Posamezne številke« navadne Din Iv-* ob nedeljah Din 1*50. .TABOR- irtuja , 7' f , /f nedeljo in prazniki * catumom naslednje \jr' ' z' tnesežno po polti . /y /\ D 20*50, doi, ^ j/ /J J* na tckarnu. * latenrti po doyova» £ i^ss“«x Posamezne StevSke« Navada« Din K ob neddgab Din 1*50. PEEDMftrvO ■«rfukwltirf. Leto septembra 1923 sobota Maribor, IV. - Številka: 197. Popolna stavka v delavnicah južne železnice v Mariboru. 1 Nemški listi in naša narodna preteklost. Pregled mariborske zgodovino, ki Je ' objavljen v razstavnem katalogu pred '™ovi zaključene Industrijisko-obrtne iz-e> "vsebuje tudi podatke o stališču Slo-Jre®ev Pod prejšnjimi režimom Ta pasma Nemce tako zbodel, da so začeli raz-avo bojkotirati. Po zaključku razstavo a Prinesla »Cillier Zeitmig« in »Deu-j.. es Voliksblatt« dopis iz Maribora, Sl globoko užaljena nemška čustva da3ejo duška. Nemci neprestano tarnajo in tožijo in i njihovo vzdihovanje y> minulih časih ^memo. Nemci go bUi takrat iHerr-£ *rv°lk«, ki je obvladovai politično, J*rn<> im gospodarsko življenje naših araajev> Nemci so imeli boljše, privilegija stališče. Danesi so manjšina, id se j,aJa 'P^rejati interesom vladajočega <*«*„?• ^dreza-rtfj.fcrt ©d prejšnjih centrov, za posestvom, tovar-^°liko °Va*ni0'* Mi n[ismo pozabili, kaj in toemgjj So Nemci Storili' za razširjenje Kabilj lf^ ifioSs&fnejga stanja Nismo pobom^’., ozadje jo imelo prodiranje fo&lg« ,a‘v I^zrao pa je, da »Cillier Zei- ............... ®Pvwj - ^a , da 81110 ^i11 ^ avstrijski teK^ ranci* He Nemci. »Cillier Z%.« fAv«+a • ^ tihotapiti laž, da so Nemci bili v rj'ii zatirani. Rekli Smo, da jih1 razu-ilo^o* 'vdihujejo po prošlih časih. "Kili časi, ko je smela druhal pliju- - 1 Po naših narodnjakih’. Časi, ko jo ^iftogoče nembtono hajlati po sloven-i;ve^.^ra®h. . Teh: časov1 jim) je žal, po a °entrih Gtradmi in’ Dunaju tožijo! totah-**® pr°lsirnl0' oaj n® ho do ne-^ar opisala »Cillier Zoi-;1ttaže ^ *I)eutsches| Volksblatt« povodom je skupaj z nemškimi boj-'®*& ^rrlVa5<^a> nesramnost. Preko njo N« na dnevni red Delavske zahteve. *-* Odprava nrilitarteadje. 1 ^ Maribor, 31 aVgu&ta. Diferenco,ki jal z delavci. Danea Btat odpotovala V; SW nastale predvčerajšnjimi med delav- Ljubljano dva delegata, da predložita stvomi v delavnici južne železnice v, Ma- ravnateljstvu zahtev« delavstva ter Se ribani radi čezurhega dela, so se včeraj dogovorita glede uvedbe pogajanj. Za razvile v stavko, Id se je danea razširila danea popoldne ob 5. uri je sklicaajl v na vse objekte. Delo je povsod nBtavlje- gostilni Jovič VI Bajčevi ulici flestafflek’ no. Delavstvo zahteva izplačilo enkrat- zaupnikov. Incidentov doslej ni bilo fto-nega nabavnega prispevka 1000 Din, od- benih'. Stavk«joči se vedejo povsod rifiir-pravo čezurnega dela in militarizacije. no in dostojno. Delavnico je zajedlo So-Včeraj je 'dospel rvi M'ari'hor centralni jaštvo nadzornik g. Ogrinc, ki pa se hi poga* Btaisjansko-grški spor. Grčija odklonila italijansko zahtevo. — Italija grozi t VojSo afeljo. ^ 'Ajlglija odklonila posredovanje. — Ju goslavija Ma StraBi Grčlio? A ? o K e, 31 avgu&ta. (Izv.) Gršld od- E i m, BI. avgusta (IzvJ 'GrSE&i ^lnda govor na italijansko noto, je bil dattesS jo takoj po s|prejenra itaUjan^ce noto prodat? italijanskemu poslaniku v Ate- zapnosta angleško vlado za posredova-nah. Grška vlad® jo izjavila) v, odgovoru, nje pri Italiji; podobno, ker nekatere da nemore odgovarjati za žalitve, proza- italijajiske zahteve kršijo flttvereniteto dejano Italije vs'led umora irS zato od- Grčije. Kakor je sfelepatt po vesteh lz klanja izpolnitev točk 4. 5. ih 6. i talija«- Lonidona, je angleška Vlada prošnjo od-slrih zahtev, ki kršijo suvereniteto Gr- klonila. Vendar pa Se V poučenih krogih čije. Pripravljena pa je, dati Italiji za- zatrjuje, da Italija no bb Sirte la nastopa-doščenje s tem, da izrazi italijanskemu ti po lastni volji, temveč j5e bo morala o-poslaniilcu obžalovanje dog'odka, V kar zirati tudi na FraUciio in Anglijo, najofacijelnejši formi. V katoliški Kato* Beograd, Sl. avgusta. TaKajSnii drali če bo celebrirala žalna služba božja politični krogi as živahno bav&jo a fcon-v prisotnosti vseh članov vlade. Italijan- fliktom mied Grčijo in Italijo. Zadeva je siki zastavi 'bo oddelek atenske posadke tem) zanimivejša* ker so Italija tudi z izkazal pred italijanskim poslaništvom nami nahaja v sporu. Danea ista obiska-predpisano vojaSko čast, enako žrtvam la pomočnika zunanjega ministra ita- Jal! VSak1 poskus, da a kapitalistiSatf naol* ona, a številčno slaba nemškoJaeaaSKow tarska elkupina pridobi kak vpliv Ma KM* rodnostma razmere na jragDtltasGaiae&N avstrijski meji. ^ ' Toliko, da ae BbffllO roamffitoli. K« pff*; Stimo Si falztficrratl zgodovine,/JiočenfcV' da nemški fiati priznajo SvtojJ »ttoM&ra oulpa«, 8e govore o prejšnjih dneh, ali HM da ge skuSajo mlolče vživeti vt 8edaiy$tf razmera Ta odgoVor pa bonto podkrepil V bližnjih dheh a prevodom članka *Siid!* fisterreich —> ei« deutSch-udrbaohaftKcijed Zuknnfteebiet«, M je izgel v listu »Mit^ teilunBBn dea Vereinea Sfidntark« dne 1. decembra 1912 us ki? no pottredmje konfeti-tarja. Izzivali nismo ma, tamVeČ oni, Maj bi bili nekoliko manj občutljivi, nekolika bolj uvidevni. Ce pa prihajajo š tako kričečimi argumenti, xf»j fflam tte aun& rijov da spravimo tudi mi srnje na dWt ker tzgleda, da je danes troha če&to pon> navijati', da Srna Ban» bel«! *„> • — — ---------------------------------- Prekmurfe. ob prevozu na ladjo. Družinam' umorjenih je grška vlada pripravljena plačati primerno odškodnino, ne pa. v zahtevani višini. Rada pa! sprejme ftodekjvstrf jo ita-1/jrtrtskega atašeja prii preiskavi iffl zaj sledovanju krivcev. Rimv 3L avgusta!. (Izv1.) Italijai Vzfrit-Ja odločno Ha stališču, da mora Grčija lijauski odpravnik poslov SutrmOnte ffl grški poSlanik Maorudi. Izgloda, da ie bo naša vlada v tem iporn postavila Ma Krško stran, kar bo imelo posledice tudi % ozirom' na rešitev reškega vprašanja. Grčija namerava prositi Malo aSrtaflto za pomoč. Rim, 31 fflVgHiSite. IrlittM«®: je je bi]/03111101 so V meritorn1o razprnVo, j, ^®zacija doticnega odlomka ®istvn pa ^ ^ mostu in ob tenll časa. V fcko - dotični pasus zgodoviri- i^e°vržnJw>’ ki gat lahko ntemeljimoi z" »no - ^ ■^rKttrhertti. Mi’ jih! tu rte bb-tfojj, “M'vt,®» kor se-jo o> tem ptealo;do- Ifetaf 1918, oK zori našega »Tagespo^l^c Pi^a.1 dr. DelpirB v- graški "Nenuji g;. *’ ^a' morajo iSpodnjeŠtajerski •ije vzeli ^°HCQ Pritisniti ob zid. Dovolj ^nalratov PTOgTam' nemških Na-^»voijj ^.J^^fcaorke«, >Schulverama«, *nnr’ MOkoIi ko krt jig in1 bro- hemško na^ ''0’ n^rmško ideologijo in /klo‘tijent«: ^Po^naimo, kako »na- nu ®edai ~n/1,aitl ^ Nemci, v čijih ime-ipozalbiano »ClTiiier Zeitung«, da 'ihukve da zapremM črne Kac lWeea ^jaano, Poprovra^nili dni, ngdnv-'*tyd, da j80 v Uq rtaTavmlf rr' Bo«’to j® vendar rt»vx.. . iioteE so rešiti nemško in ;MaTiboromi zato pa hi šle z aj več. Slovenske gorice irf šc s m' kakšne zahteve je !?* ° iSaa^r1*1 , ddegad ja, kaj je pi- . ’vene!h avstriialrj «lro.r«»wf ™ Rad»ono dr. Kamnikar. Mi ^ Stre^™^1 te*n!|BW &Mo avstid jsiki ekspert za Pa; emo iga seVeda bc^no geb> sprejeti! kolektivno VSe italijamske zah- na svoji včerajšnji fceji »oglasno odobril ■teve. Co Grčija tega tte stori, bo Italija Mussolinijevo poročilo o notranji fU zu-8 prisilnimi ukrepi skušala doseči izpol- nanji politiiki' vlade, kakor tudi vse nitev stavljenih zahtev.'Italijansko bro- pmlvzete utkrepe V tekočih zadevali. — dovje je včeraj zvečer priplulo pred Mussolini je pooblaščen, da' prosto odlo- • Atene. Domtaeva se, da bodo Italijani SSa V fladaljnem razvoju grško-italijatih zasedli grško otočje, med drrgim tudi fikeg« Spora. Krf. f- % Radikalci za koalicijo z madžarsko Neva razkritja v ŠpljoSSkl aferi, f stranko. Nove kupčije na račufi voivo- Beograid, 81. aVguSta* Tukajšnji 11- Pfl poročajo, da je .preiskoVaM Sodnik odkriti nove osumljettice V zniaffl špijon-ski aferi Danice AndroMčeve. Pričajo-Vaift je, da bodo ta razkritja zopet posivela afero, ki je nedavne vzbudila toEko ______________________ ^_____________________ hrupa. 0 prizadetih' osribah pa noče dafi dikalno stranke je izjavil V Sifbotici. iz* se^hik jjikakih natančnejših podatkov, hajiajočemu nemSkemtu listu, da bo v r ^ najkrajšem času sklenjena fcoalicdja med & Beganja aretirajta; radikalci) irS madžarsko stranko. (Raidi- NovdSad, 3l. aVgu:«fca. (IzV.) $oaraiJ kalcov ni tedaj nič sram1, da bodo vladali prepeljali semkaj ruskega polkovnika v narodni državii s pomočjo tujerodnih liojka in kapetana Kaaasa ki Sta SKedaV-mianjšinsHh’ strank, namesto da bi Se ne pobegnila z vojaškimi aeroplanotm. sporazumeti z narodnimi strankami! Ur.) Prijeti so ju oh rnmunski meji. Tudi le tata pripeljejo naži piloti te dni nazaj, dinskega šolstva* S n ©ot^iiea, 31 avgusta; Po^laSci madžarsko strwnke dr. Grabbr, dr. Deag in Varadli iso včeraij' odpoitovaH v Beograd, da se z vlado pogajajo o Madžarskem) šolstvu V Vojvodini. Nek član rai- Bolgarskl zemljedelci 86 gibljejo. Sofija, 31 avgusta, Zemljodelska stranka je začela kljub1 vsem' vladnimi porSdlcucijam reorganizirati svoje vrste. Umor Rajka Daiskalova je vzbudil ogrcM pha begunca bosta -jstavlijejia pred vojno podiiče, f BORZA. ■ ^ „ Cnrib, 31 avgusta (Izv.) Pradborza. mrao ogorčenje. Pricaikavati j^ da bo Parfa ^ 5 95> ^ imela vlada z zemlJedeJel šq mnogd UerKa OiOOOB, Ftaaga 1650, Milan 23.75, opravka, ker So ravno, preganjanja nfo Newyork; 554, Dunaj 00078, žig. krone ®ib 'VTSto- • • ••'.;I.bfi i; 0M78, BtnEinpešta OjOQ , ^a esOjtoa, Bo- ProraJ5uM prosreiSega mMgh^Evttr i' ;;'Y ,t f. Beograd, 81 avgusta. (Izv.) Za J#** *&• f^Whi S20--* trebe ljudskega šolstva je 8tav$totitt ivt 03 ^£0—16.90, London 456—458, proračun prosvetnega miifflJstrStva 432 Bomn 0.09—0^111; Dutta^ 0.13—0132, Rra-milijonov dinarjev in Sitar: 75 milijonov AJK>—>-4,03. Newjwki za) plače učiteljstva in predvidne poviS-'ke, 19 milijonov za1 učil« in. 3žS ja^jjo-^ . Nedavno Strto opozarifi M pagubho praiftdržavilo agitacija v Prekmurju* JS se skriva pod krinktt radigevSČine. ZapiH sali Sane, da 6o najhujSl protldržavM efe^ meniti postali Radiievci in da Satejo Icodi taki' Celo javno hujskati poroti oblastUd, Pri tej konstataciji ostajamo trtdi dalje. Včeraj amo zabeležili Žalosten a ab*> enem silno značilen slučaj,' da «o vaščanih v Zgornji Bistrici vzeli r aaSSfto dvafatvi' na večletno ječo obsojenega roparja f»»i lažlča, ki je pobegnil iz mariborske 9&t*: znikclce. Ko so ga hbtaB trije orožnlli; (rojaki iz Prlekije) aretlraifi. So VaSSaltii' navalili nanje a vpitjem: prf«5 šleke« -in jih tako pretepali! a koli ia d gktS "Ostrim OBodjanf, da je Postružnik tantri, draga dwc |pw ato i ranjena. Zaslepljeni vaščani' t*o bdli tajtlofa drzni, da So ranjene i« krVsmeče oroioi«^ ke zvezane peljali v Lendavn, nkaa —• župana! ■, / ,. .< ,Jf j M5 ni znafibseo8<»ff w\ tmam& Jfl-. Prekmterju kot to poročilo. Prejšnja raiad« žar«fca gosposka je •* zVesa 0 fcatoližkoH duhovgfino viagoilla tip Prokmureev, It! napolnjujejo cerkve a fudS ječe. pa ne goverimo- o gnil demoraUzacditi,! fekrivajeffi so pod pteSčettB KteSdove l^i toliške politike, 9d m Mika prtfHnla. ljudskim instinktom. ZtoiSn^- Bistrici ima trnfi poMčeff nfur najlepše priča, geslo: »Ubijte fast* šfeke«. Mrihrfa proti *pri5Weo«tt<^ Ci jfcj ttf&n SlbvotttSeinU 'ld 8o prišH^^«^,; se sistematično Siri in je že potfovMo ptri-vedla k spopadom: med oblasbtfi k pito«4 bivalstvom. Boj proti prišlehani {0a IJuje V famazrrf *M5razft:i Kremah „ madžarskem lističu — ppd aaSiSkor laidai* kaUje. Klertkatei, Sl sfesri zaradi is&w' venske avtonomije nekoliko lažu}eJo prakntotiki Separatizem, ki pa Se z droge strani prilizujejo od nfatSSicršl&i | getttde zmedenemu ljudstvo, po^priraja absurdne težnje po mra^anju j»prekntce^-. eftiega jeriika«, daši lega jeriJca tui, kafibr' m ptrekinfintskega aB vmdsfcega Oarodk In ni ne naroda m jezjka »Prle&m iiičt , Radičevč4 % % tmadžarako orietttSntai Prekmurci) imajo Mcko^fekr, *£rebia in>’< : je «anSo prSlvatl olje Sa ogeid tndhsje apH ver *KrM&Bo* ta ‘vzpfet&Kieva ivedtio £ioiI$. '[ .Veg prroblenJ obstoefi m tettk ;fcf; IirelkianTi^ltiodat^pa*^*61®^ tradioijoli konservativno!, VzgoJedSe (#f»« koršffiHi do* prosvetna in eerkveSSa Btmpo* 'STrX® OTOC da -'jraancofT *• 'šststeson' preknfiursiEe vas! Hcrva gesla. Državlia oblast je premalo odločna In na kaže ni-kakega tnmevanja za psiibologijot tega posebnega dela slovenskega ljudstva. Rekli Janšo in to ponavljamo, ne 'boječ se očitka reakcijonamosti: prekmursko ljudstvo mora občutiti državo kot nasilje, ne pa Jcot predmet, * katerim *» lahko igračka. Batno to je v skladu a njegovimi ob Borjem. Proti hujskačem je treba nastopiti z vso odločnostjo, ne sme pa se jih tolerirati zaradi politično - strankarskih Spekulacij. Z ozirom) na opisani slučaj zahtevamo od državne oblasti, da naj posveča Prekmurju več pozornosti, naj ne dela na tem ©ksponirancm ozemlju strankarskih poskusov, temveč naj uveljavlja z vso strogostjo dTŽavno avtoriteto, kakor to dela povsod in v vseh slučajih Madžarska. To ljudje potrebujejo in na negativen na-tudi želijo! Politične vesti. * Klerikalne zahteve za vstop v vlado. Kljub dementiranjn »Straže«, ki se rae-Setarenju z radikalci nekako sramuje, so Se pogajanja mod Ljubo Jovanovičem 'in dr. Korošcem’ nadaljevala. Dosežen je načelni sporazum, po katerem se razdelitev Slovenije na oblasti odgodi za dalje časa. Klerikalci zahtevajo kot pogoj za vstop v vlado portfelj prosvete, trgovine In industrije ter poljedelstva, razen tega pa za dr. Korošca mesto podpredsednika vlade. Danes se pogajanja nar daljujejo na Bledu in v Ljubljani. Radikalci pa zahtevajo, da se klerikalci odcepijo od Radiča, na kar so ti baje že pristali. V Sloveniji upajo klerikalci dohiti gotove koncesije. Dnevna kronika. — Otvoritev Ljubljanskega velesejma. Jutri, dne L septembra bo slovesno o-tvorjen III. Ljubljanski velesejem. Kakor prva dva, tako bo tudi letošnji velesejem dokaz jrnšega gospodarskega napredka, dokaz, da vedno bolj zapuščamo kaos po vojni ustvarjenih gospodarskih razmer, z druge strani pa se naša produkcija osamosvojujo in postaja važen konsolidacijah! fiinitelj. Po zaključku Ihdnstrijsko-obrtne vzorčne izložbo v Mariboru smemo z veseljem1 konstatlra-$$, da so malenkostna nesoglasja med gospodarskimi krogi ljubljanske in mari-tmrake oblasti odpravljena. Slovenski teajS tvorijo gopodarsko zaokroženo celoto, hi mora imeti naprami hrvatskim ptflbisfcim gospodarskim edinieami enot-“1» flji javno opredeljeno stališče. Napad (nekaterih zagrebških listov na mariborsko Izložbo in zopet hujskanje — hvala Bogu nevplivne skupine beograjskih ekstremistov proti ljubljanskemu eej-trt* M*mi kaže, da je koncentracija Blo-fsCUSkih gospodarskih krogov tudi Iz go-JBpodSirdko-poMtičnih razlogov! potrebna. j aggjaea i s-ggg —— JgnoCua: Znanost ki vera. jp5r. France Veber, Znanost k vera. Ve-dofliovna študija. — Tiskovna zadruga Ljubljana 1928). Bred dnevi je Izšla knjiga, ki ji je žreba pripisati značaj aktualnosti: študija Vseučiliščnega profesorja g. dr. Fr. Vdbra o znanosti in veri. Študija je izpopolnitev svojca« v »Njivi« objavljenih, razprav o iatem predmetu. 2 njo smo dobili temeljito psihološko genezo verskega Čustvovanja in konfcsijonelnega prepričanja, spis, ki nosi subjektivno o-heležje avtorjevih filozofskih metod, ki pa je v celoti edina strogo znanstvena Ih objektivno pisana knjiga o veri in veretvu na našem jeziku. Aktualnost je U1 tem, da živimo v tipično katoliški sredini trt da tona pri veliki večini Slovencev komfesjonalni moment prevladujoče mesto. Vsak misleči človek, najsi j© njegov Svetovni nazor še tako nezavisen od t« sredine, moro v svojem mišljenju, še bolj pa seveda v udejstvovanju tega mišljenja trčiti S prevladujočim nazorom Svoj« okofliee in hočeš-nočeš reagirati nanj. Nojeva navada M v tem »lučaju ne pomagala, bila pa M dokaz, da tak človek M todurtefj resnice, torej tudi ne znan-Mtvem mtelec in da imia zelo ozko živ-ijetasko obzorje. Druga aktualnost pa je tg- jfcartnčnaoal: Po tvofei se je začelo 0ko -:>' Sklep, da se začaSSo opusti prirejanje razstav v Mariboru in da se naša industrija in obrt »družita na Ljubljanskem velesejmu, je docela umesten in zadovoljuje interese vseh slovenskih krajev. S toga vidika pozdravljamo in se raduje-mo otvoritvi ljubljanskega velesejma, želeč organizatorjem! in .razstav-ljalcem obilo uspeha! — Pobrežje. Pevsko društvo »Zarja« je poklonilo 600 K za potrebščine za u-boge učence, za kar mu šolsko vodstvo izreka prisrčno zahvalo. — Draginjske doklade duhovništvu. Glasom sklepa ministrskega sveta dobivajo arfiijerji in škofje katoliške cerkve osebno draginjsko doklado 100 Din. na dan. Zagrebški nadškof dobiva dnevno 120 Din’, doklade. Pa še kričijo klerikalci, da je katoliška cerkev zapostavljena! — DhiamttiH Hapad Ha električno centralo v Trbovljah. Včeraj krog L ure zjutraj je nastala v električni centrali v Trbovljah nenadna detonacija. Pod kationi je eksplodirala dinamitua bomba, ki je prišla na nepojasnjen način na to mesto. Vslod eksplozije so popokale vse šipe in’ streha in tudi kotel je močno poškodovan. Službujoči paznik se je o-nesvesfcil, vendar pa je ostal pri življenju. Atentat, ki bi lahko imel daleko-sežne posledice, ni uspel. Radi suma u-deležbc je bilo aretiranih 30 oseb. Ugotovljeno je, da je bilo v Zagorju lastniku apnenic Birolli ukradenih 20 kg dinamita. Preiskava »e nadaljuje; krivcev doslej še niso izsledili. — Gorostasna podloSt »Stražinega« poročanja. V številki 94. od 22. avgusta jo prinesla »Straža« skrajno nesramno notico: »Vprašanje zdravniškemu dru- štvu za Slovenijo«, v kateri trdi, da sta se dr. Bruno Weixl in’ g. Skuhala iz Sr. Trojice v Slovenskih goricah nesramno obnašala v Kapelskem vrhu, napadala mirne ljudi, streljala itd. ter da ju o-blast zasleduje po § 11. poL z. Stvar je bila v resnici sledeča: Dne 14. julija sta so nahajala gg. dr. Weixl in Skuhala v Radencih, na povratku pa sta se 8 svojim! vozom! ustavila pri kleti šentklav-škega trgovca g. Zemljiča v Kapelskem Vrhu št. 59. Med tem ko sta se mimo pogovarjala z g. Zemljičem, je pristopil pijani Zemljičev viničar Franc Kocbek, zAan klerikalec ter začel izzivati, ker ga je g. Zemljič pozval, naj se odstrani, ga je Kocbek napadel ter vdaril po glavi. Gg. Weixl in Skuhala sta seveda priskočila na pomoč ogroženemu ter ga rešila napadalca. Pijani in nasilni Kocbek je na to let dl po župana ultraklori--uiaz pejd forpr^. pfiJd e{ rjep?3{ *uojB2f Ijičevo klet in ne da bi se poprej informiral, pričel zmerjati in’ grditi omenjene tri gospode. Naslednjega dne jih je o-vadil tudi orožnikom. Svetotrojiški in okoliški klerikalci in’ Memčurji so skakali veselja, da bosta dr. Weixl in Skuhala kaznovana, ker so bili prič napačno informirani o celi zadevi. Da bi ju bolj nepričakovano poglabljati zanimanje za verstvo. V znanosti, v filozofiji, v političnem življenju je čutiti vedno jaoje hrepenenje po doživetju Boga, ki je pra- vi vir vse modrosti in žarišče vseh človeških idealov. Zlasti je čutiti pomanjkanje vodilne božanske misli v socialnem življenju. Tu se je nedavno še zdravilna in lepo cvetoča roža materij alizma pretvorila v trnje, ki je izcedilo neizmerno krvi in solza. Materijalizem ni imel trans-cedentno perspektive, zato je kakor potnik brez nočne svetilke zagazil v močvirje. Ruska revolucija je pokazala, da so lahko »svobodomiselni« duhi taki ali še hujši inkvizitorji kakor so bili oni, ki so nekoč ubijali »v imenu Boga«.(?) Iz tega močvirja vsega problematičnega in vsega dovoljenega se vrača človeška misel v sinje višave duhovnih idealov, iščoč novih vesoljnih razgledov. Zato o-pažamo v zadnjih letih silno naraščanje misticizma najraznovrstnejših struj. Umetnost se odpoveduje naturalizmu, onemogli razum si podrejajo čustva — Tako je Sastalo tipično versko razpoloženje. Naravno je, da se je vzporedno S tem začela ofenziva konfesijonalnih organizacij (cerkev) in da na pr. tudi tako-zvani racijonalno usmerjeni ljudje vpo-gibajo svojo glavo (ali pero) pred simbolom najvišje katoliške svetosti, evharistije. Saj kulturno življenje ni nič za-! ključenega, na poti razvoja (ne napred-, ka) gi glede različne dofee z različftiiai potlačili, So poklicali Ha poffio« čelo nemčurja Goloba iS poslanca Zebota ter časopisje, potom' katerega so hoteli vplivati na sodišče, G. Golob, oziroma Pogačnik, je poslal nekemu klerikalnemu listu celo sledeč velezanimiv dopisa ki je za jezikoslovce rea prava slaščica, kaže pa obenem, kakšni »Slovenci« vodijo »Slovensko Ljudsko Stranko« pri Sv. Trojici. Dopis se glasi: »Slavno uredništvo! Ali Vam ni znano ali mogoče ha tanko poizvedit affairo naših Orjuncev dr. Weixl in Skuhala ktera bi tam pri Kapeli razbijala, tepla in celo iz Revolverja strela, kakor tudi na obč - p predstojnika to bi vaša okolščina rada izvedla: blo bi blo vinogradu g. trgovca Zemljiča iz Sv. Lenartu, poročajte Vašem listu Ako Se Vara posreči Vašem listu to dobiti -takrat 10 izrisov sem koj. Spoštovanjem B. Pogačnik. Sv. Trojica sl. gor. 6.-8, 23« »Straža« je takoj prinesla omenjen nesramen napad in poziv na zdravniško zbornico. -Dne 29. avgusta pa se je na županovo in viničarjevo ovadbo res vršila pri sodišču v Gornji Radgoni razprava proti omenjenim gospodom, ki pa so bili glasom razsodbe opr. št. U. 474-23. oproščeni vsake krivde, obsojon pa je bil na 50 D globe ali 1 dan zapora nasilni klerikalni viničaT Franc Kocbek radi lahke telesne poškodbe in če bi bili o-menjeni sami tožili župana, bi bil gotovo obsojen tudi ta radi razžaljenja časti. To je dokaz, kako lažnjivo in podlo je poročanje »Straže«. Dovolhno pa si vprašanje na državno pravdništvo v Mariboru, če se strinja z zakonom to, da »Straža« pred vsako tožbo kakega svojega pristaša skuša na nesramen in podel način vplivati na potek razprave in ha sodišče! Ali proti »Straži« res ni leka! — Družba sv. Cirila in Metoda za veliko skupščino v Ptuju dne 8. septembra radi velikih poštnih ih’ tiskovnih stroškov tudi letos ne bode razpošiljala »Zglasnic« in1 »Glasovnic«. P. n, delegati podružnic naj prinesejo seboj potrdilo od svoje podružnice s podpisom) predsednika ih’ podružnično štampiljo, da res zastopajo podružnico. Na vsakih 50 članov ima podružnica po 1 zastopnika. Podružničnim zastopnikom, kakor tudi pokroviteljem in lastnikom obrambenih kamnov je dovoljeno mesto sebe pooblastiti kogar koli izmed družbenikov, vendar pa pooblaščenec ne more za druge oddati več kakor 5 glasov. * — Velika skupščina Družbe Sv. Cirila In Metoda v Ptuju mora biti impozantna, mora biti odsev naše narodne zavesti in pnobuje, zato pohitite vsi, ki le morete na shod kulturno narodne obrambene armade. Dopisi. Središče. O svečani otvoritvi Sokolskega doma v Središču smo prejeli zakasnelo še sledeči dopis, ki ga objavljamo zlasti z ozirom na napade klerikal- kultuTnimi tipi in’ noben takozvand Svetovni nazor ne predstavlja samih za vse veke veljavnih resnic, temveč je zgrajen tudi iz mnogih znanstvenih domnev, hipotez itd., povezan pa s subjektivnim prepričanjem. V našem konfesi joneiho tako izrazitem miljeju se je že pred desetletji izvedla takozvana »ločitev duhov«, ki je ojačila oba nasprotna svetovna nazora: katoliškega in svobodomiselnega. Katoliški nazor, sloneč na verskem dogmatizmu, je kot univerzalni nazor objel vse sestavine narodnega življenja, d očim se je moral svobodomiselni nazor izčrpavati v negativni kritiki, ki je bila zelo neenotna in je namesto sintetičnega udejstvovanja načel prinesla razcepljenost in načelne boje v okvirju isto kulture. Kako naj se od oficielnega katolicizma no-zavisno misleči človek, n. pr. javna delujoči intelektualce orientira nnpram verstvu, konfesijonalnosti itd-, o lem se pri nas ni razmišljalo znanstveno. Kajti negacija verstva in konfesije, nje istovetenje z »lažjo«, »praznoveTstvom«, »zaostalostjo« Je v bistvu enaka tev. delničarskemu dogmatizmu, ki proglaša vsako njegovim tezam nasprotujočo antitezo ali^ vsak nov vidik v meglene daljnve večnih resnic za »zmoto«, »brezverstvo«, »smrtni greh«. Dr. Veber jev spis je zategadelj prvi znanstveni slovenski spis o problemu verstva, ker ni tendenciozen Je ivedosloVha študija«, ne pa kulturno ffega tiska. 'Op. ur. — Srediski Sokol je z veliko požrtvovalnostjo zgradil svo) dom, ki ga je dne 15. avgusta svečano m tvoril. Domači Sokol jo s svojo god pričakal goste, ki so prišli v lepem štej vilu iz Maribora, Ptuja in Ormoža o slavoloku na kolodvoru, nakar so 90 ' skupnem isprevodu podali domačini ' gostje pred Sokolski dom, ki je bil okra« šen 6 cvetjem ih zastavami. Pred mom je bil postavljen lep slavolok, r katori so male Sokoliee obsipale spre v s cvetjem. Kot prvi je govoril zhrao^ mu občinstvu in Sokolstvu, ki je bilo ^ dvoredu postrojeno pred domom;, staro* sta Središkega Sokola, brat KočevaPj svojem govoru se je spomnil vseh oraj tov in sester ter drugih dobrotnikov, so s svojo podporo omogočiti stavbo ti izroael vsem prisrčno 'zahvalo. N^0 tire£el pozdravni govor v imenu ■ ške občine metliški župan brat Lm-40' Za Jljim je v jedrnatih besedah Mar.borske Sokolske žnpe, br. dr. rnzjasnil pravi pomen in naloge skega doma, ki naj bode hrani velik® -soleh© misli in šola sokolske vzgoje * Mas in naš novi rod. Po ogledu Sokol® ^ ga doma, ki je »motreno urejert ‘h niško poslikan, kar je delo doniac1"^ akad. slikarja brata Šavora, je bite _ poidenska Slavnost končana. ob 14. uri se je vršila javna telovPp -domačega Sokola Sin so želi p »st op' ji-dipih oddelkov priznanje mnog®1? nega občinstva. Za tem se je vršil® * bala in zvečer lep koncert V Veliki “ , rani doma Središka Sokolska godbsF’ vodstvom brata Kocjana, in pevski ki ga je naštudiral ih vodil brat m želi navdušeim priznanje, ki *** Stopnjevalo od točke do točka. pokazala, koliko se da doseči z doSt® ljo in požrtvovalnostjo. Gostje 8® ®.j mogli nadiviti zlasti naši sokolski k°dJ ki bi lahko nastopila v vsakem Fe* a Po koncertu 8e je razvila uepri®''^, domača zabava. Bil je xe# lep 0°^° j praznik. J Središče. »Stražil dopisfiik, ob' otvoritvi Sokolskeda doma vilne inteligence videl tudi tri \m priprostega ljudstva, piše, da sko ljudstvo ogiblje Sokola kakor k® bolezni. No, mi Me zamerimo »Str^-*’ ^ itak nikoli ne zine noben® resni^Š®* ^ tudi dopisniku ne, ker sodimo, :J\ej kratkoviden. Če bi imel količkaj pogled, bi videl, kako se Orlicam rijinim drnžbenicaim Svetijo oči ^ ^ 8y ml brhkimi Sokoli in da dopisnik® nič Me Verujejo, da so Sokoli »ku^U^ lezen«, ker Si je celo Meka Orlica-1^ - ljica, ki 8e po svoji zunanjosti nehal . ^ likuje od Svojih sosestrio i-n ki kor vidimo, nekoliko smisla za izbrala fanta-Sokola, ker v svojih najbrž ne najde Sebi primerne^8* k svojim! Zdravo! Podpirajte Jug. Hlatic®; propagandna razprava. Pisec v ^ izvajanjih o tzv. logičnem' fanatiz®111^^ soja poulični »kulturni -boj« (P°ZI1j* pf,j. njegove cStrine, plitvost in nadutost ^ gorečih dogmatikov z love ali z o©»“'vj0) da ta boj se bo moral vršiti tudi v h ker je nujna posledica miselnih d' ^ Mišljenja in prepričanja se no za ^ ljujejo s tem, da vznikajo v ltiaV ^i. edincev, marveč silijo v življenje, vajo socialno obliko. Tudi čista , ja, čisto spoznavanje ima ti 1-a;iNevrednost, če ne že za posamežneff® . joči ka, pa vsaj za človeštvo, 'ki mu ^ duh oddaja svoje izsledke. V merah in zlasti v današnji debi 1 ^ turna opredelitev nujno potrebni to gibanje duhov in kresanje nf^sfrsh0 so otrese malomeščanske in h' »vsevednosti« ta praznega nerg^ poplitvuje duhove in navsezadnje '^$0. doslednejšemu idejnemu naSpr°rrei h Naj hi dr. Veberjov spis prip«®^ t0lIv-emancipaciji svetovnega nazora ..jjjtnih peramenta, strasti in dnevnih P®‘ ^)jo gesel, pa bo izvršil v polni men znanstveno poslanstvo! ver** Prvi del knjige »Znanost W f fu posvečen znanstvenemu mišU®Hfa-ga \t pisec analizira pojme o znanosti-prejšnjih spisov je znana njegova da: misli oziroma prepričanja se izvoru in po odnosu nnpram ot>J _ ^ resnici v avtonomna iri hemronomc9:^ Kdcr hoče razumeti avtorjevo . WatiT^ir«gpSt58i^§58:, cr$w k1 SCfasju’ Mariborske vesti Maribor, 3L avgusta 1933. S® Kraljevo Haročilo pri tmflft Jago-& Sajka Plrii novi slovenski tvrdki Jagodič & Sajko, ki je imela na ImduStr. ®twtni vzorčni izložbi »voj1 oddelek, se 16 Nj. Vek kralj Aleksander dlje časa ^fadil ter se enako kakor tudi N j. Vis. ^nc Arzen zelo laskavo Izrazil o ra®-^vljenih predmetih, PoeebnO jo ugajal -1' Vel. patentni zložilni kaiffape, tarnt ^Jagodiča, katerega je naročil za svoj dom. Nova domača slovenska tvrd-8 le dobila tako najvišje priznanje. n» Sodba kmeta z dežele o umetnosti, potniško izložbo kluba »Grohar« na duatr.-obrtni vzorčni izložbi Si je oglo-tndi nek očka z dežele e svojo deoo. v° i® Prišel v izložbeno dvorano, je po-8cil svoje otroke: »Glejte, v tej dvorani največ j a kunšt!« Na to si je pazljivo °*ledal vsako sliko po vrsti. ^ aiv^rSčattska ljubezen. Kako daleč je . našnja politi kujoča duhovščina od j.^ttmovega nauka o usmiljenju in "bežni do bližnjega, je najlepše poka-te dni nek mlad kaplan o priliki ne-pogreba. Ob grobu svojega otroka ® Padla nesrečna mati v nezavest. Edi-! Vox> ki je bil na razpolago, je bil ka-s an°v, toda ta ni hotel vzeti k sebi nc-vestno, ampak se jo ob zgražanju vseh .v*oči>h sam odpeljal S pokopališča. Tn-. 3e morala nesnrččna nezavestna mati ati pa pokopališču tako dolga da se zopet vrnil iz mesta. Kaj bi rekel Če bi videl današnje evojo tta-^stnike? Costom Iz Sušaka. JugoSlov. SK ki pridejo danes popoldne; pri-Mtth k101" napovedano; Slov. športni -iutri v soboto dne X. »ep-Ptvo^a o1> 1IT1 »večer ▼ dvorani I>roJttrne ProBi° zabavo S: plesom. CCn^ občinstvo, da v polni meri ■»g** ta poset osvobojenih bratov ob tftorju i® slavnem) Jadranskem haše C. ^bajajo k nam; da spoznajo zerrdjo 7° ,6po »b>v®n9bo severno o-ša dol* kostjo dohajajo k nam in ffa-Selo j« ^e’ ji™) omogočimo ve-tedaj Priiatelj»ko .bivanje. Odzovite se fero v'P6ni Prtroditvami in tekmam z do-telisV ' omenimo še enkrat: prijali. ® nogometne tekme se vrše: jutri v “° 1. septembra in* nedeljo dne 2. Ptembra vselej ob 17. uri dopoldne na mfiŽČir »Maribora« in’ razven tega, ka> Že zgoraj omenjeno, zabavni Večer, 'dvorani bo za jestvine, pijačo itd. obtl-Preskrbljeno. Ig18 Zadeva Hintcrlechner V fiovent tiru. v®jjrdljlvi prašiči, ki so jih nedavno od-r ‘ * ^ Mestni klavnici, irt ki So dali. dr. LT^varju- in ravnatelju Kernu, glavni Uad»' 'T4 Preganjanje Veterinarskega Jarnika Hiuterlechflorja, So spravili Wi J- spazrtavaTni vredrio- Ufovih Vr’ .Pristnosti in objektnostiujede!, knuf51110^' se mora poglobiti v prvi ' “JU tetora bff ff ° razglabljanje o verstva. |jel ri— ®3rogo metodično, sicer ne rai- pei , —^vgo metodično, sicer ne mi- ^Tlpelj;. V P^Polui megli, iz katere., tdisi 53,1110 dogma, bo- na«, v ^bodcnniselna«, bodisi »cerkve-Verskom 1*tlfein delu razpravlja pisoft o. Kjetd sr.i ™^u. Analitično so razčle-®W^3a. N *Qa^:i VBre iTl verskega mili* P0** v prvem' delu obsi-ž- Š4C' mekS0 ln dokazane Jogično-psikolo-hosti -n , n'ani' Ikaže pisec izvor 'ri last- ksen, l!1'?111 Misli in prepričanj. - V 1 svojem; ®lreditietn J razmotrivanju je naprsni ftdsti'nevtrale11’ no daje prsd-verstvu1 in nikjer ne po-*SP°’itf»n*ni^ OQ's*;ev- Zanj morajo verska ga Vrej^ ^ 111 »vetftiice« izvirati iz iste-hje jjj, * "vsako znanstveno spozna->ir^0 c® 3ih pri tem vrelcu ni, tedaj jb-'Vl’elca •151 ®e5)I'i«tone'ga, heteronomnega h-ie,t j1,1 padajo pod pojem' »prepriča^ feti ali manjše prepričcvalno- ^ , Prepričanj ne »ledi, da *o iz-'>,nv>f:^Sal‘ce. VCTe stoječa prepričanja ^ajaii *’ 8a3 So »voleumni vseh časov do- - _ ° »vnjih svetovnih in Življenj-0(J w.^Sanj, ki «o jih za vedno ločila vere«, (str. 107), iz česar sledi, 0FjbvlOre'mo verE^ih prepričanj ločiti ®hdsla u*1 prepričanj v tem »ija, j ’ 1 smatrali za spoznnva- ^ Pr^ •!•■ > m Kavama »Prontehada*. tfae^rw o3 19., ob nedeljah M praznikih od 16. ure koncert prvovrstne salonske godbo ob vsakem vremenu. Izvrstne pijače, Sladoled in domače pecivo. m' Izjava. Mistificirah Vflled Rotiee V listu »Balkan«, Sem leta 1921 V »Taboru« priobčil zoper g. Milana Grebenca* pešar dijakega majorja notioo z žaljivo vsebino, ki jo pa po razkritju te mistlfikaoije lajolno xxreklicujem. — V Mariboru, dne 30. avgusta 1923. — Rado Lenart. m Izjava. Podpisana sva priobčila V listu »Tabor« dne 16. novembra in 15. decembra 1921 med mariborskimi novicami notice, s katerimi sva dolžila g. pešadij-skega majorja Milana Grebenca, da je kot okupacijski avstrijski častnik za časa svetovne vojne postopal s Srbskim prebivalstvom1 bestijalno, da je uničil nekemu Srbu Laziču jezik, osumila Sva ga javno v listu tatvine v škodo italijanskega poslaništva, nadalje sva mu o-čitala* da v Mariboru trži s stanovanju G. major je vložil vsled teh očitkov proti nama tožbo. Kor sva po v teku preiskave prepričala, da sva nasedla zlobni mistifikacijl, preklicujeva lojalno vse trditve v noticah z dne 16. novembra in 15. decembra 1921 priobčene v »Taboru« kot neresnične ter obenem obžalujeva, da sva delala g. majorju krivico. — Maribor, 18. avgusta 1923. — Rudolf Ozim, odg. urednik »Tabora«, črnetič Slavko. Kultura in umetnost x Umetniški klub »Grohar« lif raz-stava slovenskih umetnikov v. Zagrebu. Slovenski upodabljajoči umetniki nameravajo pod vodstvgm kluba »Vesna« v Ljubljani prirediti v oktobra letošnjega leta v Zagrebu razstavo, bi naj bi seznanila to drugo naše največje mesto v državi z našo umetnostjo. K sodelovanju je bil pozvan tudi tukajšnji umetniški klub »Grohar«, je pa na svoji zadnji soji sklenil, da 6e izložbe v Zagrebu ne udeleži in sicer z ozirom na to, da tudi izložbe zagrebških umetnikov zadnje čar se gmotno ne uspevajo ia bi torej tem manj mogli računati na uspeh naši u metniki. Pač pa pušča klub prosto vsakemu svojemu članu, da se, če se hoče, oktobrsko izložbe v Zagrebu lahko udeleži na svoj lasten račun in svoje ime. x Neuspeh VIII. umetniške iriožbe klubu »Grohar«. Letošnja VIII. Izložba našega umetniškega kluba »Grohar«, ki je bila kakor lanoko leto združena z Itfd. obrtno vzorčno izložbo, je v gmotnem! o-zirn uspela zelo slabo. Čeravno jo je o-biskalo nad 15.000 ljudi iz vseh delov naše države in tudi iz inozemstvo, je bilo prodanih od 135 izleženih predmetov samo 16 manjših slik, to je komaj 11.89 odstotkov za skupno svoto 7700 D. Obiskovalci so se sicor pohvalno izražali o izložbi, kupili pa kljub temu niso ekoro ničesar, kaT ponovno dokazuje, da današnja generacija nima mnogo smisla za umetnost. Seveda pa so deloma vzrok temm tudi gmotne razmere onih, ki so bili nekoč glavni kupci umetniških del. x Ivan Rozman: Testament. Ljudska drama v štirih dejanjih. Drugi popravljeni natisk. V Ljubljani 1933. Natisnila in’ založila Zvezna tiskarna in knjigarna 105 strani. Cena broš. 12 Din., vez. 17 Din. Rozmanov »Testament« nam je sicer že Naše šole. ] Na meščaHskl SoU v Ormožu Ed $*pX^ dovanje dne 11. Septembra od 8. do 11 ura. Javijo naj He tudi učenci, kS flo Mt vpisali že julija. Ponavljalni fffl Bpren jemni izpiti bodo dne 10. sept. Učenci, k) pridejo k izpitom; Kaj se zglaae pri raft* niateljstm 9. septembra) od 8. do 12. ur*, j ■ piM Sokolstvo. O V Se čla&e, telovadeče 1® SfefoloVfc deče, kakor tudi one, ki nimajo kroja; se nujno poživlja k obvezni vadbi »» dovnih vaj, ki Se vrše v petek SL avg. iH v sredo 5. sept, ob pol 20. uri ha dvorišču drž. realke. Bratje, dokažite disciplina in točnost! Zdravo! — Prednjačlki zbor. o Sokol v Rušah vabi vse prijatelja sokolstva na društveni nastop v nedeljo dne 2. Septembra tL ob1 14. uri v Rušah, Sodeluje godba »Drave«. Za 'dobro po« strežbo pri veselici je skrbljeho. Ob pol« hoČi vozi poseben vlak v Maribor. o Za izlet v Rušo o priliki prireditve, ohdotnega sokolskega društva v nedeljo; 2. sept. se morejo poslužiti udeležiliki ia, Maribora popoldankega vlaka ob 15. uri z glavnega kolodvora in ob 17. uri 8 ko* roškega kolodvora. Povratek iz KuŽ zve« čer ob 20. uri in s posebnimi vlakom)ob pol L uri ponoči. Udeležba civilna z društvo« him znakom. Vabimo vse brate M Sestre ter narodno mariborsko občinstvo, da v} ! Čintvečjemi številu poseti priredbo bani« skega društva vt Rušah. v;k:: Šport. '4 n , i ™an 18 smoja_v novi izdaj! lahko prav de ai:CC Dakslfr L^enda je povzeta r* enako na- v ™ i eeemoriosti.! slovljenem romanu Jauka Kersnika, ven- Vzrok stradanje! In vlada se cudr ce dar je obdc]ana popolnoma samo. med železni carji kipi in vrel Dnito ri™i stojno in ni mogoče to ljudsko dramo kruha in nezadovoljstva bo konec! Ah; menjavati z običajnimi dratoatizacija-še ne uvidite, da tako ne gre več na-. mi. Za nwo je avtoT dc]o te^ylto Preo?! Vsr o* pa, la so glasovali » dr. gledat in marsikaj popravil In izbolj-Konosoa ,n rad .kri,rto._ ah sede, uvidite, 8al. Urejeno je tako, da se nekateri pri-kako 90 vas goljufala in vi ste jim ver- ki 0,nn^ prf m r » T t> x u skromnejših uprizoritvah tudi lahko iz- 29 lotili ^ ^ PaSte- knjižnica« bo s tem de- ri uKcfl tS ^ ,SlT V- L’nhfr ^ ptovo ustregla unjširšim krogom in ko mSno t k’7b°rJ,a 3 ‘n’ r^° TB™ t!V1m odrom, ki so že ne- RešhniSdnS ^ 3 Qm;a ,l0V? kaj lct povpražali po Rozmano- ueranioAMcfc m J%prep©Ijal V bclmro. vem »Testamcn‘u« 63-Ietna Marija Gerbec, stanujoča no .......................................... Pobrežju, Se jo včeraj ponoči vrfcd one- j ČEOIiDOnr 'Citrno O O ■moglosri zgrudila na Tržaški ceeti. Re-j šiM oddelek ji je prožil prvo pomoč tori P©€f©r!i£!š® "90 prepeljal im dom. j p „ m Z roko v teroj. Ivan Kmetič, stroj- j s&ts*, Jitik; ®ri fesedki Soolmegacr pa ururt *-• rr' f SK »Orient« t ISŠK »Maribor«. Sltm patični gosti predstavljajo odlično’ športno Hfcupino, ki je celo Eai .vročili tleh Julijske Vehocije zastopala jngosLo« vanske barve zelo častno in VBeskori zmagovito, za kar jdml gre posebna’ zah-« vnla. Moštvo goji najmodernejši hogo* met a sicer južnim značajemi, predvajat Veliko brzino in požrtvovalnost, kateno »Maribor« na Bvoji turneji V SuŽaka ti z najpopolhejšim! nastopom hi mogel premagati. Pri nastopali V Mariboru, dan nes v soboto ih jutri v( nedeljo 2. i. imL ob 17. uri se lahko računa szelo oSho bor, bo, ki bo nudila mariborskemu obšitih etvn lep ih pLenueia* spori. Otvoritev je* senske sezone z izbranimi gosti zasSmSI vso pozornost ter ee pričaifeuje zelo uftftH gobrojeh obisk prireditve našega Sporir nega kluba, ki Se ni uplašll VeliktiS Strelk kov gostovanja naših vrlih, še prod ne* dolgim’ časons osvobojenih PrlmnatoNlf Pozdravljamo prijetne goste z jadranska obali na nmriborskih1 tleh v prepričali n ju, da rram* bodo zapustili fflnjtepše Spo* ■mine na Šport, katerega So is® tafcb dol« bro prisvojili itt neštetokrat častno pral«! vedli. t Celjski atletiki So doBegfi l^aatfrijeHl Času proti raznim! mlajšim klubom Roke zmage. Premagali eo Red Star {C* lje) 8 14:0, SK Troja (Brežice) 17db SB3 Trbovlje 18:0 iW SK Ptuj 8:1. — čuti**, da večino navedenih1 mladih khiBov Bili po imenu ne poznamo, kaj še le-da bi kft« teri Izmed mariborskih Športnih ktobrrt) nas neposredno z njimi seznanil ter B tem opravil za obe štratti prav pflferabuo športno delo! : SK Primorje, Ljubljaffla, prvak 3f*» g oslarijo v damski labkoatletUd. V trio* boto dne 25. avgusta vršila so se V Za« grobu v Maksimira tekmovanja za pm venstvo Jugoslavije v moški in ženski-lahkoatletiki. Slovenijo je v prvi vrsti zastopal znani naš atlet Perpan od SE Primorje in Krejalj od SK Jadran, V. damski lahkoatletiki so nastopil« znane atletinje ljubljanskega Primorja gne. Santel, Ahčin, Jerina, Prevec Vn Sever, ki so častno zastopale slovenski šport. Od 37 dosegljivih točk dosegle so 29 ter s tem priborile svojemu klubu prvenstvo Jugoslavije. Hašk je padel na H. mesto s 8 točkami. Pri tekih na 100 m ia 9fX) m zmagal je Perpar brez vsake «-stre konkurence. Najbolj z.nntmiv« točke programa bila so ženska tekmovanja, pri katerih niso Zagrebčani pričakovali, d« jim bodo odnesli prvenstvo in « teni Je« pa darila male Slovenke-Primorjartke. ~" Vsi zagrebški listi se pohvalno izražajo O njih ter naglaše.io, da ima SK Primor jo najboljšo damsko J« h ko-atletsko sekcijo v Jugoslaviji. : Znana Jugoslov. spriterja Perpar i« r*T a h n r*< |Si8tt jpovjaTSijona H« fiiatJnajroklHl falfi&oat-l.letsfci taoofctiuf, tatorosra priredi praško, f Navija pidčetkoiEC ifcptmiJira* J ' j* ' £ Kolesarstvo: V: Pravit, ffi® M2nSo»~ ' . Vaitiji Tta prvenstvo ■CSEjSK jca I, nadstropje. Obenem opozarja vse '(peVce, da se vršijo, pov&ko vajo danes V , četrtek' la jutri petejk' ob! 20. uri zvečer za Sobotni nastop na Športni Jteflelicf ISŠK Maribor pri Ootzu. ProsinJ toč-DSasjti i« polnoštevilne udeležbe. r~> IV JWvo9ja. V*-£' KluB fiofeJarjov la tnofociknMov »PertiH« v Mariboru vabi vse Svoje 8la-tol čfcrtifee, da Be udeleže sejo, Ki so ‘vrSi vi Hoboto dffe 1. Septenibra ob 20» uri zVežer ^ iHrfelti gr! »ZanSorcu«. Dnevni ■red: volitev ,veseličnega odbora. Ker je {seja • (velike 'vtažno^ti, se prosi sigurno »udffleSba § Da otoogcčlui avtijomu STfrtt ffa-(iffaljevati Študij na dunajskem fcogjlzesp* ^Muriju, ©J rabil 5000 D za; vpisnliSo, Sol--int-Haikup obleko. Za poznojSe rvtsdr-*8ev!alie steoSke upam, Ida dobita držav-UftJ &fcipendijo. Kot' zastavo za izposojbni zffeSek daut klavir, ki je veliko več vre-gali' jiuž, železiiioe 50%. VoŽttja Se 9Uie prekiniti samo ettkrat v območju CSR želzitie. Na podlogi legitimacije Morajo čSU konzulati izdati vizam1 na potni list 3 73% popuafioitt. Legitimacije 66 dobe tudi pri ravnateljstvu Mariborske tiskar« jle ddn Maribor, Jurčičeva ulica '4. §' Legitimacijo za graški velesejem, H 30-Vrši v času od 1. do 9. Septembra v Gradcu, Se dobe tudi pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne d. žL, Maribor, Juif-člčeva ulica 4. S to legitimacijo ima vBak poSetnik pravico do 50% znižanega Vizu-ma, tor labko z vozovnico osebnega Vlaka potuje tudi V tJrzo- fin D-vlakrK. Legitimacija velja kot vstopnica V. Bejmske prostore. , § SlovcasSo frgOv&Eo društvo Merkur v Ljubljani si usoja tem potonil opozoriti Vse p. it trgovce, industrijalco, denarne zavoda, in ositalo podjetnike Sn imfejitelje pisarffl {odvetnike, notarje itd.) kakor tudi vas privatne na-moSčedtea, da društvena posredovalnica še vedno posluje. Kdor išče trgovsko osobje ali Službo, Haj Se cflbrne na društveno poSredovalnK co, ki' posluje v drnštvenilt prostori K v1 Ljubljani, Gradišče 17*4 [Posredovalnica posluje za delodajalce, društvene člane in Vajence brezplačno, Za ostale pa proti odškodnini1. — Ob enem se Vabi p. H. po-SlodaVco in nameščenec za čiml obilnejši -pristop k društvu. Društvo izdaja svoje gasilo, V kratkem1 priredi več izletov v SvtrKo ogleda induStrijskffi podjetij, v zimski eezonf poučne tečaje in ixredaVa-nja, plesni tečaiji in januarja Meseda o-bičajetf Merkurjerv ples. DruštVo Se tudi Slber vseaifranisko udejstvuje, ima Svojo knjižnico, izdaja Strokovne (kidige, skr- bi za! iVajeSce' i410. uri dopoldne. Iz tega razloga morajo biti Vse kbje do 3L tat. to je petek ob’ 10. uri zvečer popolnoma dekorirane in blago že razstavljeno. Po tej uri so mora izprazniti celo, sejmišče in Be na llikak način HB bo dopustilo nadaljnjo aranž -anje. V soboto, dne L Sept mOra Vsaki razstavljate® biti že najkasneje obl JS9. uri dopoldne na Svojem Izložbenem prostorna z ozirom na osebno navzočnost naj višjih' gostov) pri otvoritvi. Opozarjamo, da ta dan na Sejmišče za razstavi j alee ni dostopa pri glavnem vbodu, marveč je določen vbod iz križišča v LateraiafiovenS drevoredu, kjer Se mora Vsak razstavljalcc im eVetrtuaM uslužbenec legitimirati tam uradujočim policijskim organom z sejmSko fegitltflia* cljo ia lastno legitimacijo (pasnšem). <— Kontrola bo ffla ukaz policijskega ravwa-toljstva v Ljubljani zelo Stroga in se bo prepuščalo ta dan predpoldne eaorto nc-obhodno potrebne uslužbence tta sejmišče. Ta dohod na sejmišče ja razstav* Ijateemi in uslužbencem! odprt že od! 7 ure zjutraj. Točno oK H 9. uri zjutraj se dohod zapre in se ne pusti' nobenega Več na Sejmišče. Za vos čna letošnjega velesejma bo pofelovala na sejmišča ikdž menjalnica Ljubljanske kreditne banke ter poštni urad. > g XXL poročilo HmeljarsSegK dru§l-va o stanju hmoljsklh UaSadov doma iff drugod. ŽateC, CSR dne 25. aVg. 1923. Imtamo prav lepo in vroče vreme, katero pospešuje okobiuljenjo <5Vetja in zoritev že tvorjenlh kobul; xwtdaviffl tmamo tudi zadosti1. Naš zastopnik si je Ogledal te dni ves tukajšnji okoliš ter Ram’ poročal, da se (je stanje zdravili nasadov Zboljšalo; v zaostalih in neškropljertifi pa je videti le malo ali pa nobenih kobuL V obče Be lahko reče, da se jeffe- n& UoTjŠe; če Se pa pri in po obiran ju RS bode pokazalo veliko razočaranje, kar sS pri taloo jfteenakom stanju rado zgodi, 60 lahko računa na dobro tretinjo lanske! množine t. j. 35—40.000 \stotov, a 50 kg & celi tukajšnji okoliš. Navedena množina-je pa neobvezna — gotovo pa je, da n«l bode večjav Obiranje se je ttaintam čelo, vendar Se bo isto vršilo od kraj* šele koncem avgusta itf s FtepteffibronH. Da Bi ohrani hmelj lepo zelenlo barvo*' treba je hitrega spravljanja pod str^01 pr! lepemi vTememi. Z ozirom na ^boljSa* Co upanje postalo je na trgu Trgovci, kateri Imiajo naročila V roW’‘ čakajo. Poilndfba Je danes večja praševanja fn1 Se je nekaj hmelja prodalo po 2700-2800 čK za 50k« (68*^ za 1 kgX Hmelj IZ leta 1921 notira 22#^: 2300 ČK za 50 kg (545 jK za 1 kg). Koff^ ito razpoloženje je mirno in oslabela i ne nagibajo kupcu v prid. , 'j XXIL potročiilo društva za vnovčenje o stanju hbckSetj^4 iških’ nasadov džmja itj drugod. Žal®**’ SavijBjska dolina, ikoflteM meseca #**': 1923. Obiranje goldinjra je v poln«^ ^ 'ko, sanso dež ga tninfcam ovira. Leto&O* hmelj je popolnoma doraščen, egal®1*. obliki, zlatozelene^ barve in naj bol j že kovosti. Obiranje poznega himelja posredaB) Sledilo obfeanjra golding^ bo do Brede meseca Septembra koti^1’01" Tu Sem je došlo obilo (fctopceV, kaiterij prodaji Bttdijo hmeljarjem do 132 P® (39 čK): i® več za 1 ikg •— kar je pa * °^ roms Stt razmere na SvetoVaraS trgup^ Malo, Iker velja Češki hmelj iz leta ^ šo 56, oni iz leta 1921 še 46 ČK za l » Društveno vodstva “ g Sojmska poroSIn. ®5a femj dne 28. avgusta se ije prignalo: Konjev, 14 bikoe, 159 ■Polov', 886 kra^ * telet Stopaj 571 EosnadoV. Povpr^J® Sene za različne živateke. vafef «» ^ SJedcčeir ^ebelii *tibolp drnžkrt. Stanovanja *'-**kWtoo nreevetljaro in s . leti ti aredfiA mnta. NnaloVi ■^pom^apnna. 1873 ■ 3-1 Prodajalka fe t»6em» ne ' *pr«jmejo v trgovino stekla - Iran Kovačič, ijaribor, Ko-r -r»sja ec«la 10, ‘ ts?a ____. toozcnik^ umetHln, lei jo momontano brez sredeUv, išče gospoda gantlemcn*, ki [ibi £ pomagal b obapnega ‘ ■>tanja. fionudbe pod ,Po-Ilednji up*, »a upravo »Tabora*." * • 1878' Dva manjša dijaka sprejme profesor v popolno o»krbo. Haslor v aprari. 1829 2—2 Štedilnik (Trlnmpf), skoraj , nov, »epo B« prodaj. Wa?lov t opravi.. :• ■' 1888 Gtesovlr 1871 tSJtrm-atanevanje fn hrano za. 94etoo dijakinjo, v bliiira RlomSkovega trga. Plačam K 1400 mesečno. Vpra*ati od t do 11, in od 14. do 10. are v- bolela nZamoreo*, ; soba 8%1I. nadrtr. 1875 £-4! PiteV letošnje množine nekoliko dvignila 1 mil M je 560-665 $83 za 1 ^ )CSVl&’lifVtmniLi>>irr3t<-Jj»ir-a ——————————.............................................................. — i-’ fil; drobnina, trikotoža Samo no detelof Sr;^; .. . X Gaspari & Fanlnrger Maribor tOil ^jMfsandtova c«eta, 48l zb. moške «uknje (raglano), športne in dmge obleke, damske plašče in kostume* kakor raznovrstno platno, šifone, izgotovljeno perilo, posteljne odeje, nogavice, svilene' rute, šerpe, kravate, samovez-. fiioe i. t. d, priporoča priznano najcenejša manufakturna trgovina jstg Ki. FELDIN, MARIBOR Grajski trg t :-i Vetrinjska ulica. Državni nameščenci, krojači fn Šivilje znaten Solidna postrežba 1 popust. Solidna po»trežba! Podpirajte slovenske tvrdke 1 se proda na Štajerskem bllza Kbttffc. Ob^ga 24 lia gozda, T« 5f-vmtl,0,rila Pograda, 4 utanovanjske hite, 2 tSS?1* vellkt um*tni mlin» pei^KKN polnojarnienllt, elektricoo ceatralo, veletrgovino s ieson> H deSetaimi pridelki, tovarno za pohištvo in zaboje^ v«e s stroji in popolno pritiklino. Lega Je ob ieleznici, ki se gradi. Uporabiti se da vodna sili do 140 HP. Pokrajina Je bogata na lesu ra vinn, Prodaja se vrli le vsled družinskih razmer, laformacjie ia ppsredovanie vrli notarska pisarna v Konjicah. 1377 (zašlo Iz štampel Novo I 1 Specialno Mafljfe D1.EK0N.F1NANS. D JELA ALMANAHA SHS. 1923. (Iz materijala I. sveska Almanaha SHS.) Poljoprivreda,- šnmarstvo, redarstvo, vodene snage, finansije, industrija i trgovina. Pregledi, statistika, institucije, udruženja. — Prvi popis sviju banaka, industrije i trgovine za Citavu državu. (lafinicom) — oko 25.000 :: adresa. — 700 stranica kvart format « CHena Din 100"— Ako se unapred plaia, Salje šifrante. Potizečem — plus porto i omotarlna. KnJSiarama 30% popasla. PHmiedba, Ovo djelo sa S. sveskom ALMANAH^ SHS. (IV i V dlo) daju kompletni Informaciofli terija! i adre»e privrednog Icaraktera za čltšvn čjA&* Glavno crednUtrn filmaoatia SE M, Mora?^ 3® Podpirajte Jugoslo vensko Zahtevajte povsod »TABOR;*