretar kmetske stranke. Baron Shvegl, ki je spremljal Pavla Radiča na potovanju po Južni Srbiji bo kandidiral v Južni Sr-i biji.
lameKMMNMMfc	c
Teina špijonažna pisarna Italije v Beogradu
POVSOD! ITALIJANSKI PRSTI.
ni namreč bolj nara^	to
,a v0llvec sploh ne gre m,	t°’
on volivec sploh ne gre na voHšCe, £ UTI1 f”°’da bi vsaj deloma gla*
f	•	«	I	VI.	v/X	cl 1	-
soval po svojem prepričanju. Zato je Cisto naravno, da je ostalo leta 1925 v Ljubljani doma še 3638 volivcev lastnih volitvah leta 1927 pL ?e ^ livcev. In če gre tako	4831	V0'
ostalo doma že preko" S'?, b° let0S najmočnejša stranka v LTuhl -T f nevolivci. Dn m i ,3.ublJani bodo
pri vsei svoii rl- r pollti&1a apatija L J ?! '!V0J1 ,azuinlJivosti skrajno škod-
Beograd, 2. julija. 27. junija se je izvršil v Bitoljski ulici v Beogradu spopad med zastopnikom ameriškega kapitala Conte Conestabile della Staffa in pomočnikom francoskega -vojaškega atašeja v Beogradu. Conte Conestabile je artilerijski podpolkovnik in je imel kot višji dostojanstvenik pristop v vse odlične beograjske kroge. Zadnji čas so se o njem razširile vesti, da stoji z italijanskim informacijskim .uradom v zvezi; posebno pa je te vesti širil napadeni pomočnik francoskega vojaškega atašeja.
Radi tega je nastal med obema spopad v Bitoljski ulici. V stvar se je vmešala tudi policija, ki je odredila, da se Conte Conestabile della Staffa izžene iz naše države, ker je napadel uradnika francoskega atašeja v Beogradu. Italijanski poslanik Bodrero se je radi konflikta med obema oficirjema zavzel in šel dvakrat k našemu zunanjemu ministru dr. Voji Marinkoviču. Bodrero je dosegel, da je mogel Conte Conestabile della Staffa oditi iz Jugoslavije brez spremstva naših organov.
Beograd, 2. julija. Včeraj se je razširila v Beogradu vest, da namerava naša vlada sporočiti velesilam, da je od demarše velesil že preteklo deset dni in da se zdi, da je ta intervencija propadla. Naša vlada naj bi zahtevala od Albanije, da v roku 48 ur izpusti Gjuraškoviča na svobodo, ker bi sicer naša vlada smatrala, da ima proste roke in da ukrene potrebne odredbe.
Beograd, 2. julija. Po demarši velesil v Beogradu in Tirani se je pričakovalo, da bo spor v najkrajšem času likvidiran. A do tega ni prišlo, smatra se, da je nastal zastoj zaradi tega, ker so se s strani predstavnikov velesil pojavili neki novi momenti, ki so napravili zmedo v Tirani.
Nekateri listi so prinesli včeraj vesti o nelojalnem postopanju francoskega poslanika v Tirani napram naši državi. Z merodajne strani se kategorično de-manetirajo te vesti, ki so bile lansirane v nekatere liste. Poudarja se tudi, da so bile tudi izjave, ki jih je podal dr. Marinkovič, nepravilno pojmovane, ker se drži francoska vlada v pogledu Albanije onih načel, ki jih praznava tudi naša j vlada.
Račun naših strankarskih vodstev pa Je zgrešen še v drugem oziru. Absolutno namreč ni res, da bi moral volivec vedno Poslušati ta diktat, da ima izbrati sa-'iio med dvema strankama. To tem n anj, ker prav gotovo ni nobena slovenska stranka tako idealno dobra, da si volilec ne bi mogel misliti boljše. Zato je prav zelo mogoče, da si volivec sam Postavi še tretjo stranko in danes se ta volja pojavlja prav zelo živo. Tako je želja po posebni uradniški kandidaturi zelo živa, enako pa je tudi zelo mogoče, da pride do bloka vseh naprednih’ slovensk^62 iu da bodo ta blok vsi kroeTvpi' ®osP°darski in inteligenčni
laka8 d»0l^X'kr4Pr!:- *	*"•« '
po volitvah i„ d, „	M«
goea samo ugibanja.	°'
Nekateri krogi se očividno silno motijo o dejanskem položaju. Mislijo, da popolnoma zadostuje, če izkoriščajo boj naprednih krogov za zmago pravih demokratičnih načel i„ da jim že samo ,Q izkoriščanje daje pravico komande. Ka-Kor so nekoč živeli od boja drugih za avtonomistično misel, tako mislijo sedaj živeti od boja drugih proti SDS. Mislimo pa, da je ta račun silno zmoten.
Ne gre po starih metodah in ne gre Med staro šaro pa ne spada samo boj , med klerikalci in liberalci, temveč tudi mnenje, da bodo eni večno komandirali drugi pa ubogali. Sedaj je geslo časa sodelovanje vseh in v državi je zmagala ideja sporazuma, pa čeprav še zelo v skromni obliki. Nikjer pa ni rečeno, da se ta oblika ne bi mogla izpopolniti in zato se motijo tisti, ki mislijo, da je po-
SEJA VLADE.
Beograd, 2. julija. Včeraj popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo večinoma o tekočih resornih zadevah. Sklenilo se je, da se smejo pokojnine izplačevati upo-Kojenccm tudi v slučaju, če se ti nahajajo v inozemstvu. Rešeno je bilo na tej seji tudi vprašanje uredbe o prevedbi kronskih upokojencev na dinarske. Prevedba se bo izvedla postopoma, ker fi-nanena sredstva ne dopuščajo, da bi se izplačilo izvršilo na en mah.
Na predlog ministra za šume in rudnike je bil potrjen in sprejet pravilnik za oddajo gradbenega materiala v Bosni in Hercegovini.
V področju poštnega ministrstva je nlo sklenjeno, da se odpravi poštna direkcij v Zemunu, in da se ta priključi beograjski postni direkciji. Tudi poštno ravnateljstvo v Cetinju je odpravljeno.
Med Sarajevom in Mostarjem se bo zgradil čez Neretvo moderen most, za kar je bil odobren kredit 720.000 Din. Ministrski svet je nadalje odobril, da j j’.1!1® ,ni'iister prometa naročiti za 10 mi-I is°;im dinarjev potrebnega železniškega materiala za popravo prog. Naročilo se naj izvrši v prvi vrsti doma.
Naio je bilo rešenih še nekoliko drugih lesomih vprašanj, nakar se je seja °b 9. uri zaključila.
litika izvršenega dejstva najvišji adut. So tu še drugi aduti in tudi oni morejo biti izigrani.
Vemo, da naša odkrita beseda ne bo povsod dobro sprejeta, vemo pa tudi, da jo odobravajo vsi, ki so komande siti,’ pa naj pride to od te ali one strani. Ne strankarska vodstva, temveč volivci imajo odločevati in da bo njih odločitev lažja, smo napisali te besede, pa naj bo zamera še tako huda. Na vse zadnje ven-dar ni naša krivda, če so ostali nekateri vedno enaki in če nočejo razumeti, da je po vojni nastala nova doba, v kateri ima volivec pač malo več kot eno samo izbiro.
PAŠIČEVCI BREZ 0RIJENTACI.1E.
Beograd, 2. julija. Od 5. do 6. in pol popoldne se je vršila seja izvršilnega odbora radikalne stranke. Seji je predsedoval Marko Trifkovič. Razpravljalo se je o čisto strankarskih vprašanjih, a so se vzeli v pretres tudi spori zaradi srez-lcih kandidatov in razni administrativni spori.
Marko Irifkovič se je po seji odpeljal v hotel »Pariz«, kjer ga je pričakoval Aca Stanojevič. Trifkovič in Stanojevič morata določiti, kdaj naj se sestane ožji glavni odbor radikalne stranke, ki bo meritorno razpravljal o vseh strankarskih in političnih vprašanjih in o vprašanju objave proglasa radikalne stranke. Radikali se pa sicer drže precej zapeto in tudi o delu izvršilnega odbora niso hoteli dati nikakih obvestil. Ta lezerviranost se tolmači tako, da se ra-boje, da bi se pred sejo glavnega odbor« stranke lahko prenaglili in skle-kaj takega, kar bi jim pozneje prineslo škodo.
MED RADIKALI IN MUSLIMANI ŠE NI SPORAZUMA.
Beograd, 2. julija. Zaradi sporov, ki obstojajo med muslimani in radikalnim delom vlade, se je včeraj sestal dr. Spa-ho z Veljo Vukičevičem in mu (razložil vsa vprašanja, ki jih je treba rešiti. Vsi ti spori pa, kolikor se dosedaj doznava, niso izravnani. V muslimanskih vrstah obstoja še ista nervoznost ko prej in oni smatrajo, da se bližajo resni dnevi, ko se bo moral radikalni del vlade vendar že enkrat jasno opredeliti.
Ako V elja Vukičevič ne ugodi zahtevam muslimanov, ni izključeno, da bi lahko prišlo do izpremembe sedanje vladne kombinacije.
BYRD v PARIZU.
Pariz, 2. julija. Kapitan Byrd in njegov i tovariši se počutijo zdrave, samo nekoliko trudni so. Bvrd je odšel na oddih v okolico Pariza.
NEZADOVOLJNI DEMOKRATI. Beograd, 2. julija. Sinoči je imel demokratski klub konferenco, na kateri se je razpravljalo o vprašanju izprememb v uradništvu. Ugotovilo se je, da jim v Ye»ja Vukičevič v tem oziru velike težkoče. Za vsako izmenjavo srezkega poglavarja je treba celo vrsto konferenc in intervencij.
Demokrati zahtevajo, da se sestavi Jjomitet ministrov, kakor je to bilo prej, in da naj ta komitet pretresa vprašanje uradništva. Demokrati bodo počakali še na konferenco med dr. Spahom in Veljo Vukičevičem in bodo šele nato storili konkretne sklepe.
PONESREČENI POSKUSI KOMUNISTOV, DA BI UMORILI KOVERDO.
V aršava, 2. julija. Komunisti, nahajajoči se na železniškem kolodvoru so sinoči skušali usmrtiti Borisa Koverdo, ki je pred nedavnim časom umorii sovjetskega poslanika v Varšavi — Vojkova. Skušati so najprej Koverdo kamenjati! Ker se jim s tem namera ni posrečila, so mu hoteli zastrupiti jedi in pijočo.
1 udi ta namera se komunistom ni posrečila.
SILEN VIHAR V LENINGRADU.
Riga, 2. julija. Včerajšnjo noč je divjala ob obalah Neve in v Leningradu velika nevihta. Neva in prekopi, ki so zvezani z reko so prestopili svoje bregove. Veter je napravil v pristaniščih veliko škode. Mnogo malih jaht in ladij se je potopilo. Mnogo hiš v Leningradu je razkritih, telefonske napeljave so razdejane, žice potrgane. Več oseb je tudi utonilo.
KEMAL PAŠA V CARIGRADU. Carigrad, 2. julija. Predsednik turške republike Kemal paša je prišel včeraj ob 7. v Carigrad. To je njegov prvi poset v Carigradu, odkar se je pričel boriti za svobodo in obnovitev turške republike.
RAZBOJNIŠTVO NA KITAJSKEM CVETE.
Hongkong, 2. julija. Te dni se je izvršil razbojniški napad na nekega Nemca in njegovo ženo. Oba sta težko ranjena. Ranjeni so bili tudi ljudje, ki so priskočili napadenima na pomoč.
Glas ljudstva.
Prejeli smo dva nad vse značilna dopisa, ki jasno dokazujota, kaj hoče in zahteva ljudstvo od svojih poslancev in političnih strank. Oba dopisa pa tudi dokazujeta, kako silno je ljudstvo razočarano nad dosedanjim delom ljudi, katerim je izročilo svcjo politično moč in kako se zato potrpežljivost slo--vensikih volivcev bliža svojemu koncu. In prav je tako!
Prvi dopis se glasi:
POZIV VSEM DRŽAVNIM USLUŽBENCEM IN UPOKOJENCEM.
»Vseh strankarskih obljub smo že siti in se bo treba vsoh tistih, ki nas s političnimi frazami ob volitvah lovijo za strankarske namene, popolnoma otresti.
Sedaj pišejo listi, da dobe državni uslužbenci in upokojenci njih razlike (ni čisto točno, op. ured.) izplačane iz dolarskega posojila.
Kdaj se bo to zgodilo?
Mislimo, da je to zopet le voliven manever.
Predlagam zato vsem prizadetim, da brez razlike na strankarsko pripadnost sklenemo, da bomo zaupali svoje glasove dne 11. septembra samo oni stranki, ki nam vsaj do
10.	septembra zasigura izplačilo zaostalih raalik.
Seveda mora stranka podati nedvomen dokaz, da bodo razlike tudi resnično izplačane.
Če tega dokaza nobena stranka ne poda, potem je treba, da iz svoje srede izvolimo j poštene ljudi, ki so izven vsakega strankar- j skega življenja.
Zakaj samo strankarstvo nas je privedlo v bedo. Draginja raste, kljub temu pa se nam kruhoborcem odščiplje pri plačah, naše državljanske pravice pa se nam kratijo.
Pridimo k pameti in podajmo si roke!
Več zavednih kruhoborcev.«
DRUGI APEL.
Dne 16., ozir. 17. junija so objavili naši dnevniki to-le kratko notico:
Generalna direkcija državnih dugova v Beogradu je sporočila, da ostanejo bivše av-stro-ogrske obveznice, oziroma honoriranje istih, toliko časa v njenih tresorjih, dokler ne bo rešeno vprašanje prevzema teh obveznic«
Na to obvestilo bodi pripomnjeno:
Že celih osem let čakajo lastniki teh obveznic brezuspešno na rešitev. Da se zadeva v tem dolgem času ni rešila, smatramo krive naše gospode poslance. Vse prizadete, katerih je v Sloveniji veliko, poživljamo zato, da pri septemberskih volitvah oddajo svoje glasove samo za one kandidate, ki se bodo obvezali, da se bodo za rešitev te zadeve zavzeli in ki bodo tudi na katerikoli način dokazali, da je njih izjavi zaupati.
Kajti drugače po dosedanjih žalostnih izkušnjah ne moremo upati, da bo vprašanje | obveznic vendar enkrat rešeno.
Sledi podpis.« ;
I
Dva dopisa iz ljudstva, dva resna opomina ; našim strankam na ljudske potrebe in cela j vrsta enakih opominov bi mogla slediti. Za- \ kaj beda vlada danes v Sloveniji in revščina : postaja vedno večja.	j
Naše stranke pa tega nočejo videti, ker j so slej ko prej prepričane, da nima naš na- j rod nobene druge bolečine, kakor da se v ' teh težkih časih gre »liberalce« in »kleri- j kalce«.
Zato imajo volivci Cisto prav, če hočejo stranke prisiliti, da krenejo na drugo pot, ker vse naše gospodarstvo mora propasti, če gremo po sedanji poti dalje.
Samo naj volivci vztrajajo in naj se ne puste premotiti od fraz in njih volja bo obveljala.
Sovjetske strokovne organizacije v službi militarizma.
V	sovjetski Rusiji se nikakor ne zmanjšuje propaganda za militarizem in vojno, temveč baš obratno: vojaška propaganda je vedno intenzivnejša in se širi čimdalje bolj. Vladni aparat je baš pred kratkim časom j podvzel gorostasne korake, da se sprejmejo in izvabijo v službo sovjetskega militarizma tudi vse strokovne organizacije. — Te dni se je v Leningradu vršilo zasedanje ruskih strokovnih organizacij, na katerem se je poleg običajnih razgovorov o organizacijskem poslovanju obravnavalo tudi vprašanje militaristične naobrazbe vseh članov strokovnih organiiacij.
To zasedanje je otvoril sam predsednik ruskih strokovnih organizacij Tomski, ki je v svojem uvodnem govoru poudaril tudi to-le:
»Nasprotniki prete sovjetski Rusiji s terorjem in z intervencijami. Na njihove pretnje moramo odgovoriti s širjenjem militarističnega in predvsem strelskega športa. Vsak član naših organizacij mora biti dober strelec. Vsaki strelec, ki se bo odlikoval, bo dobil od sovjetske oblasti visoko nagrado. Boljšega strelca bomo smatrali tudi za boljšega sodruga v naših rdečih strokovnih organizacijah.«
Predsednik leningrajskih strokovnih organizacij Ugarov je obžaloval,, ker strokovne organizacije niso posvetile splošni vojaški naobrazbi toliko pažnje, kot bi to morale, da fci se v čim širših dimenzijah razvil med članstvom strelski šport. V leningrajskih organizacijah je vpisanih v strelske sekcije samo 3500 delavcev. To število je neznatno. Nova naloga strokovnih organizacij mora biti širjenje med širokimi proletarskimi masami agitacijo za vstop ruskih delavcev in kmetov v strelske organizacije.
Ugarov je navedel tudi nekoliko konkret- j nih predlogov o vprašanju agitacije in propagande za strelski šport. Izjavil je, da mo- >
rajo strokovne sveže dovoliti dovolj visoke kredite, da bo mogoče prirejati med članstvom čim več posebnih strelskih kurzov. »V blagajnah naših strokovnih organizacij bomo že našli toliko denarja,« pravi dalje Ugarov, »da bomo mogli zgraditi nova strelišča in administrativno strelski šport tako urediti, da bo imel vsak član naših organizacij lastno puško.« (Ruske strokovne organizacije imajo okoli osem milijonov članov.)
Nastop Tomskega in Ugarova, ki sta s prepričevalnim govorom na vodstvo strokovnih organizacij vzbudila zanimanje za strelski šport, je imel popolen uspeh. Predsedstvo leningrajskega gubernijskega strokovnega 6a-veza je po obeh referatih sprejelo obširno resolucijo, v kateri je zapisano tudi to-le:
»Ker je nevarnost, da izbruhne nova vojna vsak dan vedno vei!ja in večja, smatra predsedstvo leningrajskega gubernijskega strokovnega saveza za potrebno, pomagati pri širjenju strelskega športa in pri ustanavljanju strelskih kurzov. Vsi strokovni savezi v lenangrajski guberniji so dolžni, da zbero finančna sredstva, da se more strelski šport čim intenzivneje razviti.«
Delavci poedinih tovarn in podjetij bodo začeli prirejati strelske tekme. Za najboljše strelceje članstvo strokovnih organizacij odredilo tri nagrade.
Agitacija za vpisovanje ruskih delavcev in kmetov v strelske organizacije je zelo velika. Na razpolago so že strelišča in prostori, da se more članstvo strelskih organizacij čim intenzivneje vaditi.
Novo geslo v sovjetskih strokovnih organizacijah je sedaj: Vsak član sovjetskih strokovnih organizacij, mora biti dober pro e-
,aTakoS‘peostaja tudi militarizem v sovjetski Rusiji prav tako važen ko v vseh kapitalističnih državah.
Politične vesti.
— Prva kandidatura v Sloveniji. V četrtek se Je vršil v Rokodelskem domu v Ljubljani
zbor zaupnikov SLS za Ljubljano. Soglasno je bil na tem zboru proglašen za kandidata SLS v Ljubljani dr. Anton Korošec, za njegovega namestnika pa glavni urednik »Slovenca« Fran Terseglav. Kakor je na eni strani sigugjo, da zavzema dr. Korošec med slovenskimi aktivnimi politiki najodličnejše mesto, tako pa je jasno, zlasti z ozirom na njegovega namestnika, da je bila kandidatura dr. Korošca proglašena na način, da gre dne 11. septembra samo za strankarski mandat SLS. Ni izključeno, da bo to naše mnenje potrdila dne 11. septembra tudi Ljubljana.
— Ne bo enotne delavske liste. Kakor smo informirani, so se pogajanja med socialisti in komunisti za skupen nastop pri volitvah razbila in nastopijo socialisti in komunisti ločeno. Socialisti sigurno upajo, da si pribore mandat in so postavili za svojega kandidata g. Petejana. Seveda so tudi komunisti optimistični. Verjetno pa je, da dobimo v mariborski oblasti še enega socialističnega kandidata in sicer v osebi g. Moderndorferja.
= Mandat Laze Markoviča ogrožen. S prijazno podporo policije je dosedaj dr. Laza Markovič vedno sijajno zmagal v mostarskem okraju. Čeprav pa je bil Laza Markovič eden najbolj vplivnih pašičevcev, je imel njegov volivni okraj le malo od njega in še letos smo doživeli žalosten škandal, da je umrlo nekaj ljudi v mostarskem okraju od gladu. Ker pa vrhu tega ni Laza Markovič več v vladi in tudi ne v vladni skupini, je poslal njegov mostarski mandat zelo dvomljiv in Laza Markovič se je zato podvizal v svoj okraj, da z osebnim vplivom reši, kar se še rešiti da. Vseeno pa je prišel prepozno ker sta že pred njim prišla v okraj odločna nasprotnika Markoviča, dr. Uroš Krulj in Pero Ivaniševič ter imela več konferenc
z radikalnimi prvaki ter dosegla, da sta oba bila proglašena za kandidata. Tako je zelo verjetno, da bo moral prihodnjo skupščino gledati le od zunaj tudi mali Laza Markovič, ki je včasih igral tako veliko ulogo kot ju-stični minister in šef naših reparacij.
= Sodelovanje muslimanov in radikalov v oblasteh in občinah. Na seji jugoslovanskega muslimanskega kluba v Beogradu je poročal dr. Spah o o političnih prilikah. Dejal je, da je prišlo mnogo pritožb proti policijskemu aparatu in razmestitvi uradnikov. Upati pa je, da bodo z dobro voljo- vsi ti vzroki nezadovoljstva odstranjeni. Kar se tiče občinskih komisarjev, sprejemajo muslimani vladni predlog, da -se to vprašanje reši skupno z vprašanjem delovanja oblastnih skupščin. Muslimani sprejemajo sodelovanje radikalov v oblastnih skupščinah, radikali pa sodelovanje muslimanov v občinah. Dr. Spaho upa, da bo oboje v najkrajšem času izvršeno.
= Iz bolgarskega sobranja. Na zadnji seji bolgarskega sobranja je govoril vodja opo-zicionalne demokratske stranke Malinov in izzval s svojim govorom veliko pozornost. Malinov je najprej govoril o bolgarski notranji politiki in konstatiral, da so bile volitve nasilne. Kljub temu pa je dobila opozicija večino glasov in samo krivičnemu vo-livnemu redu se ima vlada zahvaliti, če ima večino mandatov. Nato je prešel Malinov na zunanjo politiko, ki ne pokazuje nobenih uspehov. Vojna kontrola zaveznikov je sicer odpravljena, zato pa izvršuje sedaj vojno kontrolo Zveza narodov. Malinov hoče, da vodi Bolgarska absolutno miroljubno politiko in da ne išče nobenih avantur. (Min. predsednik Ljapčev zakliče tu: Mi smo za mir.) Nato pravi Malinov: Zadovoljen bi bil vsled te izjave, toda tudi v preteklosti sem slišal enake izjave na tem mestu in vseeno smo
bili vrženi v vojno. Oficielno se sicer izjavlja, da so naši odnošaji s sosedi dobri, vi vsi pa veste, kako se postopa proti našim sosedom.«
= Spor med Poljsko in Rusijo še ni poravnan. »Izvestja« pišejo v uvodniku, da spor med Poljsko in Rusijo nikakor še ni poravnan, ker ni poljska vlada na drugo sovjetsko (in precej predrzno, op. ured.) noto še odgovorila. Do izboljšanja odnošajev tudi ne pride, dokler ne da poljska vlada sovjetski za umor Vojkova polnega zadoščenja, to je, da izžene vse belogardijske Ruse iz Poljske. Ce pravi poljska vlada, da so se odnošaji med Moskvo in Varšavo zboljšali, potem to ne odgovarja resnici, ampak naj samo potolaži ameriške bankirje, s katerimi se pogaja poljska vlada v svrho najetja večjih posojil. Poljska vlada mora razumeti, da v rusko-poljskem konfliktu ni uporabljiva taktika »umitja rok«. Sovjetska vlada tudi ne bo sklenila s poljsko vlado tako dolgo nobenega garancijskega pakta, dokler ne dobi polnega zadoščenja za umor Vojkova. — Dvomimo, da bi ta veleponosna izvajanja »Izvestij« naredila na poljsko vlado poseben učinek.
—	Nemški parlament odklonil podaljšanje zakona o odložitvi odškodninskih zahtev nemških knezov. Predlog zakonodajnega odbora, da se ta zakon podaljša, je bil sicer od parlamenta sprejet z 233 proti 167 glasovom. Ker pa pomeni ta predlog izpremem-bo ustave, je zanj potrebna dvetretjinska večina. Ta pa ni bila dosežena in zato je bil predlog odklonjen, pa čeprav je večina parlamenta bila zanj. Vsled tega tudi ni nemška vlada padla, ker je njeno stališče obveljalo, čeprav samo z manjšino glasov.
=: Zmaga Čangkajšeka. Poročilo o zmagi Čangkajšeka se potrjuje. Poraz pekinškega generala je tako velik, da splošno dvomijo, če se bo mogel sploh še postaviti proti Cangkajšeku. Mesto Hanghuang, ki je ključ province Šantung, je padlo v roke južnih čet. Cangkajšek je zmago tudi v političnem oziru dobro izkoristil in nastopil z vso odločnostjo proti komunistom. Vsi komunistični agitatorji, ki so ruski državljani, morajo v 24 urah zapustiti Kitajsko. Nadalje so bile izvršene obsežne preiskave v strokovnih organizacijah in je bilo več komunističnih agitatorjev aretiranih.
RAZSTAVA »DUNAJ IN DUNAJCANJE«
se bliža koncu, ako ne bo podaljšana vsled še vedno prav obilnega obiska. Obžalovati je treba, da je razmeroma le mal del našega razumništva imel srečno priliko, da si je to razstavo pazljivo ogledal. Česar nam ne more podati na kupe strokovnih knjig, nam nudi ta dunajska razstava, ki je najboljša šola za mlado in staro, za šolsko mladež in osivele može. Ne vidimo tu nazorno razporejene le dokaze o razvoju kulture na dunajskih tleh od starih časov rimljanske Vdndobone, marvefi tudi celo vrsto vseh možnih naprav
xa sedanjega človeka, vse moderne prido-•t>itve aocijalnega skrbstva za zdravega in
bolnega človeka, posebno za bolnega, bolehnega in zdravega otroka. Kar v teh pogledih ustvarja Dunaj, vzbuja občudovanje vsega sveta, tu so torej podani svetli zgledi humanitarnih, socijalnih, zdravstvenih in drugih naprav v toliki meri, da moramo reči: klobuk z glave. Naša mesta bi morala naravnost komandirati svoje referente za vse take oddelke na razstavo z dolžnostjo, da točno poročajo o vsem, kar so tu videli, in pa, da .bodo posnemati. Silno mnogo pobud za nove naprave bi prinesli domov. Ako človek vidi te lepe vzglede tako nazorno podane, se ga nehote loti želja, da tudi za svoje ljudstvo stori kaj tako koristnega in lepega.
Ko imam kaj časa in ker je razstava le par minut od mojega doma, pa skočim notri in si podrobneje ogledujem posamične dele. Star sem dovolj, a kolikor se moreni tu naučiti, je naravnost neverjetno. Vidini pa sko-ro vsak čas po več čet šolske mladine, ki pod vodstvom svojih učiteljev ogleduje razstavo. Naravnost zavidanja je vredna ta mladež, ki ima tako lepe prilike, da se more tako nazamo toliko lepega naučiti in videti na svoje mlade oči. Učitelji so vodniki, oni opozarjajo otroke na vse, kar je za nje posebno važnega in koristnega in jim dajo vsa potrebna pojasnila. Slišal sem tudi dijaloge med učitelji in otroci, in ker sem sam bil učitelj v svoji mladosti, vidim, kako izborna šola je to za ono mladež, ki ima srečno priliko, da se tu uči. Učitelji so bil posebno^ poučeni o razstavi in opozorjeni na vse važnejše oddelke.	A.	G.
SREDNJEŠOLSKI KONGRES.
Popreobratna zmešnjava nam je naklonila tudi srednješolske kongrese. Ce bi bili ti kongresi le sestanki prijateljstva in medsebojnega spoznavanja, ne bi bilo nič hudega. Toda pri nas je že tako, da se mora vsake stvari polastiti tudi politika. In tako | so tudi naši srednješolci postali plen strank | in njih objektivnost je izgubljena. Brez ob- I jektivnosti pa ni pravega napredka.
Zato mislimo, da bi bil čas, da bi se tudi 'srednješolski kongresi nehali. Ni dobro, če mladina prezgodaj sili v življenje, ker je življenje tako trdo, da vzdrži v njem le ze dovršen mož, ne pa še nedorasel mladenič.
MESTO ODGOVORA CITAT.
j v in tudi doka-Opetovano smo že, povedau 1	^ oprošja
zali, da nas ton »Deinvske P^eleligta< Da si
odgovarjati na izpade politika< d0mišljevala,
H« ima OTa V polemiki z nami glede njenega Jacovora esdeesarskega naprednega bloka le najmanje prav, ji danes entramo »Rdeči prapor«, ki je čisto gotovo vsaj toliko delavski list, kakor pa se »Delavska politika« baha, da je. »Rdeči prapor« z dne 25. junija pa pravi v članku »Enotna fronta« med drugim tudi to-le:
»Ce »Delavska politika« zagovarja danes s toliko vnemo napredno fronto, je v tem
DrOETKER-
JEVIAA
backinom
najboljše recepte pošilja na ieljo breipUte* in poštnine prosto DR. O ET K ER, d. ■ o. *., MARIBOR.
zopet videti vpliv onega moža, ki je nekdaj v »Naših Zapiskih« propagiral nekak kulturen boj...«
Mislimo, da ta citat za zagovornike napreden fronte pri »Delavski politiki« zadostuje.
ZAHVALA IiELI SOKOLSKI LJUBLJANI.
Ob vzorno završenem V. pokrajinskem ele-tu JSS, ki je v dneh 27. do 29. junija t. 1-napolnil Ljubljano z viharnimi izrazi navdušenja in bratske ljubezni, smatramo zavfvt?° dolžnost, da izrekamo vsem javnim cu*we-Ijem in vsemu prebivalstvu iskreno zahvalo za vso pozornost, ki so jo kak«1*0*1 izkazovali našemu članstvu in našim dragim gostom.
Vsa Ljubljana je po ogromni večirn svojega prebivalstva storila vse, da so naše svečanosti in prireditve ob otvoritvi Sokolske?* Tabora uspele nad vse slovesno, vzorno & dostojanstveno, kakor se sklada z globo® nacijonalno zavesijo našega mesta in s pravo gostoljubnostjo.
Bela 'Ljubljana je zopet dokazala, da 1“ narodna in sokolska, kar naj služi utrdit nje dobrega in po vsem slovanskemu svetu razširjenega imena in aloves-a.
V ipre-pričanju, da ostii.nl' I.j ubija.n H trajno
zvesta našemu Sokolstvu, vabimo vse nje prebivalstvo iu ves naš narod pod sokolske prapore, ki se zmagovito vijejo na čelu sokolskega pohoda v veličastno bodočnost Slovanstva na čast in slavo naše domovine!
Vsej sokolski deci, vsemu naraščaju in članstvu in naši slavni vojski izrekamo p izvršeno sokolsko delo bratsko priznanje in braitsko zahvalo!
Sprejmite vsi naše iskrene bratske pozdrave!	t
Naj živi Slovansko Sokolsko bratstvo -Naj živi naš slovanski sokolski Tabor-Zdravo!
V Ljubljani dne 30. junija 1927.
Slavnostni in mletni odbor.
KRATKE VESTI.
Usmrtitev anarhistov Sacca in Vanizettij* .3 guverner države Massachusetts odložil.
Italijanski listi protestirajo, ker tvorijo del francoske garnizije na Korziki tudi črnci, ker je na Korziki italijansko prebivalstvo in Italijani ne puste, da bi bilo to prebivalstvo degenerirano od zamorske krvi.
Cičerin je izjavil, da bo sovjetska politika na Kitajskem izpremenjena in da bo odslej manj agresivna.
Bivši nemški kancler Wirth je izjavil na velikem shodu republikanske zveze v Karlsruhe, da namerava zrušiti sedanjo nemško vlado in jo nadomestiti s pravo republikansko.
Za zunanjega ministra Rumunije je imenovan rumun3ki poslanik v Londonu Titu-
■lescu.______________________________________
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V LJUBLJANI.
Opera:
Začetek ob 20. uri
1. julija, petek:	Gos^je	g.	Majhe-
2. julija, sobota^	°
o	biHia”nedžja: »Carmen«, Gostuje g. Go-3- ipodiov. - Izven.
4.	julija, ponedeljak: Zaprto.
6. julija, torek: »Madame Butterlly.< Gostuje g. Darian. — Red A.
Dva gosta — tenorista v naši operi V nedeljo, 3. julija gostuje bolgarski tenorist gospod Gospodinov in sicer v operi Carmen, v torek 5. julija pa slovenski tenorist g. Darian v operi Madame Butterfly.
V opereti »Orlov« gostuje v soboto, dne 2. julija član osješkega Narodnega gledališča g-Majhenič, ki je že parkrat gostoval na našem odru z izredno ilepim uspehom. Gospod 'Majhenič je ljubljenec ne le osješke temveč tudi zagrebške in beograjske publike, kjer je v zadnjem času zelo pogostokrat gostoval Po-ljubljanskem gostovanju odide g. Majhenič na gostovanje v dunajski Biirgertheater.
Mlinarji pozor!
Opozorili smo že enkrat, da gotovi ljudje zopet na tihem delajo zoper iuterese naše slovenske mlinske industrije. Sem pa tja se pojavljajo glasovi, ki jasno kažejo prikrito tendenco vzeti našim mlinarjem težko pridobljene pravice, ki jih je dovolila vlada z železniškim ministrstvom in to je predvsem znižano voznino za žitne pridelke, ki so namenjeni za mlev našim mlinom.
Svoječa&no je vlada ugodila upravičeni težnji naših mlinarjev za znižano vozarino in sicer tako, da plačujejo mlinarji za prevoz žita, ki ga meljejo v svojih obratih znižano vozarino, ki znaša pri vagonu 400 do 500 dinarjev. Dasiravno to znižanje še daleko ne pomenija izenačenje s položajem mlinarja v Bački in Banatu, ki živi sredi žita in mu zato odpadejo vsi izdatki prevoza in ima še druge ugodnosti, vendar je to znižanje vitalnega pomena za našo mlinsko industrijo, ki se nahaja itak v veliki krizi in težkem koaku-reh®em boju za svojo eksistenco. To je naposled uvidela tudi vlada, ki je to izjemno težko stališče podprla z malenkostnim znižanjem vozarine.
dejstvo pa je povod, da se močno organizirana, bogata mlinska industrija Bana-a m Srbije vedno in povsod zaletava v to naredbo ter poskuša z vsemi sredstvi, da se 'a ,znižana vozarina odpravi in s tem oško-1® našega mlinarja v korist bačkega in srbskega mlinskega veleindustrljalca. Dasi-ravno računamo z vso gotovostjo, da tem Pozivom beograjski merodajni krogi ne na-®~bjo, hočemo vendar ipribiti na tem mestu borbe, ld ga vodijo zastopniki južne “Barake industrije v tem pogledu.
^‘rektor srbskega mlinskega udruženja, gospod Milovanovič je priobčil v št. 176, za-febškega »Morgenblatta« z dne 30. junija daljši članek, v katerem kaže na hibe železniških tarif. Kot se v splošnem strinjamo z člankom, kar se tiče tarif pri izvozni moki, otrobih itd. in kakor ga v tem tudi podpi-™°ram° pa odločno protestirati
lovmov^ fl' Pasus l®8? članka. Gospod Mi-ovanovic je namreč čutil potrebo da v obrambo svoje mlinske inm, *	- •
še	;	Ke industrije očrni na-
vič v neben U f?61? pravi gospod Milovano-želia i (ni-' *av^u sledeče: »Naša stara rin i n?J sprememba priviligiranih voza-nnl-rnii * V ' zalzl(arice mlinov iz pasivnih moni*-	da se te določbe tako spre-
r,„ . ■*?’ aa ue h° mogoče nobenih zlorab.
e j se je večkrat dogodilo, da se je po znižanem tovormskem stavku v Slovenijo do-
bavljeno žito izvozilo v inozemstvo, mesto da »i se v tamošnjih mlinih zmelo.«
Ta trditev je zelo drzna in smela! Gospod člankar ne trdi s tem nič več in nič manj, kot da je naš mlinar nakupil žito, ga naslovil na svoj mlin, ker le tako naslovljen zamere imeti pogodnost znižane vozarine. Ko je žito prispelo, pa ga je odpremi) v inozemstvo. Določbe vozarinskega stavka pravijo izrecno, da se po znižani vozarim odprem-ljeni vagon na namembni postaji ne sme reekspedirati. Gospod Milovanovič pa ve, da da se je to zgodilo. S tem je zajedno obsodil tudi naše železniške uradnike, ki so te vagone reekspedirali v inozemstvo!
Ne gospod Milovanovič! Vaše trditev so pavšalna sumničenja in bas Vi bi morali iznesli za svoje trditve dokaze in dokler teh dokazov ne iznesete moramo smtarati, da je bil Vaš namen žalibog samo pavšalno sumničenje v škodo naših mlinarjev, bil je to le poziv merodajnim krogom, kažoč na zlorabe, ki jih ni in jih biti ne more — v namenu, da izgube naši mlinarji tudi to skromno pomoč, ki jo nudi država naši mlinski industriji z znižano vozarino.
Če je država vsled težkega položaja naše mlinske industrije uvidela potrebo znižanja tarife žita za mlev našim mlinarjem, s čemur pa še daleč ni pokrita potreba Slovenije in bački mlini vkljub tej naši industriji oddajajo veliko množino moke v Slovenijo, tedaj je storila država samo svojo dolžnost napram našim mlinarjem, storila svojo dolžnost tudi napram tisočem mlinarskih delavcev, ki so zaposleni doma. Najmanj tako podporo so pričakovali slovenski mlinarji od bratskih mlinskih zastopnikov juga, zato nas članek gospoda Milovanoviča upravičeno žali, ker je v njem tendenca, izvirajoča iz konkurenčnih nagibov, ki zamore slovenskemu mlinarju samo škodovati.
Konečno pa je vendar pričakovati, da se tudi naši mlinarji v svojo ekonomsko obrambo organizirajo, kakor je to potrebno.
Pojavljajoči se glasovi kažejo, da bo slovenska mlinska industrija še pogosto An vedno le v položaju eksistenčne obrambe. Vsaka obramba pa je le tedaj močna in koristna, ako predstavljajo organizirano enoto, ki edi-
■	na bo mogla odbijati take in slične napade in iskati sredstev in pota, ki so nujno potrebna, da se mlinska industrija obdrži vsaj na svoji dosedanji postojanki.
Lojze Slanovec.
Naš narod na Primorskem oropan svojih imen in priimkov
V	Sloveniji so bili in so morda tudi še danes župniki, ki nočejo krščevati otrok z harodninii imeni, češ, da lakih svetnikov ni
cerkveni pratiki, oziroma rimskem marti-gi-e^^Ve^hr ie koncem konca umljiva, ker v smioi,, obred, pri katerem naj otrok L-noi P°>bena, ki naj ga ima svetotaistvo ki sta za krsč^nca, otrok dobi ime zaščitnika svetnika. V Italiji pa na take »malenkosti« seveda nobeden ne gleda, dasiravno bi bilo pričakovati, da bi morala ravno tu, pred očmi samega najvišjega poglavarja katoliške cerkve, duhovščina še prav posebno gledati na to, da bi se načelo krščevanja otrok na imena svetnikov čim najstrožje izpolnjevalo. Kakor rečeno, pa temu ni bilo tako. m še celo pred »odrešenjem« je bila v Trstu cela vrsta »Italov« in »Ital,‘k ki iim gotovo ne najdete godu v nnt,« •Vi • ie m-edunf ;	.° ,u v nobeni pratiki, bilo
ne »Redeni ’ , ,lnlat? danes zopet cele ku-nieni- Tret ’■	bilo pred »odreše-
> ... ‘ ., a ln i renta v Italiji precej otrok "Sc„i“a. nne »Trieste« in »Trento«, ki j go m v rimskem martirologiju, to se pravi, seznamu svetnikov-mučenikov Z vernega stališča torej v Italiji ni odpora proti nnenom, ki niso svetniška.
Zelo zanimiva pa je postala stvar v našem Primorju glede krstnih imen otrok Slovanih staršev, ki hočejo dati svojim ol rokom s'°vanska narodna imena.
fašistom so vobče slovanska imena silno ZoPrna. Seveda gre jim za to, da prikažejo zunanjemu svetu naše Primorje kot pristno italijansko deželo, ali tujec, ki ima oči, da v*di, in ušesa, da sliši, opazi takoj na prvi Pogled, da je italijanstvo dežele pravi pravcati liumbug, ker je vendar vse, kamor pogleda, in vse, kar sliši, slovansko. Slovanski govor, slovanska imena, slovanski običaji, vse slovansko, samo nič italijanskega;
Z. Ž. — V Trstu, 30. junija.
celo imena Italijanov so — slovanska. Tako je razumljivo, da se je skovala ona vladna nared ba o izpremembi slovanskih priimkov v italijanske, češ, ker so to le italijanski, na umeten način, pod vplivom in pritiskom bivših dunajskih vlad poslovanjeni priimki. Ta vladna naredba je sicer že v veljavi, ali doslej je bilo še zelo malo prošenj za izpre-membo priimka, prisilnih izprememb pa menda sploh še ni bilo. Ali dogaja se že se-.,dru8ega, kar je precej podobno i mu prisilnemu izpreminjanju priimkov.
Na Primorskem so, kakor po vsej Italiji, uvedeni državni matični uradi in vodijo jih
občine. Cerkvene matice nimajo za javnost nikakršne veljave več — izvzemši seveda čas pred uvedbo civilnih matičnih uradov
—	in tako se seveda krstne, poročne in mrliške matične knjige vodijo v občinskih uradih. Rojstvo otroka je treba naznaniti v občinskem matičnem uradu, enako kakor tudi poroko, ki jo potem izvrši občinski načelnik ali njegov namestnik, in kakor tudi vsak slučaj smrti. Ob naznanitvi rojstva je treba seveda poleg vseli drugih podatkov treba naznaniti tudi ime, ki se bo dalo pri krstu otroku. Pa se je zgodil v Trstu naslednji slučaj:
f>fepe™a našemu človeku se je rodil deček.
naznani robtvo in me8tni Etični urad, da naznani rojstvo, m je naznanil tamkai da
se bo deček imenoval - Gorazd. Matičnemu
uradniku m slo nikakor v glavo, da bi se j daues, ko je Trst že skoraj devet let »od-’ rešen«, otrok italijanskega državljana, torej Italijana, mogel imenovati »Gorazd«, z ime-j nom, ob čigar izgovarjavi se mora po mne-i niu dotičnega gospoda uradnika zlomiti na i sto kosov jezik vsakega poštenega Italijana, i in nikakor ni hotel vpisati tega imena v i matično knjigo, temveč je vzlic najodločnej-
šemu ugovoru otrokovega očeta vpisal otroka v matično knjigo z imenom »Gorardo«, češ, če ni očetu prav tako, pa naj se pritoži. In oče se je v resnici pritožil, a te dni je o njegovi pritožbi izreklo svojo besedo tržaško višje deželno (apelacijsko) sodišče, pri čemer se je sklicevalo na člen 374. italijanskega civilnega zakonika, dasiravno v Primorju velja še vedno avstrijski civilni zakonik, ki določa, da v slučaju, če s strani tistega, ki naznani rojstvo otroka, ne napove otrokovega imena, matični uradnik sam da otroku ime. Ker je stvar gotovo ne samo zanimiva, temveč tudi velepoučna, evo vam razsodbe sodišča:
»Trdovratnost, s katero se hoče svojemu otroku nadeti slovansko ime v sedanjem zgodovinskem tienutku, v katerem bi moralo biti ponos za vsakogar popolno poitalijančenje v misli in v jeziku, ki je odelo in ja tudi jezik Danteja, vzbuja upravičeni sum, da se s tem razodeva bolj ali manj jasno neki drug namen. Očetovska pravica pa vendar ne more iti tako daleč, da bi zašla v zlorabo ali motila javni red ali žalila nacijo-nalno zavest. To je predvideval oni ražboriti matični uradnik, ko se je vršeč svojo službeno dolžnost strogo državnega značaja, kot zvest tolmač zakona in italijanskega čustvovanja upravičeno uprl vpisu imena Gorazd in ravno tako pravilno tolmačeč dejstvo, da je oče nadel otroku nesprejemljivo ime, kot enakovredno, kakor da mu ni hotel dati nikakršnega imena, in ga je nadomestil on sam v smislu zgoraj imenovanega člena 374 civilnega zakonika.«
Tako je torej razsodila najvišja sodna instanca za vse Primorsko, tržaško apelacijsko sodišče. Očetu, ki so njegovemu otroku proti njegovi volji, ob njegovem naj odločnejšem ugovoru, nadeli ime,, kakor ga je hotel italijanski matični uradnik, ostaja sedaj še pritožba na državni svet, ki pa bi seveda potrdil razsodbo tržaškega apelacijskega sodišča.
Značilno je, kako je dotični matični uradnik utemeljeval svoj postopek. Izjavil je namreč, da otrokov oče, ko je napovedal ime otroka, Gorazd, ni hotel povedati, kaj to ime pomeni v italijanskem jeziku in da tako on, uradnik, ni mogel prevesti tega slovanskega imena v italijanski jezik, pa je zato dal otroku podobno glaseče se ime »Gerardo« (izgovori: Džerardo«!).
Tržaški italijanski tisk je seveda silno navdušen zaradi te razsodbe tržaškega apela-cijskega sodišča, za katero pravi, da bo odslej rabila kot ravnilo vsem matičnim uradom na Primorskem. V zadnjih desetletjih da so jugoslovanski agitatorji, duhovniki in učitelji na vse kriplje delali na to, da bi izbrisali ali pa vaj kolikortoliko zabrisali dvatisočletno kulturo Primorja s tem, da so svetopisemska in latinska imena Antona, Marka, Martina, Petra, Pavla, Vincencija itd. zamenjavil s srbskimi imeni, Milanom, Mirkom, Dušanom itd., a ženska imena, kakor Albino, ki je bila splošno udomačena na Krasu in v Soški dolini, pa z Zoro in Zorko. Da se zavre in prepreči tako umetno potvarjan-nje in pokvarjanje italijanskega imenoslovja v deželi, je tržaško apelacijsko sodišče porabilo priliko pritožbe očeta onega »Gorazda«, ki pa se je čisto pravilno in zakonito izpremenil v »Gerardac, sicer tuje, ali vsaj v svoji zunanji obliki italijansko se glaseče ime, da je enkrat za vselej napravilo konec temu potvarjanju italijanskega značaja dežele.
Tako je torej italijanska sodna oblast, seveda v svoji fašistovsko-italijanski zagrize-zeyC da bi tudi ona po svojih naj- > DOljbili močeh sodelovala pri raznarodova-liju, poitalijančevanju, asimilaciji našega naroda na Primorskem, segla celo po imenih naših otrok, po pravici staršev, da dajejo imena svojim otrokom po svoji volji. Tako v resnici naš človek na Primorskem ne more imenovati prav čisto ničesar več svojo last. Ce si posestnik, ima država pravico v smislu odurnega, predlanskim uveljavljenega zakonskega odloka, da te vsak čas razlasti in požene po svetu. Niti najmanjše stvarce ne smeš izpreminjati na tvojem posestvu, niti drevesa v gozdu ne smeš posekati brez dovoljenja oblasti. Nisi torej ti gospodar na svojih tleh, temveč država, oblast. In ni dovolj to. Segli so že ali pa bodo v najkrajšem ro?n ceiio p<? ollenl, kar je vsepovsod neopo-ljouaa	vakega posameznega držav-
Sty
■itrokl Kop, najpnslaejii rc,,,™S|„o (S dizno v nebo vpij oče nesramno utemeljevan z sprevračanjem zakona s strani prvih njegovih čuvarjev, sodnikov samih!
SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALČEV V III. CETRLETJU 1927.
(Objava Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
1. Hišna najinarina.
Za odmero hišne naj marine za leto 1927 v krajih, v katerih niso vsa poslopja zavezana temu davku, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najemščine leta 1927 pri pristojnem davčnem oblastvu do konca meseca avgusta t. 1. Izpremem.be, ki nastanejo glede višine hišne najeonščine izza vložitve napovedi do konca leta 1927, se morajo davčnemu oblastvu sproti nazna-njevati.
Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico sodno zahtevati večje najemnine od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Ako ne predloži hišni posestnik napovedi
0 najemnini v določenem roku in ako se tuni na ponovni poziv ne odzove v treh dneh, se kaznuje v denarju do 180 Din. Ako se pa tudi v nadaljnih osmih dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobrenih po stroškovniku.
Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih.
II. Občna pridobnina.
Dne 31. julija t. 1. poteče rok za vložitev pridobninskih izjav za dvoletje 1928-1929.
Do tega roka morajo vložiti izjave vsa pridobninska podjetja (trgovina, obrt, industrija itd.), itudi ona, ki so že sedaj obdačena z občno pridobnino.
Kdor ne vloži v določenem roku pridob-ninsko izjavo, temu se odmeri občna pridob-nina na podstavi uradnih podatkov. Prired-beni organi niso v tem primeru zavezani davčnega zavezanca še po sebe pozivati, naj vloži izjavo.
Vse navedbe v izjavah se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času od 1. julija 1926 do 30. junija 1927, ako se pa podjetje ni vršilo leto dni, pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka.
Tiskovine za izjave se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
III.	Posebna pridobnina.
Za vložitev napovedi za leto 1927 poteče zaduji rok dne 1. julija 1927. — Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo. in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo primerno podaljšanje roka.
IV. Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati
davek po knjig opravljenega prometa, so dolžni opremiti davek za II. četrtletje 1927 do 31. julija 1927 in hikratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost, ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno izjavo, izgubi pravico pritožbe.
V. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. avgusta 1927 dospo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1927. Davčni uradi so upravičeni jih v 14. dneh po dospelosti prisilno izterjavati in zaračunavati poleg 8% zamudnih obresti še za opomin
1 paro od vsakega dinarja davčnega zaostanka.
Ob istem roku zapade v plačilo tudi pavšalni davek na poslovni promet ki se plačuje po višini prometa, opravljenega v letu 1926.
11.	Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpre-miti pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki od-premljajo pobrane zneske s četrletaimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. julija 1927.
VII. Davek na službene prejemke privatnih nameščencev.
Za plačilo tega davka uvedenega s členom 79. točka VI. finančnega zakona za leto 1927-1928, jamčijo službodajalci, ki semjo davek odtezati od prejemkov pri izplačevanju. Pobrane vsote morajo oddati s posebnim pregledom v dveh izvodih pristojnemu davčnemu uradu v 14 dneh po preteku vsakega trimesečja, za II. trimesečje 1927 torej do dne 14. julija 1927.
WINSTON CHUJUHHL
Winston Churhill, mnogostranski mož H
je imel ze petnajst poklicev, pripadal tren političnim strankam, osmim vladnim okrnjeni, z dvajsetonco različnih klobukov edini angleški minister, ki je od početka vojne ostal do danes aktiven, je bil rojen 30. novembra 1874 leta kot najstarejši sin lorda Randolpha Churhilla in njegove žene, hčerke žnanega ne\vyorškega advokata. Kakor vse Amerikanke, ki so poročile naslov, je bila pretirano samozavestna.
Od zgodnje svoje mladosti je dajal Churchill dovolj povoda za anekdote o sebi. V svojem prvem semestru, ko je pohajal šolo
v Harrowu, je pristopil nekoč k najstarejšemu v razredu, sedanjemu šefu admirali-tete, mr. Amery-u in mu dejal: »Ti si zelo majhen za svoja letal« Predno ga je Amery utegnil kaznovati, kje Churchill mirno nadaljeval: »Toda vsi veliki možje so majhni. Poglej mojega očeta!« Churchill je bil zmi-rom hraber. Neka druga povest iz časov njegovega šolanja je sledeča: Učitelj branja je razkazoval svojo umetnost in med drugim vprašal, če hočejo učenci videti neko vari-jacijo slavnega Tellovega poskusa, da bi namreč presekal jabolko na glavi nekega od prisotnih. DoČim so se vsi boječe umaknili v ozadje, je takrat štirinajstletni Winston
Churchill stopil iz vrste, imel že jabolko v rokah in si ga pustil na glavi presekati na dvoje.	.
Iz Harrewa je šel Churchill na vojaško akademijo in končno prišel k huzarjem. Njegovi neortodoksni nazori so ga zapletli v vsemogoče dogodivščine. Vsled tega ni čudno, ce je bi 1 kmalu prestavljen kot vojni dopisnik na Kubo, kjer se je Španija borila proti Združenim državam, živa in mična pisma iz teh bojev so ga prvič proslavila kot pisatelja.
Leta 1897 in 1898 je služil ob indijski meji in opisal te boje v »The Story of The Mala-kant Field Force«. Leta 1898 se je udeležil bitke, kjer je padel Chartum. Njegova knjiga »The River War« vsebuje lepe opise in ostro kritiko Kitchenerjevega pohoda na Nil. Ko je izbruhnila burska vojna, je šel Chur-cill kot dopisnik v vojno ozemlje. Dne 15. novembra 1899 so oboroženemu vlaku, kjer se je vozil Churchill, granate odvzele sposobnost za boj. Kljub naporom vojakov, katerih se je tudi Churchill aktivno udeležil, je vlak ostal na mestu in Churchill je padel Burom v roke.
Kot ujetnik v Priitoriji je nepretrgano izmišljal načrte za beg, dokler se mu ni končno posrečilo, da se je skril v vlak s premogom, ki je po naključju prispel v Delagoa Bay. Od tod preko morja v Durban in poža-
nje ogromne ovacije pri govoru s stopnic mestne hiše.
Potem je bil poslan k južnoafrikanski lah-
•	T!?™1 .'n se udeležil nebroj bojev. Bil
p,ri SPicu Kapu, kjer se je general
•	h i p?skušal osvoboditi Ladysmith, pa lorije PrUnoran Prisostvovati zavzetju Prh-
Churchillovem begu iz ujetništva so se razširite govorice, da je svoj slučaj preveč pobaivan izročil zavnosti in da Buri sploli niso imeli interesa zadrževati ga. Toda uradna brzojavka iz tistih časov pa dokazuje, da je ta obdolžitev neosnovana in da je bil iz-dan ukaz, Churchilla čuvati »kakor druge ujetnike, in še se pokaže potreba, z največjo strogostjo.« Knjigi »London to Ladysmith via Pretoria« in »Jan Hamiltons March« opisujeta Churchillove doživljaje v tej vojni. coq Putiki se je Churchill priglasil leta 1899, ko je zastopal konservativne interese. Doživel je poraz. Ta čas je bil Churchill še izredno slab govornik Komaj par stavkov je lahko povedal, ne da bi se ustavil. Poleg tega je imel še to nesrečo, da je imel presekano nebo. Tačas ni poznal niti umetnosti zmerjanja. Bil je še nepolizan mlad psiček. Med tem je postal njegov govor sijajen, njegov glas čist in on je danes mojster i metafore. V zadnjem času je študiral neko ! delo o kitajski filozofiji in si zapomnil naj- i
daljše in najbolj zapletene stavke iz nje. S temi pita zdaj spodnjo zbornico. Churchill ljubi tudi dolge besede. Pred kratkim je skoval izraz »inexpugnable« in on je tudi autor besede v laž opisujoče fraze: »terminološko netočnost«.
Tekom mrzlične predvojne dobe se Churchill ni omejil samo na brodovje. Bil je aktiven v ustavni kontroverzi parlamenta z zgornjo zbornico in močan zagovornik Home Rule.
Z značilnim pogumom je govoril v Befastu
o	tej zadevi in poslal celo v Befast Leugl angleške bojne ladje, da posvari Ulster pred žaljivo zvezo z Anglijo.
Churchill je napisal tudi nad vse zanimivo zgodovino svetovne vojne, katere par odlomkov je priobčil naš list in kjer sta dve najzanimivejši točki: Popis angleškega poraza v Dardanelah in podmorske bitke z Nomci. Pomen te knjige je predvsem ta, da je prva, ki podaja celoten pregled vojne, gledane z vseh vidikov, pisana od moža, ki je bil ta čas skoro z vsakim organom vojne v osebnem stiku: z admiraliteto, kabinetom, parlamentom, s strelskimi jarki, kot muni-cijski minister in glavno pa kot zaupnik Lloyd Georgesa.
Dnevne "vesti,
ZAKAJ?
Tako se vprašujejo beograjske »Novosti«, ker je bil neki visoki železniški uradnik vsled težkih prestopkov upokojen, sedaj pa zopet nastavljen proti mesečnemu honorarju 5000 dinarjev, dasi je njegova krivda dokazana in dasi ni po proračunu njegova zopetna nastavitev mogoča.
Zakaj? Tako se sprašujejo tudi mnogi pošteni in zaslužni uradniki, ki ne morejo dobiti niti tega, kar jim po zakonu gre.
Zakaj? Cela vrsta takih vprašanj je in nikdar jih ni konca. A to vse zaradi enega samega vprašanja, ki se glasi:
Zakaj volivci ne morejo izbrati pravih poslancev?
Zakaj?
— »Amerikanski Slovenec« je ponatisnil naš uvodnik »Po obnovi starega prijateljstva«, seveda — brez navedbe vira.
— Uradne ure pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani so od 1. julija 1927 naprej od pol 8. do 14. ure. Vložišče je odprto od 8. do 13. ure, v nedeljah od 9. do 12. ure in v praznikih od 8. do 12. ure. — Predsedstvo deželnega sodišča v Ljubljani.
— Pomoč od vremenskih nezgod prizadetemu prebivalstvu Hrvaškega Zagorja. Zagrebška skupščina je naslovila na predsednika vlade Veljo Vukičeviča nujno intervencijo za pomoč prebivalstvu v Hrvatskem Zagorju, kjer so vremenske nezgode prizadejale prebivalstvu ogromno škodo. Velja Vu-kičevič je obljubil, da se bo izdala potrebna pomoč v najkrajšem času.
Napredovanje profesorjev in učiteljev. V prosvetnem ministrstvu je podpisan večji ukaz o napredovanju srednješolskih profesorjev in učiteljev.
— Zaposlovanje inozemskih delavcev. Minister za socialno politiko je odredil, da se vrši zaposlovanje inozemskih delavcev, dokler novi pravilnik ne stopi v veljavo, tudi v nadalje po starem pravilniku.
— Gospodarska statistika. V ministrstvu trgovine in industrije je odobren kredit 50 tisoč dinarjev za sestavo gospodarske statistike. Material se že zbira.
— Razpisano mesto. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Gradac v Belokrajini. Jamčevina 100 Din. Letni prejemki: redna plača 9000 Din, doklada (50 odstotkov redne plače) 4500 Din, za telegraf 240 Din, za prenašanje pošte 2000 Din, za selsko dostavo 6240 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 5. julija 1927. Med prilogami mora biti tudi potrdilo, krajevne oblasti, da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto kakor določa čl. IG pravilnika o pogodbenih državnih poštah.
— Razpisano sodno mesto. Odda se mesto deželnosodnega svetnika ali okrajnega sodnika in sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Radovljici; pravtako se oddajo vsa druga mesta sodnih predstojnikov, okrajnih sodnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi razpisa. Prošnje je vložiti' najkasneje do 31. julijal927 pri pred-sedništvu deželnega sodišča v Ljubljani.
— Razpisano veterinarsko mesto. Za državni bakteriološki zavod v Ljubljani je razpisano asistentsko mesto. Kompetirati morejo le diplomirani veterinarji, po možnosti s specialnim znanjem iz bakteriologije in sero-logije. Prošnje je vložiti do dne 10. julija 1927 pri upravi državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani.
— Promocija. Na zagrebški univerzi je promoviral za doktorja prava g. Tine Pavlič.
— Nov inžcnjcr. Na tehnični fakulteti beograjske univerze je položil izpit za strojnega inženjerja tehnik Marjan Sajovic iz Kranja.
— Iz državne službe. Poštni uradnik Fran Kocbek je premeščen iz Crne pri Prevaljah v Sombor.
— Nov učni načrt za osnovne šole. Udru-ženje jugoslovenskega učiteljstva je izdelalo nov načrt učnega programa za osnovne šole. Načrt se predloži ministrstvu prosvete, da odredi komisijo, ki naj revidira stari učni načrt in prouči novega.
— Svetovni kongres esperantistov. Bu-dimpeštanska mestna uprava je povabila skupno z zvezo madjarskih esperantistov v Ženevi zborujočo mednarodna zveze esperantistov, da naj odloči, da naj se vrši svetovni esperantski kongres leta 1929 v Budimpešti.
— Inšpekcija šum v Hrvatski in Sloveniji. G. Miodrag Stainenkovič, direktor generalne direkcije šum inspicira te dni državne šume na Hrvatskem in v Sloveniji.
— Za tarifnega referenta v prometnem ministrstvu je imenovan dr. Josip Cugmus.
— Vseslovanski čebelarski kongres. Kot izgleda, bo jugoslovanski čebelarski kongres zelo dobro obiskan. Posebno mnogo čebelarjev se je prijavilo iz Poljske, Srbije, Bosne, Hrvatske in Rusije.
— Srednješolski državni učiteljski izpit iz glasbe je napravil te dni na glasbeni akademiji v Zagrebu znani slovenski skladatelj Karlo Adamič, sorodnik skladatelja Emila Adamiča.
— Leon Daudet pobegnil. Iz dobro informiranih in zanesljivih krogov se je zvedelo, da se je Leon Daudet, francoski rojalist ukr-cal te dni na jahti kneza Guise-a v Le Havre-u. Jahta je bila opremljena z angleško državno zastavo, tako, da ni zbudila pri francoski policiji nikake sumnje.
— Malomarna železniška uprava. Od Splita do Knina vodi 101 km dolga železniška proga. Kljub vsem obljubam se proga ne popravlja ter je v tako mizernem stanju, da vozi brzovlak iz Splita v Knin cele 4 in pol ure.
— Brez vzroka v trebuh ustreljen. V Beč-kereku je pasel te dni 18-letni pastir Zivan Berberovič mirno ovce. Nenadoma se je pripeljal mimo avtomobil, iz katerega je padel strel, ki je zadel pastirja v trebuh. Berbero-
vica so pripeljali v bečkereško bolnico, kjer so mu projektil odstranili. Zdravniki upajo, da bo ostal mladenič pri življenju. Surovi napadalec ni znan. Berberovič ga ne more niti opisati. Vsekakor je moral biti kak pijanec.
Zopet dva poljska »špiona« sta bila ustreljena v Žitomiru v ruski Voliniji.
— Morski psi v Kvarnem. V Kvarneru so se pojavili morski psi. Te dni sta priplavala dva morska psa v kopališče na Kanbridi. Morska psa sta vzbudila v tamkajšnjih krajih veliko zanimanje.
— Rudniška katastrofa v Angliji. V Pont Henry-u (Wales) se je pripetila v nekem rudniku velika eksplozija premogovega prahu. V trenutku eksplozije je bilo zaposlenih v rudniku okoli 100 delavcev. Večina od njih je obolela na zastruplejnju, 12 rudarjev je bilo težko poškodovanih.
— Strela udarila v skupino izletnikov. V gozdu jpri Augsburgu je iskala skupina izletniki pod velikim drevesom zaščite pred nevihto. Nenadoma je udarila v drevo strela. Dve osebi sta bili ubiti, dve deklici sta ohromeli pet drugih izletnikov je bilo težko poškodovanih, več drugih je odneslo lahke poškodbe.
— Sneg v okolici Salzburga. Te dni je zapadlo v okolici Salzburga 3 cm snega. Razume se, da so Sadovnik in drugi nasadi močno trpeli.
— Nesreča v nemškem gledališču. V Bar-menu se je zrušila ob priliki gledališke predstave tribuna, na kateri se je nahajalo 150 oseb. Okoli 20 oseb je težko poškodovanih.
— Graja generala s krvavimi posledicami.
Iz Kišenjeva poročajo: Romunski general ; Manu, ki inspicira trenutno vojaške oddelke v Besarabiji je očital te dni moštvu konjeniškega polka v Kišenjevu, da ne zna dobro uporabljati sabelj. Odredil je da se ima vršiti : drugi dan ponovna vaja. Pri ponovni vaji so ' nastopili vojaki tako energično, da sta obležala dva na mestu mrtva, 20 jih je bilo pa težko ranjenih.
— Velesejem do 19. ure zvečer odprt. Uprava velesejma je sklenila radi dolgih julijskih večerov podaljšati vsakodnevno za-tvoritev sejmišča do 19. ure zvečer. S tem bo ustreženo zlasti uradnikom in delavstvu, ki je do 17. ure popoldne zaposleno in bo tako zainoglo pohiteti še malo na velesejem. Razstavni paviljoni se bodo začeli zapirati od pol 19. ure naprej, tako, da se bo sejmišče do 19. ure polagoma izpraznilo.
Prašek za pecivo
vaniSni sladitor!
Ljubljana.
1— Razstava čipkarskih izdelkov na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. »Mali Bruselj« je nazvala neka odlična brvatska strokovnjakinja ta zavod. Ob koncu šolskega leta priredi zavod vedno zelo lepo uspele razstave in tudi letos se vrši razstava. To je nekaj za naš damski svet! Razstava kaže zelo lep napredek in prekrasne izdelke po narodnih motivih, ki so tako rafinirano izvedeni, da morajo zadiviti najbolj razvajano oko. Odlična novost so file izdelki po originalnih načrtih. Dalje so zelo posrečeni izdelki, izvršeni po načrtih raznih hrvatskih in srbskih motivih. Obiskovalec dobi vtis, da se .posveča vedno več pozornosti narodni ornamentiki, kar je le pozdravljati. Kako lepo se spravlja v sklad pestre hrvatske vezenine z našimi čipkami, dokazuje kavni prtiček, na katerem je pripravil nevidni gostitelj kavo v majoličastem servisu libojske keramične tovarne. Vsi izdelki so domači vendar so okusni in lepi. Na čast ljubljanskemu ženskemu svetu povdarjamo, da se širi vedno večje zanimanje za domače izdelke. V kopališki sezoni se precej greši in marsikak kovčeg, ki pride k nam čez mejo nosi več »spominov in odpustkov« iz tujine, dasi bi se dobilo kaj takega in cenejšega tudi doma. Prav veseli smo lepega napredka na zavodu in želimo tudi v bodoče največ uspeha.
1— Gostovanje g. Majheniča v ljubljanski operi. Danes v soboto 2.t. m. gostuje v operi »Orlov« odlični operni pevec, ljubljenec gledališke publike g. Majhenič. Nastopi v ulogi Jeffersona v kateri je z največjim uspehom nastopal v Beogradu, Zagrebu in Osijeku. Njegov zopetni nastop na našem odru bo brez dvoma zelo simpatično pozdravila naša publika. Predstava se vrši za abonente reda D.
1_ v nedeljo zvečer se poje v ljubljanski operi opera »C a r m e n« z bolgarskim tenoristom g. Gospodinovim kot gostom v ulogi Don Josea. G. Gospodinov je že enkrat gostoval v tej ulogi in njegov nastop se je odlikoval po simpatični igri in vsled izredne lepote njegovega glasu. Na predstavo opozarjamo posebno posetnike velesejma. Začetek ob 20. uri zvečer.
1— Predavanje o Mehiki. V naši državi se že dalje mudi trgovski ataše pri mehikan-skem poslaništvu v Rimu g. Salvador Prieto, ki ima nalogo, da^ proučava naše gospodarske prilike in možnosti za poglobitev trgovskih stikov med našo državo in Mehiko. O svojih vtisih v tem pogledu je že na več krajih predaval. V-kratkem pride tudi v Slovenijo in bo o navedeni temi predaval dne 8. julija t. 1. ob 10. uri v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljub-
©=
©
OBJAVA!
VSE
PROSIMO,
PAZITE,
ne
nase
kupujejo
domače
gospodinje, katere dosedaj še prvovrstnega pridatka h kavi,
KOLINSKE CIKORIJE,
da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo
KOLINSKO CIKORIJO in gotovo
bodo zadovoljne.	Pri	nakupovanju
da dobite pravo našo KOLINSKO CIKORIJO, katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izvežbani domačini in ki zato zasluži, da se uporablja v vsaki slov. rodbini.
Ijani. Na to predavanje opozarjamo gospodarske kroge in jih vabimo, da se ga spričo zanimive teme v čim večjem številu udeleže.
1— Dobava premoga za centralno kurjavo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je razpisana v št. 69 »Uradnega lista« z dne 27. junija t. 1., na kar opozarjamo vse interesente.
— Abstinenti! Udeležite se slavnostnega sprejema gostov, ki pridejo na II. Jugoslovanski abstinenčni kongres v soboto ob pol 11. na glavnem kolodvoru.
1— Na pozdravni čajanki o priliki II. Jugoslovanskega abstinenčnega kongresa sodelujeta iz prijaznosti: članica društva »Treznost« gdč. Marn in konservatoristka gdč. Novakovič. Gdč. Mannova poje Lajovčeve »Bujne vetre« .in Volaričeve »Bisere«, gdč. Novakovič pa igra na klavirju Sukjovo »Pomlad«.
1— Oblastno središče trezne mladine kot kongresni odbor naznanja cenj. občinstvu, da v soboto ob 21. uri na pozdravni čajanki sodelujeta: članica društva »treznost« gdčna Marn in iz posebne prijaznosti konservato-ristka gdčna Novakovič. Gdčna Marnova poje Lajovčeve: »Bujne vetre« in Voliračeve »Bisere«, gdčna Novakovič igra na klavirju Suk-0vo »Pomlad«.
1— Kongresne znake za abstinenčni kongres in knjižice že lahko dobite v kongresni pisarni v akademskem kolegiju. Znaki stanejo 20 Din. Ljubljanski člani z legitimacijo popust. Kongresna knjižica stane 5 dinarjev.
1— Beograjska »Politika« poroča, da prisostvuje najbrž abstinentskemu kongresu v Ljubljani Nj. V. prestolonaslednik Peta r.
1— Posebni vlak z udeleženci II. Jugoslovanskega abstinenčnega kongresa pride v Ljubljano 2. julija ob 10.30 dopoldne. Pri-peljalo se bo po <lose<Lanj.Ui prijuvali okoli 1000 gostov. Ljubljansko trezno mladino
ljubljanske abstinente in prijatelje abstinentov vljudno vabimo, da se polnotševdlno udeleže tega sprejema.
1— Noč ga je vzela. Na Rimski cesti št. 5 je stanoval mladenič, moderen shimmy kavalir, navdušen športaš, član raznih športnih klubov — posebno za nogobrc se je zanimal. Bil je pomočnik pri -tvrdki Svetina. Po neslavnem odhodu je bil brezposeln. Nalagal .pa je svojo gospodinjo, da je dobil drugo službo in sicer pri Konsumnem društvu na Glincah. Dočim je mislila gospodinja, da se suče fant okoli »pudelna« v Konsumnem društvu, se je sukal po »Pasjem brodu«. Včeraj ponoči je pobral svoje stvari .ter pobegnil skozi okno. Gospodinja žaluje za 720 dinarji. Ovadila je fanta policaji. Njegovo ime je Lado Demšair.
— V dnevih od 2. julija do 12. julija 1927^ se vrši v Ljubljani VII. Ljubljanski vzorčni velesejem pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. Razstav-ljalci in obiskovalci so prijavljeni iz vseh pokrajin naše države, pa tudi iz inozemstva se bo ulil velik dotok gostov v našo belo Ljubljano. V teh dneh, ko se bo zbralo v našem mestu na tisoče in tisoče tujcev, in ker je velesejem v prvi vrsti za nas Slovence velikega narodnogospodarskega pomena, se mora naše mesto še posebej zavedati svoje dolžnosti, da gre po možnosti in drage volje prirediteljem na roko. Ljubljana uživa sloves, da zna sprejemati goste s pravo slovansko gostoljubnostjo, kar je že večkrat dokazala. Pokažimo sedaj našim bratom z juga in s severa ter drugim, ki prihajajo k nam z dobrim namenom, da smo tudi vredni tega slovesa. Vsak naj se počuti v naši redi kot doma. Ker bo letošnji velesejem združen s liigijensko razstavo in si mora urad Ljubljanskega velesejma pravočasno preskrbeti zadostno število prenočišč, vabimo na prošnjo predsedstva Ljubljanskega velesejma cenjene someščane, da se pri-glase vsi oni, kateri bi za časa velesejma ali tudi samo za nekaj večerov dali na razpolago prenočšča (posteljo ali divan), seveda proti plačilu. Stanovanjskemu odseku bo dobrodošlo vsako prenočišče, tudi zasilno — ali več postelj v eni sobi. Priglase sprejema stanovanjski odsek VII. Ljubljanskega velesejma tudi pismeno z navedbo cene prenočišča za en večer.
Maribor.
?’roslia4aši o0b,evs"kem°v”emTnubpo že
do in igro in 3. julija popoldne z ljudsko veselico pri deški šoli. Samoobsebi je umevno, da s® uljudno vabljeni ne samo stariši učencev, ampak vsi nekdanji učenci in učiteljstvo. Posebna vabila se ne razpošiljajo
— Prenos lekarniške koncesije. Koncesija, kakor tudi osebna pravica za lekarno »Pri Zamorcu — Molitorjevi dediči« v Ptuju se je
! prenesla na ime kupca mag. pharm. Rudolfa
j Molitorja v Ptuju.
VELESEJEM.
Življenje Slovencev, se je v novi državi SHS začelo povsem drugače gibati. Takoj prvo leto je bilo opaziti, da je svoboda, dasi ponekod še napačno pojmovana, preobrazila narod in ustvarila liebroj ugodnosti za smelejši razmah iižičnih in psihičnih sil. Povsem nove naloge so zrastle in povsem nove smernice, celo take, da srno jih Slovenci, vajeni tisočletnega mrtvila, komaj pojmovali in jun sledili. Razgibavati se je začela industrija, oživela je trgovina, osvežena z novimi sokovi, ki jih je dajala prostranost na jug, vzcvela je trgovina in perj skoro nepoznana konkurenca je v obrtnikih, trgovcih in in-dustrijalcih zanetila novih sil in novih misli) kak') zboljšati svoje produkte. S to konkurenco, ki je zdrav kriterij pri produktih, se je začelo torej povsem novo trgovsko življenje, ki je seveda zahtevalo in zahteva žilavo^1’ resnosti in logike. V znamenju tega in kega življenja je spontano vzniknila tudi ideja velesejmov in Slovenci smo lahko Ponosni na velepomembno institucijo, ki 3e la prva v državi. Z velesejmi in na velesejmih se je marsikomu preokrenilo^.P®suni' stično gledanje na naše trgovsko življenje, na velesejmih je marsikdo dobil novih sočnih sokov za ustvarjanje sovjih produktov. Spoznal se je s produkti tujih dežel, priiiiei-jal je produkte naših bratov Srbov in Hrvatov in lahko rečemo, da je velesejem ugodno vplival v otično moralnem pogledu, J»»v tako seveda v gospodarskem. Zato bi bito P°' niževalno za nas, da bi zanemarjali naš velesejem, da celo sramotno, ker s tem bi pokazali, da ne napredujemo, temveč nazadujemo. V nas samih je še dosti sil, da moreni' .pokazati svetu, da smo vredni življenja i svobode, v nas samih je možnost, da z letošnjim vole.H-ej 111.0111 dokažemo /JiDVa ikiorenitost d H a in gledanja v bodočnost. Zato si izprašajmo vest in te dni pred velesejmom pomislimo ,kaj bi lahko še storili za večjo impo-zantnost letošnjega velesejma. Oglejte si v dneh od 2. do 11. julija pridobitve zadnjega ieia in zboljšanje produkcije v enem letu. Velesejem je zrcalo nas samih, je zrcalo Slovenije in je zrcalo države. Zavedajte se tega in ne boste več premišljevali, ogledati si velesejem.
Trgovci ne oddajajte naročila za katerokoli si bodi blago poprej ,dokler si ne ogledate VII. medna rad ni vzročni velesejem v Ljubljani od 2. do 11. julija t. 1. Samo tu se Vam nudi popolni pregled industrijskih in obrtnih proizvodov po najni/.jih cenaih. Permanentna legitimacija, ki upravičuje tudi do polovične vožnje na vseh osebnih in brzovlakih, staine 30 Din.
Oiicijelni katalog letošnjega velesejma bo izredno lep in pester. Vsebina zelo zanimiva in poučna. Katalog bo najboljši priročnik trgovcem in drugim pri dobavljanju raznega blaga tuiK po zaključku velesejma. Isločsano pa ije izbore vodič po Sloveniji.
Oaštno predsedstvo letošnjega mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani od 2. do 11. julija. Gospod minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spako je prevzel častno predsedstvo te .naše največje narodnogospodarske prireditve v državi. Nadalje so bili izvlojeni v častn6 predsedstvo veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. Vodopivec, veliki župan mariborske oblasti g. dr. Schau-bach ter vladni komisar mesta Ljubljane g-Anton Mencinger.
DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC PEVK.
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani je bilo ustanovljeno z namenom ščititi in privabljati ptice pevke in koristn« ptice v obče, kakor tudi pospeševati gojenje kanarčkov pri nas.	*eVanjem
Svoj namen doseza društvo s p»?Bse potom vseh slojev, zlas h pa šolske^ skuža d
predavanj ni s tiskom ^	^
ljudstvom vzbudm	^	^ ^
društvo °ve'nk« pripomoglo, da se pri nas niso vdomačiie gide in brezsrčne navade soseda Lah«- Z objavljanjem strokovnih člankov o koristi, ki jo imamo od ptic, s krmljenjem z'm\s postavljenjem krmilnic in va-lišč širi društvo med ljudstvom ljubezen do ptic. Nastopa pa tudi z vso strogostjo proti uničenvalcem ptic.
Dohodki društva sestoje iz članarine dru-štvenikov, preplačil članarine in tu pa tam dobi kak mali dar od dobrosrčneža. Prejemki društva ne zadostujejo niti oddaleč, da bi društvo moglo ukreniti vsaj najnujnejše in najpotrebnejše. Zato bi bilo odveč omenjati, da društvo potrebuje za svoje koristno in humanitarno delovanje kar največje podpore od občinstva.
rtazstava kanarčkov na letošnjem velesejmu, za katero se bo v koirist društva pobiralo 2 Din vstopnine, bo, kakojj zgleda, zelo obširna in zanimiva. Prilika bo, da si vsak
.J.
ogleda in euje nagrajene pevce različnih barv, iras in rodovnikov. Razstavljeno bo tudi vse ono, kar spada k reji kanarčkov. Videli bomo strokovno priznane kletke >va-lilnicec z gnezdi, kletko »odstavalnic-o«, kamor pridejo mladiči, ko začenjajo sami jesti. Nadalje kletke »preletovalnice«, iz katerih pridejo mladiči v »visoko Solo petja«, to je male kletke »celice« z ali brez omaric. Poleg ptic in njih bivališč bo razstavljena tudi krma. To pa le res pravilno in od izkušenih strokovnjakov izbrana in sestavljena Arma v zrnu, zelenju, preparatih itd.
Poleg tega, da je malokdaj dana prilika ogledati si do 300 kanarčkov skupaj, bo imel vsak posetnik zavest, da je s tem podprl društvvo v njegovem plemenitem stremljenju.
boinifconi sadi?.
Na Dunaju, 26. junija 1927.
let zapored pred .sadno letino opozarjamo v dnevnem časopisju naše izvoznike v Sloveniji na nevarnost sadne kupčije i,.P!?T0Wi dobi. Dunaj je za Slovenijo naj-ŠIJ eksportni trg velikega obsega, kjer so 'Home prav lepe 'in v vsakem pogledu ugod-!le kupčije, ali taeba je velike pozornosti in vredne previdnosti.
Pred vsem je treba uvaževaii, da Dunaj sicer silno mnogo .rabi, da pa dma tudi na ''sen krajih in koncih sveta §voje redhe do-Mviteije, ki redno pošiljajo semkaj svoje ^ibuljJe pridelke. Kdo n. pr. .pri nas dames .lepa jabolka? Tu jih dobiš raznih ple-.	vrst	iz južne Amerike, iz Avstralije
!W; Kar pomorejo vsi deli naše zemlje, vse tu redno o pravem času v najlepši izberi. Uoveku ,se 'kar sline cedijo, ko gleda izložbe delikatesnih trgovin, kaj vse imajo tu na '■azpolago za tiste, ki laliko dobro plačajo.
. 'DunajSanje posebno mnogo porabljajo sadja *a razne predmete, posebno mnogo pa za vkuhavanje: Sre&nje, marelice, breskve, češplje, jagode, brusnice, pa tudi hruške in ja-y j>gr°mnih množinah. Toda le naj-Sihkn ire<lo,M D™aju V denar. Tudi »	^i	i0 na zunani° opremo,
prebrano da V iJ8 1)a'tavan°i ali ie leP° kazan sadež od.uSjn "Tk ^ kforkoU na'
£«?■??. t V ,d0ma. ^ržiš, ,a na Dunaj KoliV-ir Zfrf.s i6/*3 *n neniadežna jabolka. vm triiH T ° 'aS° več prejmeš, ti plača 'kar.&l i>rehral in doma ® najlepše blago
-	uuu,	K,ar si n
Obdržal. Prvo pravilo bodi: lo na Dunaj!
Drugo pravilo je: hitrica dobave blaga na dunajski trg. Posebno zgodnje sadje ne prenaša dolgotrajne vožnje. Iz Slovenije more priti sadje tretji dan po trganju že na dunaj-»upes nsr>cl fiiii ‘bik au «gaj Jopjj 4S.ii ijjs kupčijo z Dunajem. Južna Štajerska je kakor nalašč za izvoz na Dunaj, toda treba se je na to tudi skrbno pripravljati. Ne bo se Dunaj ravnal po navadah in komodnosti naših ^ajo*povS£ in izvoznikov, marveč oni se mo-in zahtpva.11' prilagodit* dunajskim navadam
dnJ?v»m. _ Natrgano »e Ue sme	*
<lni valjati rX) kleteh, marvee takoj mo?a vfti prebrano in na kolodvor. Vagon je najbolje spremljati do Lipnice in tam poskrbeti, da
gre s prvim -tovornim vlakom dalje. <Aiko je v Lipnici vagon enkrat v vlaku za Dunaj, tedaj je gotovo, da pride res o pravem času na Dunaj. Ta trošek se brezdvomno izplača.
Ali kar je za dober uspeh trgovine jako važno, je to: koga imajo naši izvozniki na Dunaju, da se nanj zanesejo, da mu svoje blago zaupajo. Danes je skoro povsem prenehala kupčija za gotov denar. Italijani in drugi narodi dovažajo semkaj sadje, zelenjavo itd. iz vseh možnih dežel, toda imajo na Dunaju svoje ljudi, ki to razpečavajo na tuk. Naschmarktu grosistom, ki skrbijo, da je blago tekom dneva prodano in zvečer ali drugi dan plačajo po odbitku svoje zakonite provizije, ki znaša zdaj 8%.
Tudi naši slovenski izvozniki pošiljajo blago v komisijo, ali silno veliko neprijetnih izkušenj doživljajo. Največkrat so sami krivi, ako doživljajo hudo škodo. Niso dovolj pazni pri izbiri sadja, pri nakladanju in med vožnjo, še manj pa ob dohodu na Dunaj. Tu nastajajo najrazličnejše diference, a naši izvozniki nimajo tu zaupne osebe, ki bi pazila na njihove interese. In često se najdejo kupci, ki komaj čakajo itakega poštenjakovima, ki jim je blago poslal na slepo vero. Bog ne daj kake neprilike med vožnjo, da je došlo kaj prepozno ali le kaj malega pokvarjenega, takoj je vagon na dispozicijo, in predno se odpošiljatelj odloči, da se morda sam napoti na Dunaj, je blago že docela uničeno. Tu treba takoj pametne odločitve, ki je pa mogoča le, ako ima izvoznik tu na trgu zaupno osebo, ki je že na kolodvoru navzoča ob carinskem pregledu vagona. In ako je treba kaj ukreniti, da more tudi takoj po pameti odrediti, kaj naj se z blagom napravi. — In končno za obračune: kdoa- nima tu zaupnika, je prej ali slej tako obrnažen, da ima izvoznik za več let dovolj take kupčije. Videl sem doslej že neštete škode našim ljudem edino radi tega, ker so blago zaupali ljudem, ki zaupanja niso vredni — ali ki so hoteli zlorabiti odsotnost gospodarja. — Tekom let sem dobil veliko prošenj, da sem se naknadno pobrigal za interese naših izvoznikov. Velikanske so bile škode, ki so jih naši ljudje .pretrpeli. En sam je izgubil čez sto tisoč dinarjev, ker se je prepozno obrnil name. Za take reči treba poskrbeti naprej.
Kdor nima nikogar tu, da bi se brigal za njegove interese, sem mu jaz na razpolago. Naj se le zaupno obrne do mene na naslov. A. G., Wien VII., Stiftgasse 21, telefon 35-2-89. — Kdor bi na mene računal, naj se oglasi do 10. julija, ker ostanem tu čez poletje le v slučaju, ako bom imel dovolj takega posla.	A. Gabršček.
BORZE.
Devi*© in valute.
Ljubljana. Devize:	Berlin 13.475 do
13.505, Curih 1093.5—1096.5, Dunaj 7.9975
do 8.275, London 275.99—276.79, Newyork 56.70-57.90, Pariz 221.825-222.825, Praga 168.2—169, Trst 313.5-315.5; — valute: ameriški dolar 56.05—56.25, avstrijski šiling 8.01—8.04, češkoslovaška krona 166.85 do 167.25.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko 84.5—0, Vojna škoda 340—0, Celjska 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 0—98, Prašte-
diona 850—0, Kreditni zavod 160—0, Vevče 173—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0.
Ljubljana. Blago: Tendenca za les mlačna, za deželne pridelke neizpremenjena. Zaključki: 3 vagoni lesa, 2 vagona nove koruze, 1 vagon stare pšenice in 2 vagona nove pšenice.
Curih. Devize : Beograd 9.13, Berlin 123.13, Ne\vyork 519.625, London 25.2325, Pariz 20.345, Melan 28.75, Praga 15.38, Bukarešta 3.125.
Šport.
INTERNACIONALNI MEETING ASK PRIMORJE IN KLUBSKI DV0MATC1I KLAGENFURTER ATIILETIKSPORT CLUB (CELOVEC) : ASK PRIMORJE (LJUBLJANA).
V	nedeljo 3. julija prirejuje Akademski Športni Klub Primorje na lastnem igrišču. Dunajska cesta internacionalni meeting, pri katerem Sodelujejo razven najboljših ljubljanskih atletov in atletov Aška, Haska in Marathona iz Zagreba tudi polnoštevilna ekipa Klagenfurter Athletiksport Cluba iz Celovca, broječa 12 tekmovalcev, ki bo merila svoje zmožnosti s polnoštevilno žeto ASK Primorje v klubskem dvomatchu. Tekmuje se v tekih 100 m, 400 m, 1000 m, Mateti
4 X 100 m, skokih v daljavo in višino z zaletom in metih diska, krogle in kopja. Mod celovškimi atleti srečamo same koroške rekorderje, ki so že večkrat nadvse častno zastopali svoje klubske pokrajinske, celo avstrijske državne barve. Prednjačita: sprin-ter Haderer s svojimi dobrimi rezultati na 100 m — 11 S. sek., 400 m — 51.9 sek., skok v daljavo — 6.20 m in skok v višino — 1.64 m ter metalci: Barta — met diska — 34.66 m, Eschenauer — met krogle — 12.36 m in Kremer — met kopja — 45.72 m. Ob isti priliki bo eden najboljših jugoslovanskih lahkoatletov, Fertkovič, Hašk, Zagreb, poiskus.il -rušiti državni rekord v skoku ob palici — 3.30 m. Ker se nahaja baš sedaj v najboljši formi in je ob priliki sokolskih tekmovanj v Ljubljani, na Vidovdan z lahkoto preskočil 3.50 m, je od njega pričakovati znatno zboljšanje rekorda.
Mlada atletska garda ASK Primorja z rekorderjem dr. Perparjem na čelu se nahaja v dobri formi, vsled česar je pričakovati, da bode zunanjim tekmovalcem nudila najostrejšo konkurenco. Vodstvo kluba, zavedajoč se propagandnega značaja te prireditve je določilo zelo nizke cene; vsled tega je pričakovati, da bode športna publika v velikem številu prisostvovala temu zanimivem tekmovanju. Vstopnina: Sedeži 10 Din, stojišča
5 Din, dijaška stojišča 4 Din, mladina do 14. leta 3 Din. Predprodaja vstopnic (sedeži in navadna stojišča v trafiki Sever, Šelenburgo-va ulica.
ILIRIJA : SAND (SUBOTICA.
IV. kolo državnega prvenstva v nogometu.
Jutri v nedeljo 3. t. m. se odigra predzadnje kolo državnega prvenstva. Srečajo se v Ljubljani Ilirija in SubotiSko Atletsko i Nogometno Društvo (SAND), v Zagrebu HAŠK in BSK, v Splitu Hajduk in SAŠK. Tekmam
V. kola je pripisovati odločilno važnost; naj-
■	brže se sicer še ne bo odločilo, kateri klub
I	si bo letos priboril prvenstvo, pač pa bosta | va kluba neizbežno zavzela čelno pozicijo v j prvenstveni tabeli ter prehitela preostalo
i	četvorico.
j lirija in SAND se sestaneta v nedeljo prvič
i	tekom svojega obstoja. Moštvo subotiških : Madjarov se je doslej z lepimi uspehi borilo ! v državnem prvenstvu; zlasti treba poudariti njegovo senzacijonalno zmago nad splitskim Hajdukom v razmerju 5 : 1. Tudi v mednarodnih srečanjih z znanimi budimpeštanski-mi in dunajskimi klubi je dosegel SAND letos izredno dobre rezultate. Lanski prvak Gradjanski je v Beogradu podlegel z 2 : 5 povodom' otvoritve novega stadiona SK Jugoslavije. Ilirijo čaka v nedeljo torej naloga, ki gotovo ni lažja, kot so bili njeni dosedanji nastopi v državnem prvenstvu. Štirinajstdnevni odmor v prvenstvenem -tekmovanju -bo moštvo previdoma popolnoma vrnil elan in gibčnost in prepričani smo skoro, da uspeh potem ne bo izostal.
Radi ljubljanskega velesejma bo tekma Ilirija : SAND gotovo še -boljše obsikana kot prejšnje prvenstvene tekme. LNP bo vsled tega pričel te dni s predprodajo, da omogoči publi-ki udoben nakup vstopnic.
MEDMESTNI TENNIS - TURNIR MARIBOR : LJUBLJANA.
Dne 3. t. m. se vrši na igriščih S. K. Ilirije pod Cekinovim gradom medmestni tennis-turnir Maribor : Ljubljana. Maribor zastopajo večinoma igralci S. D. Rapida, ki ima najjačjo tennis-sekcijo v Sloveniji. Maribor -nastopi v sledeči postavi: gdč. Stergar (I. S.
S.	K. Maribor), ga. Rosenberg (Rapid), gg. Hitzel, dr. Blanke, Felber (vsi Rapdd), Bergant (M.), Holzinger, Wiestaler (R.), rezerva Leyrer (R.). Za Ljubljano pa nastopijo: gdč. Ravnihar (Atena), gdč. Kosler (Ilirija), gg. Mir on Blehveis-Trsteniški, ing. Froier, dr. Gros, ing. Novak, Lado Zajc, Pretnar in rezerva Dacar (vsi Ilirija). Sanse so na obeh straneh skoro enake, morda ima Maribor več izgleda na zmago zlasti pri -gospodih, pri damah pa Ljubljana. Igralo se bo 6 iger gospodov posamezno, 2 igri dame posamezno, 3 igre gospodje v dvoje in 2 igre dame in gospodje v dvoje. Začetek turnirja ob 8. uri. Vstopnina za ves dan 10 Din.
V	Srednji Ameriki živi pleme Tarahumar,
ki daje po mnenju raziskovalca Zabela najčudovitejše tekače sveta. Med drugim .praznujejo neko dvanajstdnevno službo božjo na ta način, da tečejo po cele dneve po deželi. Nek pismonoša je pretekel v 5 dneh 960 km, na dan poprečno 192 km! Zenske pretečejo do 300 km, ne da bi jim škodilo. Imajo tudi neke religijozne igre, pri katerih brcajo v teku pred seboj veliko žogo cel dan in celo ifoč. Kopajo se v parni kopeli, pri čemur jih drgnejo in tepejo s peresi agave.
Lahkoatletske damske tekme v Parim so imele sledeči rezultat: tek 100 m: Velu 13 in 2 petini sek. — 200 m: Landre 29 sek. — 100 yardov lese: Lal-oz 14 in 3 petine sek. — 1000 m: Jolly 3:20 min. — Disk: Velu 83.65 metrov — kopje: Varnier 26.54 m — skok v vis: Borcy 1.42 m — skok v daljavo: Landre 4.88 m — krogla: Petit 9.13 in 4X100 m štafeta: GoJfklub 54 in 4 petine sek.
Marcel Prevost:
54
Don- Juanke.
isto	Si	V	^’roz* dejala: »Danes bo pri meni
vlo^o 1 ,aZ n morala igrati popolnoma enako
Dejala je:
— Kaj pa Jean?
j .T BllJeK®llno “®srečen, toda obnašal se je tako dostojno, da bi mu bila padla okoli vratu in mu vse Povedala, če bi bil ostal še nekaj trenotkov pri meni Njegov pogled me še zdaj žge... Hladno mi je dejal’ ^Zbogom, ne bojte se ničesar, nikoli več me ne boste 'ideli.s In odšel je.
~~ In potem? je dejala Albina.
— Potem? Nič ... Prav nič! Vsa moč me je zapu-stua, ko sem se znašla samo. Začela se je zame noč ‘n hotela sem umreti... Zbežala sem k tebi... Albina!
. me vendar tako, kot, da bi me nič več ne imela iada in me ne bi hotela tolažiti!
Albina se je bila dvignila in opazovala čudno in prijazno malo bitje, ki ni bila niti žena, niti deklica, !e y !JfJtrmela vaai° 3 preplašenimi očmi. Prijela
— BTrtra°ka,mi niene vitke rame in dejala:
— Toda?. De veš’ da si zločinka?
— Ti si mislila samo nase n
bolest in hotela si se nmnHH SVOje Srce’ lia SV0J0
-	,	•	.	umonti. Toda on!? Ali vpš Hn ii
se živi ob tej uri?	s> Qa J1
— Albina!
Nesrečnica! Kes je, kjub tvoji lepoti in tvojemu
geniju te je pustila narava nepopolno. In zaradi tega imam sočutje s teboj, čeprav si hudobna.
— Molči vendar, Albina. Ne napravi me še bolj nesrečno. Storila born vse, kar mi boš svetovala.
— Kaj? je nadaljevala Albina, ti si se ločila od moža, ki ga ljubiš, samo radi tega, ker ti je tvoj ponos branil, da mu poveš svojo telesno napako. Rajši imaš, da te smatra za brezsrčno koketo, za nestvor, kot da bi vedel, da si pohabljena, da si telesna reva? Oj, ti otrok, kako slabo poznaš te moške, s katerimi si se igrala, kot se igra otrok s svojo lutko. Dolžnost je, da poiščeš tega nesrečneža in mu rečeš: »Lagala sem! Poglej kakšna reva sem, vsa sem tvoja in hočem biti tvoja. Ako me take ne maraš, pa me suni od sebe in poišCi si žensko, ki bo bolj popolna!«
slušairSo"ažnSeSbeS8ede.ZŠirile * ^ navduŠeua ie P°‘
— Da, je šepetala, da, tako je. Govori še nanrei Albina, govori!	naprej,
Utrujena Albina se je bila sesedla na divan in nagnila glavo. Berta jo je gledala in mislila si je: »Kako je lepa! Toda čisto drugačna je; to ni več Albina.«
— Na napačnem potu si bila ti enako kot jaz, je nadaljevala Albina. Ostro te sodim,1 toda vedi, da ne sodim sebe nič bolj milo. Po napačnem potu sem hodila kakor ti. Grešili sva proti svetemu redu, proti zakonu žive narave. Dva spola obstojita, ki se dopolnjujeta. Blazno pa je bilo od naju, da sva hoteli zamenjati vlogo spolov v ljubezni. Hoteli sva odvzeti moškim ofenzivo v ljubezni. Bili sva pustolovki in konec Dona Juana čaka tudi naju. Zahrbtni lisjak Guilloux je imel
prav. To, kar on imenuje »stari kameniti kip«, ravno oni dan, ko hočemo, premagane od ljubezni, zopet igrati svojo žensko vlogo, biti izvoljene, mesto izvoliti... ta kip, pravim, stopi pred nas in nas uniči, kot je uničil Dona Juana. Tem hujše za nas!
šla je z roko preko oči, kot bi hotela zadržati solze.
Zame je vse končano, je dodala hripavo. Uničena sem. Ne vprašuj me, kajti nočem, da bi me kdo tolažil. Edino vprašanje zame je, kako bi mogla umreti. Sama se namreč nočem umoriti. Ti imaš pa še eno upanje. Tudi si manj kriva, kajti otrok si... Kaj misliš, kje more biti Jean sedaj?
‘—Ne vem ... Toda samomora ne bo izvršil, ker je veren človek.	j
—■ In če je bolest močnejša kot vera?
— Ali bi bilo to mogoče? Da, prav imaš! Zločinka sem, takoj moram odhiteti...
V tem trenotku se je dvignila in hotela zbežati brez klobuka, toda Albina jo je zadržala. — Počakaj vendar. Kje bi pač mogel biti Jean gotovo pri kakem duhovniku. Saj si mi lekla, da ima v Parizu spovednika. — Da, abbčja Pilliarta, župnika v cerkvi sv. Klo-Ulde. Ta duhovnik se je zoperstavljal najinim načrtom, moj nasprotnik je.
Kaj zato! če ne najdeš Jeana nikjer drugod, boš pač morala iti k njemu. Kje bi ga pa še lahko iskala?
— V hiši njegove matere, toda saj veš, da gospa Trčvoux sedaj ni v Parizu. Potuje po Italiji.
(Dalje.)
kmstoci HRANILNI m posojilni dom
v rVllhlfnvi«	X_	av.	Ii7*)wto: jureTO) D0K“. Tikfo* Hm.lul
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. t, pritličje
_	Daje;	n	Obrestuje	.	Preskrbuje*
Posojila m vknjižbo, proti poroitvn ter zastavi H vlonp na* o/	„	j	I)	«•«,,,	.	X1
knJ,žl- 6,/° povedi"
7 Iflff« ilalneirtofle |n vloge t tek, raimro po dagovtini. fl v»«k delavnik oda. — 12,-^Tb" od l — i.%
Poobtolčent prodajalec sreEk državne razredne loterije.
ZA KOPALNO
SEZIJO
^■K*nrr *
na|§isiešli in fssjok&isfsejši namizni kis iz vinskega kasa.
lahlavajia pcKudiis. :••:	Ye8e!on štev. 2389.
Tehnižno Irt »slg^ersžžr;© nasedem el e urejena k i s a r r> a v J as -rasfa v i J i. Pisarna: Ljubllisna, Dunajska ecsis št. ta, ti. nedstr.
IMA V ZALOGI
A. ŠARABON
LJUBLJANA
GLAVNA ZALOGA TU- IN INOZEMSKIH MINERALNIH VODA
Staro znana restavracija
pri Sestics
S spoštovanjem
REZ! ZALAZNIK
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(OBADSKA STBDIONICA)
Poštni Uk. 10J33. Ustanovljena Ista SWf.
Ustanovljena leta 1889. Teleiou it. 2016.
LJUBLJANA, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 250 mliSIOROV dinarjev
soreiema vlooe Aa hranilne knjižice kakor tudi na tek. račun, in sicer	Cfanio rion^fin
proti naiuaodnelšemu obrestovsniu. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu naivišie mogoče obresti.	)U3B|c v!04(:nsyd ucueijo nad 1000 milijonov kron
Jamstvo » vsa »loge In obresti, tudi tokolega raluna, |a »ei|« kot kjerkoli drugod, kar lamll zanje poleg lastnega hranllnlžnega^cmoi«"!«^^^
» » «» «age ui ooresti, w«	—   	obl,„e	obflnski denar.
z vsem premoženjem ter davlno moljo. Vprav radi tega nalagalo pri njej sodlSfa denar nedoletnlh, župnijski uradi cerkva	^	______
Naši roiakl v Ameriki nalagalo svoje prihranke največ v našihradlnlci, ker ie denar tu popo noma varen.
Hnanam^p
TISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23
■ TRG.-IND. D. D. ZSSZ2U,
M tlak mah i«i UM«, val
tmnvthffc, obrtni*, lndu»trl|*kll» In aradnili tiskovin. * Tiafca taaop«»«M
Itd. * LASTNA KMJiaOVftZNICA. * TILEfOH. IT. »»
. "»-"SCMK* -M. »-■SBB*ws*wsr*aifcjCSu
&
I
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
se priporoča cenjenemu občinstvu iz uiesia in dežele fts^fil ©is času ^elesejitiai
Otroške malice, vitke v raznih
barvah, kopalne hSaže, flor-nogavke za ženske in moške, kravate, žepne robce, ovratnike, manšefne gusn^e, dežnike, palice, nahrbtnike, dišeče miio kupite najceneje pri
Josip Pete9inc-u
Ljubliana, ob vedi blizu Prešernovega spomenika. K a veliko!	Na maio!
Nai&oSJša w rcjatarSjaš« la v konsSrukeiji so:
Josip Peteline®
šivaini strnil m telesa
Gritznsr, lldler, in Phdnix.
f4a|3epls oppessTe. pouk v vezenju &resjsSa55B».
M iz St e cerss Sssda na ©b?@j8«a p!ači!a.
3	ob	vodi b*šzu PreSer-
ffeS&SsJIgjEgllcS novega spomenika.
tovarna vinskega kisa, d. s
z., lj«fei|ana
7 l S K A R N A
MERKUR
L J U B L J A NA
S/MO.V GREGORČIČEVA UL
hU
w
so priporoča
za naročila v tiskarsko stroko spadajočih ieh
MALI OGLASI
Za vsako besedo se pl*** 50 par. Za debelo tJektn* pa Din 1.—.
Drva “ Čebin
Wolfova l/II. - Telef. 8*
Pozor na veitsejmul Brata LASAN točita zajamčeno pristna dalmatinska vina odlit orana na vinski razstavi v Šibeniku z zlato kolajno. Se priporočata
brata LASAN
Gospodična
išče posojilo do 8000 Din za dobo enega leta, katerega bi odplačevala mesečno 250 Din z obrestmi. Ponudbe na upravo lista pod >Dobre obresti«.
Uradnik
j verziran v mlinski in \esG^ j industriji, samostojen do-j pisnik v srbohrvatskeni,
| nemškem, italijanskem |B angleškem jeziku, knjigovodja z daljšo prakso želi trajne namestitve. — Cenj. ponudbe na »Poštni predal 171<.
Prodajalka
dobra moč v mešane® blagu, želi preineniii fl>e' sto. Cenj. dopise na ujrta‘ tega lista pod 9ifr<>
vo
indigo papir, barvni trakovi, barva za štampiljke dobite vedno najceneje pri
LUD. BARAGA, Ljubljana
■ Šelenburgova uišca 6/1.
- - Širite - -
^Narodni Dnevnik'4!
Najboljša so
še vedno 3
PUC H-kolesa!
Solidne cene!	Plaltlivo	na	obroke	1
IG M. VOK
LJLIBLJANA-NOVOMESTO
Izdajatelj: Aleksander Žele.nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Serer. V.i v Ljubljani.