Din 1— Poštnina platana d potemni Šleo. 56 U £fubl|anl, 7. moten 1936 Ccto 1 Jtalijansko-abeslnskn volna se bliža komu Itallianl nad Adls Abtbc Zenske In otcotl mctajn dnnes temazniti mesto - Ras Kasa napada Addis Abeba, 7. marca, o. Italijanska bombna letala so včeraj dalj časa letala nad abesinsko prestolnico. Ta polet je bil za zdaj samo informativnega značaja, opazovalci so ugotovili, da so italijanski bombarderji fotografirali prestolnico in njene važnejše postojanke. To fotografiranje jim bo služilo kot opora pri poznejšem bombnem napadu na prestolnico. Ta polet je vzbudil velik strah in veliko razburjenje v Addis Abebi. Diplomatska zastopstva inozemskih držav so že ukrenila vse potrebno, da se preselijo v varnejše pokrajine. Edino to se ne ve, kam bo odšla v primeru italijanskega napada abesinska vlada in dvor. Župan v Addis Abebi je včeraj odredil, da morajo vse ženske in otroci izprazniti mesto jutri in da smejo v mestu ostati samo tisti prebivalci, ki so poslovno zadržani. Vlada z vso naglico gradi zavetišča pproti zračnim napadom. Kujavi buli povsod Včeraj je dala vlada izjavo, v kateri pravi, da se krvavi boji na različnih delih fronte nadaljujejo z vso krutostjo. Ras Sejum in ras Kasa napadata italijanske položaje. Armada rasa Mulugete koraka proti severu iz pokrajine Valda. Razpoloženje abesinskih vojakov ni nič padlo in ne morejo njihove bojevitosti omajati neprestani bombni napadi. Pri teh napadih Italijani uporabljajo plinske bombe. Debra Murko* raztušen Makale, 7. marca. Včeraj so italijanska letala letela nad prestolico pokrajine Godža Debra Mar-koš. Debra Markoš je odprto mesto in velja kol važno zbiraliSfe in oporišče abesinskih čet. Številne eskadrilje italijanskih letal so napadle mesto na vseh koncih in razrušile s svojimi bombami veliko število hiš. Bombe so padle nad katedralo tamoš-njega nadškofa in jo docela uničile. Pri tem napa- du so bili razbiti grobovi godža inskih kraljev, ki predstavljajo važne spomenike abesinske kulture. Pri tem bombnem napadu je veliko število civilnega prebivalstva prišlo ob življenje, ker so Italijani zbrali za napad tržni dan, ko so pritisnili v prestolico ljudje iz bližnje in daljne okolice. Napad je izzval strahovito paniko v abesinskih uradnih in širokih krogih, saj pomeni, da bodo Italijani zdaj začeli s sistematičnimi napadi na velika abesinska središča. Angleži bodo protestirali London, 7. marca. o. Iz vladnih krogov poročajo, da bo angleška vlada z ozirom na zadnji napad, ki so ga italijanska letala izvršila v Quoramu na postajo angleškega Rdečega križa, poslala italijanski vladi ostro noto, v kateri bo zahtevala natančno preiskavo, kdo je ta napad zakrivil in bo zahtevala tudi zadoščenja od italijanskega generalnega štaba. Angleški major mrtev Addis Abeba, 7. marca. b. Angleški major Bur-goyne, ki je našel smrt pri napadu italijanskih letalcev na angleški Rdeči križ, je bil star 60 let in je bil vodja transportov za postajo Rdečega križa. Abesinski krogi zatrjujejo, da je karavana, ki jo je vodil angleški major, prenašala zdravstveni materijal za postajo angleškega Rdečega križa. Italijanski letalci pa so ugotovili, da je karavana vozila velike količine streliva, ki je pri bombnem napadu takoj eksplodiralo. Ahesinci trdijo, da je angleški major našel s(iirt pod svojim šotorom. Major je bil po rodu Irec in je bi! prej angleški kavalerijeki oficir. Abesinski zunanji minister je poslal oster protest v Ženevo, s katerim odločno ugovarja proti neprestanim napadom italijanskih vojnih letal na inozemske postaje Rdečega križa. Brzojav pravi, da Abesinija vzdržuje vs!e svoje proteste, ki jih je poslala Društvu narodov. Steel! o nntcdm skuptflnl in njih odmeui Dol s fašizmom Belgrad, 7. marca. Kakor so že včerajšnje posebne izdaje javile, je včeraj streljal v narodni skupščini na ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, poslanec Damjan Arnevtovič. Arnavtovič jc član Jcviičevc-ga kluba, torej skupine, ki jc pred dobrim letom pripravljala organizacijo klikarskega fašizma v Jugoslaviji. Strcii v narodni skupščini so s strahotno jasnostjo osvetlili zločinska stremljenja ljudi in sistemov, ki jim je glavni namen, biti za vsako ceno na oblasti. Streli v narodni skupščini, ki so bili namenjeni demokraciji in redu, so dosegli prav nasprotno. Ojačili so stališče vlade v našem ljudstvu in pokazali, da so njena stremljenja trenutno najboljša, kar jih more dati naša jugoslovanska politika. Streli niso zadeli nikogar razen skupine zločinskih tipov, ki so potisnile atentatorju v roke revolver. Seja narodne skupščine sc jc po navdušenih ovacijah, ki so jih priredile vse skupine brez razlike, nadaljevala in jc bila važna zaradi tega, ker jc nn njej ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič z niemu lastno mirnostjo in neustrašenostjo mirno nadaljeval svoj ekspoze svojih resorov. Prcdno ie prišel do tega, so še različni govorniki dali duška svoiim ogorčenjem nad takimi metodami. Govorili so zastopniki Narodnega kmetskega kluba,Jugoslovanskega radikalnega kluba. Drznil si jc celo govoriti zastopnik Pohorcev, nastopil jc govornik bivših demokratov, narodnega kluba, skupščinske večine, nemške in madžarske narodne manjšine. HaSa zununln politika Potem je predsednik vlade nadaljeval s svojim poročilom o naši zunanji politiki. Poudaril je načela, ki našo zunanjo politiko še zmeraj vomio, ta načela so: Načelnost in zvestoba našim idealom in zaveznikom, sodelovanje in prijateljstvo s Francijo in Anglijo, ncrazdružljiva zveza s Češkoslovaško in Romunijo, živo sodelovanje s balkanskim sporazumom v smislu načela »Balkan balkanskim narodom«. Želimo čim večjega gospodarskega in političnega zbližanja s sosedi, tako z Italijo. Vprašanje italijansko-abesinskega spora in njegova mirna rešitev je za nas velikega pomena, ker smo pristali na sankcije in ker je Italija kot naš najvažnejši trg za naše gospodarstvo velikanskega pomena. Smatramo, da je pruštvo narodov za svetovni mir nujno potrebno in da se morajo vsi spori in odločitve uravnavati po niem. ie bil pclpcanlien Belgrad, 7. marca. m. Sinoči ob 7 se je vršil |>rotestni shod JRZ v Belgradu, na katerem je govoril minister Dragiša Cvetkovič. Med drugim je dejal, da je še zdaj pod vtisom strašnega dejanja v skupščini. Prepričan je, da to dejanje ni delo enega samega brezumnega človeka, marveč je or-janizirano delo sistema in skupine neodgovornih judi, ki nasprotujejo politiki sedanje vlade. Ta atentat je treba smatrati za naskok na državljanske svoboščine, za naskok na parlamentarizem in na človeške pravice. Ogromno število zborovalcev je neprestano prekinjalo ministra Cvetkoviča z medklici: »Dol s fašizmom, dol s pofom!« Dragiša Cvetkovič je v svojem govoru napadel tudi Mišo Trifunoviča, vodjo starih radikalov, zaradi tega, ker je poslanec Uroševič, ki ga je belgrajska policija zaprla zaradi sodelovanja pri pripravah za atentat, še vedno član skupščinskega radikalnega kluba. I Za jutri dopoldne je akcijski odbor JRZ sklical veliko protestno zborovanje na vrtu Kolarčeve restavracije. Za to zborovanje vlada ogromno zanimanje, na njem bodo govorili ministri dr. Šefkija Behmen, dr. Miha Krek, prosvetni minister Stošo-vič in minister Dragiša Cvetkovič. Odmevi atentata Belgrad, 7. marca. m. Včeraj popoldne ob 14 sta se v vilo ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča pripeljala Nj. Kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Oba sta mu iskreno čestitala k rešitvi in izrazila svoje ogorčenje nad gnusnim poizkusom. Belgrad, 7. marca, m. Danes se v skupščini sestane imunitetni odbor, ki bo sprejel na svoji seji sklep, da sc atentator poslanec Dušan Arnautovič takoj izroči sodišču. Belgrad, 7. marca. m. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je z ozirom na včerajšnji napad prejel tevilne čestitke tako iz domovine, kakor iz inozemstva. Med drugim mu je čestital predsednik francoske vlade Sarraut, čestitala mu je angleška vlada po poslaniku v Belgradu. Svoje čestitke sta poslala tudi predsednik Češkoslovaške dr. Beneš, zun. minister dr. Hodža, dalje so čestitale turška vlada, bolgarska vlada in grška vlada. Ckspoic dr. Korošca Proratua Proračun izdatkov notranjega ministrstva za poslovno dobo 1936-37 je predložen v znesku 517.284.517 Din. Glede na proračun ministrstva za jtoslovno dobo 1935-36, ki znaša 546,204.713 Din, je tu predlog manjši za 28,920.196 Din. Pri oceni predloženega proračunskega predloga se mora predvsem vpoštevati, da so bili izdatki resora ministrstva za notranje zadeve v poslednjih letih stalno zmanjševani in da je to zmanjševanje vedno občutno zadevalo upravno stroko. Reducirani so bili tako osebni, kakor tudi materijalni izdatki. Tako da je novi načrt proračuna notranjega ministrstva v primerjavi ministrstva za poslovno leto 1930-31 manjši za vsoto 154,64{i.229 Din. Proračunski predlog notranjega ministrstva za 1936-37 je izdelan pod težo gospodarskih razmer in izveden v največji štednji. Pogled n bodočnost Po končanem ekspozeju jc minister dr. Korošec dodal šc nekaj svojih misli in pogledov za bodočnost: Kar se tiče političnega dela v prihodnjem letu tudi v samem ministrstvu, sem že podal del programa, ko sem govoril o zakonodajnem poslu mojega ministrstva. Ti zakonski projekti, ki se nadaljujejo, se nam zde politično vazni, eden od te, drugi od drugo strani. Zaradi tega eni že žele norega zakona o volitvah, drugi o samoupravah, tretji večje tiskovne svoboščine, četrti zakon o strankah in tako dalje. Jaz moram vso te znane želje v pogledu sprejetja teh zakonov pozitivno reči: vse bo prišlo pravočasno. Čeprav še nismo predložili projektov novih političnih zakonov, vendar smemo biti tako neskromni, da zahtevamo zase priznanje, da je v nekaterih smereh nekoliko boljše, kakor jc bilo meseca aprila lanskega leta. Shodi, konference, sestanki in dogovori se lahko svobodno vrše, samo če so izpolnjeni zakonski pogoji, kar ni niti odiozno niti težko izpolniti. Življenje in delo gospodarskih, kulturnih in socialnih društev ter organizaciji jo svobodno, nemoteno in je doseglo najbujnejši razmah. (Viharno ploskanje.) In ravno zaradi tega, da pride do takih razmer, da bomo lahko s polno pestjo zasejali v naše javno življenje svobodo in demokracijo, ravno radi tega se trudi sedanja vlada, da bo v vseh krajih pomirila politične, verske in socialne strasti, da povrne narodu znosljivost, pomirjcnje in medsebojno ljubezen. (Burno odobravanje in ploskanje.) Resnično, za tako delo je treba mnogo, mnogo potrpljenja in močnih, krepkih živcev. Na napačni poti se nahajajo vsi oni, ki mislijo, da bi mogel našemu narodu kdaj zavladati kruti in surovi poližem brez narodovih pravic proti demokraciji, proti komunistom in anarhizmu brez oblasti (odobravanje), brez zakona in brez reda. Za nami lahko pride vlada, ki bo še bolj svobodoljubna, še bolj demokratična kot smo mi, samo če bo hotel disciplinirani narod, toda ne more pa priti ne poližem, ne komunizem, ne anarhizem. (Burno in dolgotrajno odobravanje.) Zastonj so zaradi tega vse one ogromne mase lažnivih klevetniških letakov in hrošuric, ki so se zadnje mesece trosile po naši državi od polistov in komunistov, zastonj je vse ono prišepetavanje o izmišljenih alerah in korupcijah. zastonj je vse ono povečavanjc nemilih dogodkov po ulicah in krajih. Toda moram takoj povedati resnico. Vlada obžaluje vsak spopad, vsako najmanjšo rano, tako obžaluje tudi to. Sploh obžalujemo vsak spor v narodu, posebno pa obžalujemo vse žrtve lakih spopadov. Čeprav zaupano mi ministrstvo imenujejo policijsko ministrstvo in čeprav ob boku naših organov visijo bridke sablje, na ramenih pa težke puške, je vendar duh, v katerem hočemo, da se izvaja naša služba, duh humanosti, duh čiste zakonitosti (burno odobravanje). Pogosti spopadi so samo žalostna dediščina, ki smo jo nasledili od prejšnjih režimov z njihovimi metodami. Oni so samo reakcija na strahovit pritisk, ki se je nad narodom izvajal v mnogih krajih. Samo dve, tri besede še o Hrvatih. Mi hočemo z vsemi Hrvati najtesnejše sožitje, skupno življenje, življenje zdrave družinske zadruge. (Burno ploskanje in vzklikanje: »Tako je!«) Številni Hrvatje stoje danes še ob strani. Naša naloga je, da pridobimo njih zaupanje, njih ljubezen. Najboljša pot za to je popolna enakopravnost. (Enodušno ploskanje in vzklikanje: »Tako je!«) Končno samo še nekaj besed o komuniz-m u. Meni se zdi nepotrebno in popolnoma odveč, da bi pred tem visokim forumom razlagal in opozarjal na to vsestransko nevarnost. Vsakdo mi bo priznal, da se je proti tej nevarnosti treba boriti. Napak pa bi bilo, če bi pomislil, da se tak nasprotnik lahko premaga samo s policijo, z zaporom, z obsodbami. Policijska sablja, sodni zapori, to so samo trenutni in kratkoročni ukrepi. (Ploskanje.) Idejo je treba postaviti proti idejil Prijateljem našega Usta Pošiljamo Vani na ogled številko »Slovenskega doma«, ki jc izšla za naročnike v soboto, dne 7. marca. Vabimo Vas, da tudi Vi stopite v krog naših naročnikov, ki se širi od dne do dne. Kljub temu, da »Slovenski dom« izhaja komaj dva meseca, so sc ga vendar-žc tisoči naročnikov z veseljem oprijeli. »Slovenski dom« jc popolnoma samostojen dnevnik. Svojo poročevalsko službo ima čisto samostojno urejeno; zato so novice, ki jih prinaša, izvirne in misli, ki jih razvija,, samostojne. 0 važnih dogodkih pa, ki jih prinašajo jutranji listi, pa »Slovenski dom« tndi kratko informira svoje čitatelje, tako da se čitatelji »Slovenskega doma« o vseh dogodkih sicer kratko, a točno informirani. »Slovenski dom« je namenjen oni plasti čitateljev, ki jim jc le en dnevnik na dan premalo in so si želeli tudi solidnega popoldnev-nika, zlasti pa gospodarsko šibkejšim slojem v mestu in na deželi, ki žele imeti dnevnik, pa jutranjih listov zaradi previsoke naročnine ne zmorejo. Nizka mesečna naročnina omogoča skoro vsakomur, da naroči naš dnevnik »Slovenski dom«. List stane mesečno le 12 dinarjev. V Ljubljani in po vseh večjih središčih po deželi lahko dobite »Slovenski dom tudi v razprodaji: v trafikah ali pri raznašalcih. Vsaka številka stano 1 dinar. »Slovenski dom« izhaja ob 12, tako da doseže vse kraje, ki imajo železniško ali avtomobilsko zvezo z Ljubljano že sredi popoldneva. Naročniki v teh krajih dobe torej najbolj svežo novice. I’a tudi v krajih, kamor bi zaradi naših skromnih poštnih zvez list prišel šele drugi dan, bi aktualnost lista prav nič ne trpela. Vljudno Vas vabimo, da priloženi izvod »Slovenskega doma« pregledate. Upamo, da Vam bo ugajal in da boste sklenili postati naš naročnik. Ako hočete postati naš naročnik, sporočite to na dopisnici U p r a v i »Slovenskega d o m a« v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, nakar Vam bomo takoj začeli pošiljati naš dnevnik. Japonska note vojne z USSR Pariz, 7. marca. b. »Le Tempe« prinaša članek o značaju Hirotove vlade. Ta vlada, ki še ni definitivno sestavljena, jasno kaže, da imajo v njej močan vpliv voditelji japonske armade. Torej bo vojska še nadalje vplivala na razvoj japonske notranje in zunanje politike. Prva izjava, ki jo bo Hirota dal v svojslvu predsednika vlade, bo odgovor na izvajanja Stalina glede nevarnosti na Daljnem Vzhodu. Prvo njegovo politično dejanje bo torej, da bo zavrnil Stalinove očitke. Japonska noče vojne, pač pa hoče svo- jih pravic. Vsak poizkus, da bi se za Zunanjo Mongolijo razširil kak tuj vpliv, bo smatrala japonska vlada za vzrok vojne. Ni pa trenutno na Japonskem nikogar, ki bi mislil, da hoče Japonska, spora s sovjetsko Rusijo, ker ima preveč opravka z važnimi mednarodnimi in notranjimi problemi. Francoski list je mnenja, da bo zunanja politika kljub vplivom armade pomirljiva, pač pa bo z vsemi silami podpirala japonske akcije v severni Kitajski in Mandžuriji. To njeno prizadevanje pa zna roditi resne mednarodne posledice. Hitler trga zadnje pogodbe Berlin, 7. marca. Havas poroča: Na današnjem zasedanju Reichstaga bo Hitler izjavil, da Nemčija odpoveduje vse določbe verseilleske mirovne pogodbe in Locarnske pogodbe, ki se tičejo razorožene cone v Porenju. Berlin, 7. marca. b. Za danes je sklicano zasedanje nemškega državnega zbora, pri katerem bo vlada podala važno izjavo glede zadnjih dogodkov v Evropi in na svetu. Pri tem bo govoril državni kancler Hitler, in vsi pričakujejo, da bo njegov govor senzacionalen. Izjava vlade in Hitlerjev gu-vor sta edini točki na tej seji državnega zbora. Kakor vsa prejšnja zasedanja, se bo tildi to zasedanje vršilo v veliki dvorani opere Kroll. V vseli krogih pričakujejo, da bo Hitlerjev govor [»jasnil nemško stališče do problema, ki so se zadnje časo pojavili na evropskem političnem obzorju. Ti pojavi so: francosko-sovjetski pakt, pomorska konferenca, vprašanje Habsburžanov v srednji Evropi. Govor nemškega državnega kanclerja bodo prenašale vse nemške radijske postaj* Potočilo finančnega ministra Na današnji seji parlamenta je začel podajati poročilo finančni minister. V začetku svojega ekspozeja se je finančni i minister obrnil in pobijal kritiko predloženega proračuna, ki jo je bil izrekel še pred pričetkom ob- j ravnave proračuna poslanec skupine Pohorcev dr. j Va»a Jovanovič, Finančni minister z argumenti po- ; bija trditev, da vlada slabo gospodari. Navajal je , delo vlade za dvig našega gospodarstva in po- i bijal tudi podtikanje, da je proračun za milijardo večji kot lansko leto in dejanskim razmeram ne j 'dgovarjajoč. Zlohotna kritika Vidite, gospodje, do kakih napačnih sklepov prihaja tisti, kdor obdeluje dejstva površno ali jih zlohotno potvarja. Do prav tako napačnih sklepov prihaja dr. Jovanovič pri svoji četrti točki, pri oceni neposrednih davkov, Izjavljam samo, da sem v svojem pismenem ekspozeiu o proračunu dohodkov in tam o zemljarini v zvezi z ocenitvijo katastrskega čistega dohodka dal taka pojasnila, ki doslej niso bila v navadi in da more proračun razumeti zaradi tega tudi lajik. Samo dr. Jovanovič ga ne more razumeti. Kdo |c kriv! Dr. Jovanovič napada sedanjo kraljevsko vlado z argumenti, proti katerim se bori sama vlada. Sedaj, 26. februarja 1936, navaja podatke finančnega delovanja prejšnjih vlad, jih kritizira in nato ; svojo krivdo naslavlja na sedanjo kr. vlado. Dr. Jo- j vanovič naskakuje in razbija že odprta vrata. Da 1 je to točno, gospodje, se lahko prepričate iz pete točke, ki jo navaja dr. Jovanovič proti državnemu ; proračunu. V tej točki očita državnemu proračunu j primanjkljaj ene milijarde. V šesti točki pa zameri kr. vladi, da dosegajo leteči dolgovi po njegovem I računu 3.500 milijonov Din. V osmi točki ji očita obratni kapital državnih podjetij, češ da so med j aktivnimi postavkami. Toda primanjkljaj in nerazčiščeni obrtni kapitali in leteči dolgovi in vse pravkar navedene določbe finančnega zakona in tudi tiste o blagajniških zapisih in ostale določbe je tedanja kraljevska v.ada dobila od svojih prejinjih. i Vsega tega dr. Jovanovič v svoji kritiki ni priznal, i Iz teh in podobnih očitkov izhaja, da očita sedanji ; vladi stvari, ki so jih zagrešile prejšnje. Prav tako ve dr. Jovanovič prav dobro, kaj je kraljevska vlada storila doslej za konsolidacijo na- j ših državnih in samoupravnih financ in za ozdravljenje našega gospodarstva. Dr. Jovanovič dobro ve, da znižanje zemljarine, nova monopolska politika in javna dela, da imenujemo samo najmar-kantnejše poteze nove vlade, ne bodo ostale brez vpliva na izmenjavo dobrin in zato tudi na državne dohodke. Dr. Jovanovič ve dobro, da mora kraljev-■ka vlada računati s plačilno možnostjo ljudstva, č« dohodki mahnejo, in da mora v tej zvezi izvesti Itednjo v izdatkih, kakor dela to tudi sedai. Dovolite mi, gospodje poslanci, da vam sedaj poročam o stanju in razmerah v resoru finančnega ministrstvo, ki ga imam čast voditi. Proračunski predlog finančnega minstrstva je sestavljen po istih rračelih, kakor ves ostali državni proračun za I. 1936-57. V tehničnem oziru tvori finančna uprava enoto z gospodarskimi podjetji, ki spadajo v pristojnost finančnega ministrstva. Celokupni izdatki tega predelo znašajo 797,922.501 Din oziroma za 28,208.151 Din manj od sedanjega proračuna. Osebni izdatki znašajo 306,899.627 Din oz. 38%, mnterijalni pa 491,022.974 Din oziroma 62%. Izdatki same uprave znašajo 297,874.285 Din, od tega je osebnih izdatkov 81%, materijalnih pa 19%. — Pri gospodarskih podjetjih znašajo izdatki 500,046.316 Din, od tega 13% osebnih, 87% pa materijalnih. število osebja, ki spada pod finančno ministrstvo obenem z.gospodarskimi podjetji, znaša 16.837 oseb. Od tega števila-odpade na finančno ministrstvo kot centralo 2.250 oseb, na finančna ravnateljstva z davčnimi upravami 11.784 oseb, na upravo monopolov 961 oseb, ria Drž. hip. banko s podružnicami 794 oseb, na Postno hranilnico s podružnicami 731 oseb, na pravobrnniteljstvo 146 oseb, na državno posestvo belje iri Topolovac 116 oseb, na sladkorno tovarno na Čukarici 55 oseb. Konceptnih uradnikov, torej s fakultetno izobrazbo imamo 765 ali 4 54%, računskih uradnikov je 1 291 ali 7.67%, davčnih uradnikov je 56%, carinskih 528 ali 3.13%, katastrskih 510 ali 3.03%, arhivskih 1.225 ali 7.28%, uradniških pripravnikov 1780 oz. 10.57% zvaničnikov 5.345 oz! 21.75%, (večinoma pri finančni kontroli), služHeljev 714 ali 4.24?o, dnevničarev 2.696 ali 16.01%, nerazvršče-mh (državna posestva) 94 ali 0.56%, uradnikov pri finančni kontroli 279 ali 1.66%. Za finančno upravo določa novi proračunski predlog 10,825.467 Din mani izdatkov, kakor sedanji proračun. Ta prihranek je bil dokaj težak, če vpoštevamo vlogo finančne uprave v državni upravi. Glede sestave končnih računov in splošnih državnih računov se naše državno gospodarstvo ravna po določbah zakonov. Predno smo vse to dosegli, so bili potrebni mnogi napori. Sedui smo prišli tako daleč, da imamo v narodni skupščini končne račune tudi za zadnje računsko leto. Tako nam nihče ne more odrekati ažurnosti tudi v tem oziru. Davki Praktično izvajanje novega zakona o državnem računovodstvu predpostavlja celo vrsto važnili predhodnih opravil, brez katerih si ne moremo misliti njegovega pravilnega delovanja. Zaradi nove izpremembe tehnične sestave državnega proračuna bo treba tudi ta zakon sam izpreme-niti. Zaradi tega je veljava tega zakona odložena do 1. aprila 1937 V našem proračunskem predlogu za leto 1936-37 kaže delež neposrednih in posrednih davkov tole sliko: 1. Neposredni davki po odbitku skupnega davka na poslovni promet znašajo okroglo 1891 milijonov dinarjev ali 17.6%. 2. Posredni davki (trošarina, carina, takse in skupni davek, 3400 milijonov dinarjev ali 29.56%. 3. Monopolski dohodki (po odbitku režijskih stroškr»’j znašajo 1589 milijonov ali 15.42%. 4. Gospoda!ika podjetja 3364 milijonov atli 36.22%, 5. Ostali dohodki znašajo 122 milijonov ali 1.19%. Finančna veda soglaša v tem, da je definicija o neposrednih davkih kot nedcmokraUkih preveč preprosta. Kombinacija teh dveh davčnih oblik zaradi njunega medsebojnega izpopolnjevanja in popravljanja je vprašanje konkretnih finančnih in gospodarskih razmer. O tem ne obstojajo nedotakljiva in ostra pravila, ki bi veljala za vse razmere in za vse dežele. Francija je gotovo država, kjer so stremeli kakor nikjer drugje k »davčnemu demokratizmu«. In vendar tvorijo danes tamkaj posredni davki ogromno večino, to pomeni, da morajo razlogi finančne nuje potisniti vstran ozire na socialno pravičnost. V bogatih deželah opravičujejo poTast posrednih davkov na škodo neposrednih s porastom nakupne moči s poživitvijo poslov in z okrepitvijo blagovnega prometa. V siromašnih državah, med katere spada tudi naša, pa je porast posrednih davkov posledica državne potrebe. Naša država nima bogastev, ki bi omogočala porast neposrednih davkov. V zadnjih letih do konca 19S4, je naša davčna uprava zahtevala od obvczancev neposrednih davkov pretirano veliko breme, ki ga niso mogli prenesti, zato se je moralo pristopiti k znižanju davčnih bremen na tej strani. To znižanje neposrednih davkov je bilo izvedeno tekom leta 1935. Kakor tudi javna dela, je znižanje dvignilo posle in promet, kar je zopet pospešilo priliv posrednih davkov, predvsem trošarine. V pravkar navedenm pregledu fiskalnih dohodkov v proračunu za 1936/37 sem ves dohodek skupnega davka na poslovni promet postavil med posredne davke, čeprav ne spadajo prav za prav v celota v to davčno vrsto. Zato tudi povečanja davka na poslovni promet ni mogoče tolmačiti kot povečanja bremena posrednih davkov. Upoštevati je treba na koncu tudi to, da so posredni davki urejeni tako, da davčnega obvezanca ne obremenjujejo v nasprotnem razmerju do njegove gospodarske moči in da se ne nanašajo samo na najbolj potrebne predmete. Vzemimo za primer skupni davek, ki zadene luksuzno blago, Tega plačajo praviloma sa- Kako so gospodarili z mestno pristavo Ljubljana, 7. marca. Mestna pristava, o kateri se sedaj mnogo govori v zvezi z oddajo mestnih voženj, je bila ustanovljena med svetovno vojno zaradi tega, ker je takratna vojna uprava pobrala privatnikom skoraj ▼se konje in ker se je hotela mestna občina osamosvojiti od privanih voznikov. Ti so namreč cene za vožnje mestni občini enostavno diktirali in mestna občina je morala nanje pristati, ker pač še ni imela svoje lastne pristave. S tem, da se je mestna občina odločila ustanoviti mestno pristavo, se je torej izognila težkočam, ki so se prej vedno pojavljale s privatnimi vozniki. Mestna pristava je poslovala skoraj nemoteno do izbruha splošne gospodarske krize, ko je prišla v krizo tudi prevozniška obrt in je nastalo splošno pomanjkanje voženj. Takrat se je razvil močan pritisk na mestno občino, naj se mestna pristava razpusti in oddajo vožnje privatnim voznikom. Kakor beremo v poročilu k proračunu mestne občine za 1. 1932, je »na podlagi pomanjkljivih podatkov ter splošno razširjenega mnenja (!) o nerenta-bilnosti mestne pristave sklenil novokonstituirani upravni odbor mestnih voženj predlagali koncem 1. 1927, oz. začetkom 1. 1928 — redukcijo staleža tovornih in kočijskih konj. Ravnotako so nameravali ukiniti, oz. zmanjšati delavnice mestnih pro-fesionistov. Po daljših razpravah pa se je sklenila in izvršila redukcija le staleža tovornih konj na 20 parov, , . Radi stalnega in splošnega očitanja ne-rentabilnosti mestne pristave se je 9. junija 1931 po upravnem odboru mestnih voženj izvršil pregled knjig in načina vodenja knjig, ki je jasno dokazal neupravičenost očitanja nerenlabilnosti mestne pristave.« Zakaj je bilo vse to potrebno? Do I. 1929 je mestna pristava med drugim še opravljala vožnje premoga za mestno elektrarno in vodovod, tako da je znašala vsota prevoženega premoga 1790 vagonov. L. 1930 pa si je mestna elektrarna nabavila svoj tovorni avlo za prevažanje premoga, v kolikor pa ni mogla teh voženj sama vršiti, jih je pa oddala Rajku Turku, češ da je cenejši. Že nabava novega tovornega avtomobila je bila značilna, ker če že ima mestna občina svoj vozovni park, zakaj je bilo treba napravljati novih stroškov. Saj sta bila že tukaj dva tovorna avtomobila mestne pristave, tedaj last mestne občine ljubljanske. Z nakupom novega tovornega avtomobila je prišla mestna pristava ob pravo delo s tovornima avtomobi- loma (dva je namreč imela), ker šoferji niso imeli prave zaposlitve, na drugi strani pa so nastali za mestno občino ljubljansko nepotrebni stroški za nov tovorni avto! Kar se tiče cen samih, se je takrat dovolj glasno opozarjalo, da je lahko tudi mestna pristava cenejša, ker bo gotovo zadovoljna, če bo mogla kriti stroške. Če bi pa bil dobiček, bi pa ta itak ostal v rokah mestne občine ljubljanske, ne pa v zasebnih rokah. Zgrešcnost oddaje mestnih voženj privatnemu vozniku se je izkazala že istega leta. Število po mestni pristavi izvoženega premoga je ■ padlo od 1790 vagonov na 374 vagonov in je potem padalo od leta do leta, tako da je lani znašalo komaj še 134 vagonov. Temu primeren je bil tudi finančni efekt mestne pristave. Treba je že občudovati vodstvo mestne pristave, da je izkazovala mestna pristava zadnja leta vedno nekaj prebitkov, ki so se uporabljali za napravo raznega orodja in vozovja, s čimer se je pač množil inventar mestne pristave, oz, mestne občine. Lani je znašal ta prebitek okoli 11.000 Din. Dosedaj se je le premalo vpoštevalo, da je mestna pristava postopoma zniževala ceno vožnjam, tako da je padla od Din 175 na Din 110 za enodnevno vožnjo. Ker so se po teh cenah morali ravnati tudi privatni vozniki, je mestna pristava prihranila s tem mestnemu zakladu ogromne zneske. Še pri zadnjem razpisu mestnih voženj za 1. 1934 so povečini vsi privatni vozniki oferirali vožpje po Din 120 dnevno. Ker je mestna pristava šla s ceno na Din 110, so morali tudi vsi privatni vozniki pristati na to ceno. Istotako je n. pr. veliko koristila mestni občini pri vožnji premoga za mestno plinarno. Čeprav vožnje premoga ni dobila, je pa vendarle znižala ceno od Din 150 za 10 ton, tako da mora voziti ta premog privatni voznik Rajko Turk pod 100 Din za 10 ton, Ker potrebuje mestna plinarrta leto okoli 200 vagonov premoga, je mestna pristava neposredno prihranila mestni občini v par letih nad 50.000 Din. Sedanji premični inventar mestne pristave je cenjen na 1,232.000 Din in vsebuje 44 konj, 80 različnih voz, 2 pometalna stroja, 6 škropilnih avtov, dva štiritonska tovorna avtomobila, ki se uporabljata za vožnje premoga za mestne urade in šole, en osebni avto in mnogo gospodarskega orodja. Pristava ima svoje delavnice, kakor kovaško, ko-larsko, sedlarsko in mehanično. mo gospodarsko najbolj močni sloji, ki bi sicer ne bili dovolj obdavčeni. Med posrednimi davki so torej takšni, ki niso samo izdatni po svojem efektu, temveč tudi ustrezajo načelu davčne pravičnosti prav tako, kakor najbolj pravični neposredni davki. Cmiijmi daoinl ui}ak Glede na doseženi uspeh pobranega davka tekom lanskega koledarskega leta, uspeh, ki je samo za vrednost odrejenih opustov na zemljarini in pri-dobnini manjši od prejšnjega leta, je davčna uprava lshko zadovoljna, da je znižano število popkov od 1,821.232 leta 1934 na 814.573 leta 1935, torej za 1,006.659 manj. Prav tako je davčna uprava število izvršenih prodaj za dolžne dolgove znižala z 20.866 primerov leta 1934 na 4513 leta 1935, torej za 16.354 manj. Pa tudi teh 4513 prodaj je bilo večinoma v sporazumu z davčnimi obvezanci. Ti podatki so najboljši dokaz o tem, da je davči pritisk popust'! in da navzlic temu lahko rode popustljivi postopki davčne uprave prav zadovoljive rezultate. Carinska politika Do leta 1925 sc je ravnala naša carinska politika večinoma po fiskalnih interesih, lega leta jc bil predložen zakonski predlog o splošni carinski tarifi. Stopil je takoj v veljavo in sedaj velja s svojimi kasnejšimi izpremembami in dopolnitvami. Zakonski predlog o splošni carinski pogodbi jc nastal tik pred slenitvijo niza trgovskih pogodb, in ščiti razvoj in napredek naše domače industrije. Zaradi obvez, ki jih je naša država prevzela, kot članica DN na podlagi konvencij o poenostavljenju carinskih formalnosti in na podlagi predlogov o mednarodni unifikaciji carinskih prepisov delajo sedaj v mojem resoru na reformi carir.kega zakona in carinske tarife. Da bi pa že sedaj olajšala novo carinsko zakonodajo in ustrezala živim potrebam sedanjosti, olajšuje carinska uprava s svojimi predpisi razne carinske formalnosti in izpreminja svoje postopke po potrebi. Carine morajo bili v primernih mejah. Prepovedi ovirajo promet in ovirajo pravilni razvoj domače industrije v širšem smislu in tudi s fiskalnega stališča Modra tarifna politika pospešuje pravilen razvoj naše proizvodnje, agrarne kakor industrijske in omogoča zamenjavo blaga v mednarodnih trgovinskih odnošajih. StanM? katastra Tudi naša katastrska stroka je v popolnem razmahu svojega dela. Od 10 milijonov ha, kolikor je bilo naše površine leta 1919 brez katastra, je trianguliranih 7 milijonov ha, podrobno so premerjeni 3 milijoni ha, operati so pa izdelani za 2 milijona ha. Sedaj imamo kataster zemljišč vseh občin, za. vse banovine, razen moravske, vardarske in zejsike banovine. Delo z merjenjem se vrši v vseh teh banovinah pospešeno in je tako urejeno, da bodo rezultati prihodnje leto mnogo večji, brez večjih proračunskih izdatkov. Dtžaona podfct)a Za državni posestvi Belje in Topolovac »o predvideni izdatki 62,055.450 Din ali samo za 406 Din manj od dosedanjega proračuna. Dohodkov bo predvidoma 75,410.000 ali za 2,112.700 več kakor po dosedanjem proračunu. Pričakujemo torej dobiček 13,354.550 Din. Izdatki za ti državni posestvi niso povišani, vendar obsega novi proračun izdatne zneske za nove investicije, ki naj povečajo dobiček. V sladkorni tovarni so postavili posebno instalacijo za izdelavo sladkorja v kockah. Zgradili so tudi več gospodarskih poslopij. Kmetija je pridelala večje količine industrijskih rastlin in predeluje v lastni režiji lan in konopljo. Ribarslvo je racionalno; brez povečanja proračunskih izdatkov bodo letos zgradili poslopje ravnateljstva in novo skladišče za sladkor. Po dolgoletnih strokovnih naporih je nastala na Bclju največja jugoslovanska postaja za selekcijo rastlinskega semena. Lela 1935 je postaja pridelala selekcijsko seme sladkorne repe, tako da bo lahko krilo vso potrebo v naši državi. Državna tovarna sladkorja v Belgradu je ena najstarejših v naši državi. Njeni izdatki bodo znašali 46,164.000 Din. Monopoli Proračunski predlog monopoiske uprave znižuje dosedanji proračun za 18,063.392 Din. Izdatki v znesku 366,322.882 Din so proizvajalni izdatki monopoiske uprave. Po računih monopolskih dohodkov bo znašal čisti dobiček upravi monopola 1,589.000 Din. Delovanje proračunskega oddelka finančnega ministrstva obsega tudi (»sle samouprav in proračunov, ker je treba finance samoupravnih tele« neprestano prilagoditi državni finančni politiki. Do nedavno tega so pomenile samoupravne finance še neurejeno |>odročje, Uer so samoupravna telesa v raznih |>okrajinah gospodarila ria razne načine. Cmislia bonoo Poleg rednih poslov v zvezi s službo državnih posojil nadzira oddelek tudi kredite za posojila javnih del. Z zadovoljstvom lahko omenimo tudi rezultate državnih blagajniških poslov, ki so zadnje dni segli tudi na naša denarna tržišča. V šestih dneh brez vsakega napora in brez vsake reklame po prosti volji je naše tržišče prevzelo 200 milijonov troniesečnih 4% blagajniških zapisov. Vpis bi lahko trajal še dalje, da 'ga nismo ustavili, ker je bila prva emisija v znesku 200 milijonov popolnoma krita. Ta uspeh je najboljši dokaz zaupanja, ki ga kažejo napram državnim financam v tej smotreno organizirani akciji za okrepitev našega gospodarskega življenja. Naša Narodna banka je sodelovala pri temu vpisu z vso svojo odlično organizacijo. Naši dve državni denarstveni ustanovi sta vsak čas vsakemu lastniku blagajniških zapisov na razpolago za eskont. Upati smemo, da bomo mogli po tej erečni operaciji izročiti našemu gospodarstvu potoni državne blagajne večje zneske gotovine, ki so doslej ležale doma brez vsake koristi. Ob času izida lista finančni minister še govori. Potniški oddelek kontrole dohodkov naj pride v Mlaribor Maribor, 6. marca. Doznava se, da se bo potniški oddelek kontrole dohodkov državnih železnic premestil iz Bel-grada v neko drugo mesto, ki se zaenkrat še ne imenuje. V Mariboru je vzbudila ta vest upravičeno pozornost. Saj se je še pred nekaj leti nahajala celokupna naša kontrola dokodkov v Mariboru, pri kateri jc bilo zaposlenih nekaj sto uradnikov. Nesrečna centralističa strast, na kateri boleha Belgrad, nam jc ugrabila tudi kontrolo dohodkov ter jo premestila v Belgrad brez vsake stvarne potrebe. Saj nekaj časa v Belgradu niso imeli niti potrebnih prostorov za urade te kontrole ter so si morali pomagali z raznimi zasilnimi luknjami. Za Maribor pa je bila premestitev kontrole dohodkov velik udarec. Za ukinitvijo oblastne uprave, finančnega ravnateljstva in drugih uradov je prišla še premestitev več sto uradnikov z njihovimi družinami vred v Belgrad, Mesto jc trpelo zaradi tega milijonsko škodo. Tem bolj upravičena je sedaj zahteva, da se vsaj del kontrole dohodkov, ki se namerava zopet premestiti iz Bel-grada, prestavi nazaj v Maribor. Tu so še vedno na razpolago uradni prostori za namestitev uradov, v katerih je bila nekdaj kontrola dohodkov. Sedaj stojijo prazni. Stanovanjsko vprašanje za uslužbence ne bi igralo nobene vloge. Uradništvo oddelka je izključno slovenske narodnosti. Vsi imajo v Mariboru še svojce ter bi se z največjim veseljem vrnili nazaj v obdravsko prestolico. Za državno upravo pa bi bila premestitev v toliko ugodna, ker bi se znatno znižale plače, saj je Maribor v II., dočiin jc Belgrad v I. draginjskem razredu. Ker je potniški oddelek kontrole dohodkov popolnoma sa-mostojna instiucija, se lahko premesti iz Belgrada brez vsakega kvara za celotno upTavo kontrole. Drugod v inozemstvu so kontrolni uradi razmeščeni po ccli državi in to bi bilo lahko tudi pri nas. Poleg tega loži Maribor na važni geografski točki, ki je središče tujskega in potniškega prometa, pa bi že zaradi tega spadal potniški oddelek kontrole dohodkov sem. Celjske novice Priznanje trgovcem — članom mestnega sveta. Na občnem zboru Združenja trgovcev za mesto Celje, ki je bil v četrtek zvečer v Narodnem domu, je v imenu Pomočniškega zbora izrekel g. Pibrovc zahvalo trgovcem-članom mestnega sveta za dosedanje delo, od katerega bodo imeli koristi Celjani: predvsem, da se je rešilo vprašanje hiralnice in delavskega azila. Dva napada. Cilenška Martina, 26 letnega dninarja iz Griž, je v četrtek ob 17 v Kasazah v prepiru napadel neki Jošt in ga zabodel z nožem v glavo ter ga težko poškodoval. — Kračuna Andre- ja, 56 letnega prevžitkarja v Črešnjicah pri Fran* kolovem, je v četrtek ob 21 na njegovem stanovanju napadel neznani moški z motiko in mu zlomil levo roko. Jalenovi »Bratje« na odru Ljudske poosjilnice. Gledališka družina KPD bo vprizorila ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice Jalenovo dramo »Bratje« v režiji g. prof. Mirka Močana. Dejanje te Jalenove drame se godi v prvem čaiu po prevratu, ko smo bili vsi navdušeni za našo lepo domovino; delo je zelo zanimivo tudi z gledališkega vidika, zato bodo Celjani z velikim obiskom pokazali svoje simpatije do avtorja in igralcev. Dvakrat krščen ciganček Maribor, 5. marca. Mariborske varnostne oblasti so bile obveščene po policijskem dnevniku banske uprave na zanimiv ciganski parček, ki se je zadnje čase res klatil po mariborski okolici. Sta to cigan Milan Nikolič in njegova prijateljica Danica Nikolič, V policijskem dnevniku stoji zapisano: Ciganka Danica Nikolič je porodila nedavno v bližini Škofje Loke nezakonsko hčerko. Krstili 60 jo v Škofji Loki za Marijo Eriko teT jo vpisali v krstno knjigo. Pri krstu so bili za botra neki okoličani, v katerih gozdu se je dete narodilo. Čez nekaj dni so cigani izginili iz okolice Škofja Loka ter se kmalu nato pojavili v bližini Ljubljane. Nekega dne se je ciganka Danica Nikolič pojavila v župnijskem uradu oo. frančiškanov v Šiški. Prišla jc v družbi botre, ter prosila, da ji krstijo njeno malo hčerko. Mala cigančka jc dobila ime Marija F,rika in so jo vpisali v rojstno knjigo. Pri primerjavi rojstnih podatkov na banski upravi pa so prišli na to, da je bila ista Marija Erika krščena enkrat v Škofji Loki, čez par dni nato pa v Šiški. Zato je celo mogoče, da je bil otrok krščen še nekajkrat kje drugje, naj-brže na Štajerskem. Je sploh ciganska navada, da dajo svoje novorojenčke kar po večkrat krstiti v raznih krajih, samo da lahko naprosijo imovitejše kmete za botre, od katerih potem vedno kane kak kovač in nekaj za pod zob. Tako jc delala tudi ciganka Danica, samo da so ji prišli na sled in jo tedaj zaradi tega zasledujejo. Je pa malo verjetno, da bi jo v resnici dobili, saj so cigani kakor ve« ter na polju. Samo slučaj jih lahko spravi v roke pravice. VREMENSKO POROČILO. Bistrica—Bohinjsko jezero: —1, megla, 15 cm južnega snega. Bled-jezero: +2, jasno. Kranjska gora—Rateče: —2, barometer se dviga, jasno, mirno, na 40 cm podlage 20 cm pršiča, smuka prav dobra. Vrš.*S Krnica—Tamar: 20 cm priiča, smuka prav dobra. Planica: -f 1, barometer stoji STednje visoko, sneži, mirno, na 91 cm podlage 2 cm novega mokrega snega, smuka dobra. Mala in srednja skakalnica uporabni, drsališče neuporabno. Ainorbaah, 7. marca. b. Včeraj se je tu vTŠfl pogreb velike kneginje Viktorije, žene pokojnega ruskega velikega kneza Cirila. Pri pogrebu je bito opaziti precejšnje število kronanih glav. Tako se je pogreba udeležila kraljiea-vdova romunska Marija, kralj Ferdinand bolgarski in kraljica Elizabeta grška s princem Nikolajem, velika kneza Andrej fn Dimitrij, bivši španski prestolonaslednik z ženo in veliko število nemških vojvod in nadvojvod. Kraljica Elizabeta grška, ki j6 kakor znano ločena. Je pri odhodu iz grobnice spodrsnila ter si pri padcu razbila zgornjo ustnico. Ljubljana danes Koledar Da.zre&: sobot*, 7. marca: Sv. Tomaž. Jutri: nedelja, 8. marca: Janez od B. * Lekarn«: Nočno službo imajo: mr. Sušnik, Ma-fflin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, mr-Bohinec ded., Rimska ceata 31. Kaj bo danes 3. Koroški družabni večer danes zvečer pri »Šestici«. Urednik dr. Lojze Kuhar bo vodil nevezan pogovor o srednjeevropskih vprašanjih. Začetek ob pol 21. — Klub koroških Slovencev. Predavalnica mineral, instituta: Ob 16 preda-va prof. S. Brodar o temi: »Stara kamena doba v Jugoslaviji.. Kaj bo jutri Rokodelski dom: Ob pol 8 igra .Kdor se poslednji smeje ...» Dvorana Marijanišča: Ob pol 5 občni zbor družbe sv. Elizabete. Oder Trnovske prosvete: Ob 6 drama »Dom«. Filharmonična dvorana: Ob 11 drugi mladinski koncert. . Tenorist Jože Gostič in koloraturna sopranistka gdč. Zvonimira Župevčeva izvajata program II. mladinskega koncerta, ki bo v nedeljo, 8. t. m. ob 11 dopoldne v Filharmonični dvorani. Spored obsega arije in dvospeve iz najrazličnejših oper. Vstopnina je 3 Din. Vodstvo v razstavi bolgarske grahke v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo, 8. marca ob pol 12. Ta dan je razstava odprta zadnji dan in jo priporočamo za ogled. * Odvetniški izpit pred izpitno komisijo pri ape-lacijskem sodišču v Ljubljani je položila gospa dr. Mija F r 1 a n , odvetniška koncipijentka v pisarni dr. Frlana v Ljubljani. Škofjeloški pasijon iz ‘leta 1721, kot ga je napisal tedanji škofjeloški kapucin o. Romuald, je bil v nedeljo lep primer, kako naj služi nabožna igra posameznim dobam cerkvenega leta. Ne dvomimo, da bo v nedeljo ob 16 enaka množica gledalcev napolnila dvorano Delavske zbornice. Predstavo prireja akademska igralska družina ljubljanskega Ljudskega odra. Predprodaja vstopnic je v unionski trafiki, v trafiki Šoukal in v papirnici V. Remec. AMERIŠKI SLOVENCI Največja proslava med ameriškimi Slovenci je bilo gotovo odkritje Baragovega spomenika v kulturnem vrtu v Clevelandu. Dobro organiziran nastop, veliko število narodnih noš so celo pri drugih narodih vzbujala splošno pozornost. Slavnost tega dneva je brez dvoma povišala navzočnost na-iega nadškofa dr. Gregorija Rožmana ob priliki te slovesnosti. Misijonska pot našega Ordinarija je dosegla največije uspehe, ko je obiskoval župnijo za župnijo, mesto za mestom, kjer bivajo naši izseljenci v Ameriki. Že bežen pogled na zemljevid nam kaže ogromno pot od Newyorka do St. Fran-eaea. Nedeljsko predavanje, ki bo posvečeno našim rojakom v Združenih državah, bo vsled tega nadvse zanimivo, zlasti ker bo predavanje opremljeno z lepimi skioptičnimi slikami. Ljubljanska prosvetna društva naj obvestijo svoje članstvo na to »ktualno predavanje, ki bo 8. marca ob 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7, REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20 6dbota, 7. marca: Pesem s ceste. Red C. Nedelja, 8. marca ob 15: Goljemanov. Izven. Cene od 10 Din navzdol. — Ob 20: Tuje dete. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 9. marca: Zaprto. OPERA Začetek ob 20 Sobota, 7. marca: Katarina Izmajlova. Red B. Nedelja, 8. marca ob 15: Manon. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Izven. — Ob 20: Mamzelle Ni-touche. Gostuje gdč. Erika Druzovič iz Zagreba. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 9. marca: Večer plesne umetnosti Mie Čorakove. Izven. Znižane operne cene. Torek, 10. marca: Pot okoli sveta. Premiera. Izven. DRAMA. Premiera Nušičeve komedije »Pot okoli sveta« in vse njene ponovitve se bodo odigrale v opernem gledališču, na kar prav posebno opozarjamo. Glavne vloge v tem delu imajo Cesar, Nablocka in Kralj. V ostalih vlogah je zaposlen skoro ves naš dram-»ki ansambel, operni orkester, zbor in balet. Premiera je v torek, 10, t. m. v operi kot izven predstava. ' OPERA. Opozarjamo na sobotno reprizo Šoštakovičeve opere »Katarina Izmajlova«, ki se vprizori v premierski zasedbi. Predstava je za red 13. Gdčna Erika Druzovič gostuje v naši operi v .nedeljo 8. t. m. zvečer. Nastopi v naslovni vlogi operete »Mamzelle Nltouche«. Veljajo cene od 30 Din navzdol. Gd*na Druzovičeva je odlična članica zagrebškega Narodnega gledališča, izredno priljubljena prav tako pa tudi pri nas, saj so izredno uspela vsa njena dosedanja gostovanja na našem odru. Večer plesne umetnosti znamenite plesalke Mie torak iz Zagreba bo v ponedeljek, 9, t. m. Umetnica priredi ta večer v počastitev spomina ene oajvečjih plesalk vseh časov Ane Pavlovne, v spomin njene pete obletnice smrti. Čorakova je sijajna plesalka z izrednimi uspehi. Na večeru v ponedeljek pleše 8 najrazličnejših plesov na glasbo svetovnih skladateljev. Veljajo znižane operne cene. Prireditev je izven abonmaja. Večer bo v opernem gledališču. Moj najlepiii dan (Kino dvor) jc film, ki je v prvi vrsti posvečen slovitemu radijskemu in koncertnemu pevcu Josephu Schmidtu. Brata dvojčka (ki jih oba igra en in isti igralec, J. Schmidt) nastopata kot klovna-pevca v tingeltangenu svojih stricev (Bressart in Wallbur£) in imata radi svojih različnih značajev različno življenjsko usodo. Prvi je podjetnejši in pogumnejši, zato ima v življenju povsod uspeh, postane slaven pevec in odide s svojim stricem v Ameriko, kjer postane bogat. Drugi je plah in neodločen in ga vseskozi preganja življenjska smola, čeravno po svojih zmožnostih prav nič ne zaostaja za bratom. Z drugim stricem, ki ga skuša na vsak način uveljaviti, doživljata neuspeh za neuspehom, borita se z revščino in življenjskimi težavami, li prizori so najlepši v filmu in nekako »ličijo tragikomičnim prizorom iz Chaplinovih filmov. Režija filma ni ravno prvovrstna. Mnogi prizori so preveč razvlečeni in prevečkrat se ponavljajo isti motivi. Na splošno pa jc Kriza našega gledališča Ljubljana, 7. marca. Pod naslovom »-Kriza narodnega gledališča v Ljubljani« prinaša »Glumačka reč« z dne 1. t. m„ ki izhaja v Bclgradu, zanimivo razpravo o razmerah v ljubljanskem gledališču. Radi aktualnosti članek ponatiskujemo: »Že leta in leta se vleče skozi naše gledališko življenje beseda kriza, ki sc naziva: kriza umetnosti, kriza igralcev, kriza publike, kriza gledališča, Tej krizi se pripisujejo različni vzroki duhovnega in ekonomskega značaja, tako da se v masi pojmov in različnih pogledov izgublja realna baza za presojanje stvari. V našem gledališču kriza res obstoja in sicer v veliki meri in na več strani. Vzroki za to stanje so: zmanjšanje državne subvencije in nadaljevanje istih metod dela in vodstva posameznih vrst gledališča, kakor so bile v časih, ko je bila subvencija za 50% večja od sedanje in publika za 100% boljše situirana. Zmanjšanje državne subvencije je rodilo zmanjšanje dohodkov, črtanje posebnih nagrad in to celo onih, za katere so jamstva v gledališki uredbi. In še več. Postale so dvomljive celo one plače, ki so ostale po tolikih redukcijah in ki niso nikako merilo za umetniško vrednost igralca in ki v mnogih primerih ne predstavljajo možnosti za kolikor toliko dostojno socialno življenje. Že štiri leta se naše plače ne izplačujejo redno prvega v mesecu, marveč od prvega do zadnjega. Naš igralec živi od akontacije na plačo, katere višino odreja stanje gledališike blagajne — ta pa je največkrat prazna. Državna subvencija znaša mesečno 250.000 Din, dočim znašajo plače 360.000 Din, Naši dohodki niso taki, da bi mogli kriti razliko med plačami in materialnimi izdatki. Redukcija osebja, ki bi omogočala, da se plače krijejo z državno subvencijo-, je nemogoča, ker je število angažiranega članstva zmanjšano na skrajno možno število, ki jedva omogoča nemoteno umetniško delo v drami in operi. Ta težka situacija traja že od leta 1932 dalje in zdi se, da je še ne bo konec. Vsi številni poizkusi, ki so bili doslej storjeni za zboljšanje stanja, so ostali brez uspeha, enako so se končali tudi vsi napori za dokončno sanacijo obeh zavodov. Igralec čuti, da so dolgoletni nered in nestalnost vtisnili v njega globoko sled in da vse bolj vplivajo tudi na njegovo umetniško ustvarjanje. Ako bomo v tej smeri nadaljevali, postaja naša bodočnost veliko vprašanje. So-li vsi vzroki zla v znižanju državne subvencije? Recimo, da predstavlja to znižanje še dokaj sprejemljivo opravičilo na splošno in da je kriza gledališča povsem plod vsesplošne krize, ki jo opažamo v narodu, ki ustvarja avtomatičen re-gulativ, kar pa v posameznostih gotovo ne odgovarja dejstvom. Pa pustimo to veljati, toda na- staja vprašanje: Ali jc odvisen tudi obseg in višina krize? Nas pri tem zanima predvsem vprašanje: kakšne korake so naredili oni, ki vodijo gledališče — . in ki so tudi edini odgovorni za vodstvo — v novem gospodarskem položaju, ki sc zdi, da ni ravno prehodnega značaja — in kako so sc in se še bodo borili proti vedno ostrejši krizi? Po enostavnem navodilu: čim manj prejemam, tem manj nje izdajam! Toda kaj potem, ko ho to zlo doseglo vrhunec? S strahom stojimo pred prepadom in kakor v kaleidoskopu gledamo napake, ki so bile storjene in se ne dajo več popraviti. Te napake, ki izhajajo iz negibčnosti, iz komodnosti, iz načela »bo že kako«, so velika, brezvestnost do tistih, ki stvarno sestavljajo gledališče, imajo pa v njem zadnjo besedo. To so igralci. Kako je mogoče, da oprave upravljajo državno in ljudsko premoženje brez zadostne odgovornosti navzgor in navzdol? Za igralce obstoje disciplinski paragrafi, po katerih kaznujejo vsakogar, če ne pride na skušnjo, če ne zna vloge itd. A kakšne sankcije so za slabo upravljanje gledališča, ki spravlja na kocko obstoj toliko in toliko ljudi? V najslabšem primeru je za upravnike ob takih grehih določen penzion, to je pa prav za prav nagrada. Iz lastnih izkušenj vemo, da sedanji čas ni našel pravih ljudi pri vodstvu gledališča. Imamo pa prav, da zahtevamo, da odgovorni ljudje poizkusijo vse, kar se da. Imamo pravico, da zahtevamo dobro gospodarstvo za živi in mrtvi materijal. Igralec lahko mnogo, mnogo stvari razume. Nikakor pa ne more razumeti tega, da za svoje pošteno in zvesto delo ne dobiva v redu svoje plače, ko na durgi strani vidi, da ni programa, ki bi gledališču povečal dohodke, ko vidi, da se kljub obljubam in redukcijam položaj slabša, da se trošijo za naše razmere velike vsote za pomožno osebje, da se množijo prazni dnevi, ko se ne igra, zlasti v operi, da se odlagajo termini za pre-mijere v operi, da plačanega materijala ne izkoristijo, da je delo v delavnicah neekonomsko, da so neki posebni honorarji, a ne taki, kakršne predpisuje gledališka uredba za dve predstavi, od katerih bi imeli korist najpotrebnejši. Da bi se kriza ublažila, bi bilo treba naj-dovršeneje organizirati delo, najbolj ekonomično uporabljati umetniške moči, truditi se za organizacijo repertoarja, reklame in vsega, kar služi odru. Treba bi bilo ustvariti nove pogoje za umetniško delo, a namesto lega so dopustili, da so prevladale osebne ambicije, ker je gledališče v veliki meri privedlo v današnji obupni položaj. Članstvo, ki je spremljalo delo v upravi z živim zanimanjem in dolgo trpelo v pričakovanju boljših časov, jc videlo, da postaja zlo vse večje in je 6. februarja letos dalo izraza svojemu nezadovoljstvu in sicer na izrednem sestanku, ki ga je sklicala sekcija Udruženja igralcev/ Shodi v rudarskih revirjih Trbovlje, 7. marca. Kot smo že poročali, se je lansko leto izvršila še pod prejšnjim režimom »sanacija« glavnih bratovskih skladnic, katere učinek je ta, da je Glavna bratovska skladnica v Ljubljani imela že lani Din 2,700.000 primanjkljaja, letos pa da se že računa s primanjkljajem pet in pol milijona Din. Kako pravilne so bile naše informacije o stanju rudarskega zavarovanja, kažejo najbolj shodi v rudarskih revirjih, ki jih sklicujejo strokovne organizacije in na katerih sprejemajo soglasno naslednjo resolucijo ministrstvu za šume in rude (kot vrhovni rudarski nadzorni oblasti) in ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje: Resolucija 1. Ugotavljamo, da jc splošen socialen položaj rudarskega delavstva v naši banovini že brez reduciranja pokojnin obupen. 2. Ugotavljamo, da se prvotno predvideno saniranje rudarskega zavarovanja preko obdavčitve domače produkcije premoga in rudnin ni izvedlo, ker so se upirali temu rudniški podjetniki. S posebnim ogorčenjem zaznavamo, da so bili najjačji nositelji tega odpora inozemski rudniki bakra in svinca, v prvi vrsti Bor in Trepče, čeprav so mogli plačevati ti rudniki tako visoke dividende, da so poskočile njihove vplačane dividende za več kakor 300% od nominalnega dejansko vplačanega zneska, in čeprav so ti rudniki davka deloma oproščeni ter plačujejo pri vsem tem svoje delavce tako slabo, da bodo padli še pred normalno ostarelostjo izčrpani in onemogli v breme svoji tudi pasivni bratovski skladnici, kateri odrekajo sedaj, ko je za to še čas, zadostne dotacije. 3. Ugotavljamo, da naredba z dne 7. maja 1935 ni sanirala rudarskega starostnega zavarovanja in niti ne Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, na katero se, kakor je videti, edino ozira, čeprav so pasivne vse bratovske skladnice v državi. Njen edini učinek je ta, da jc spravila rudarsko zavarovanje k i celoto ob štiri milijone dinarjev dohodka od trošarine na v Sloveniji produciran premog. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani, ki je ta dohodek izgubila, dobiva mesto tega lc okrog en milijon dinarjev znašajočo subvencijo od drugih bratovskih skladnic, tako da jc izgubila tudi skoro tri milijone dinarjev dohodkov. Ugotavljamo, da trošarina na del po Donavi uvoženega premoga, za katero jc bilo že spočetka jasno, da ne bo mogla nadomestiti izpadle trošarine na v Sloveniji produciran premog, ni dala ni- Maribor KAJ BO DANES? Trboveljski slavčki pojejo drevi v veliki unionski dvorani. Nastopijo s programom, ki ga bodo v kratkem izvajali na mednarodnem mladinskem festivalu v Pragi. Poleg zbora nastopi tudi mala Rezika Koritnikova z nekaterimi solospevi. Male pevčke, ki so v Mariboru vsikdar dobrodošli gostje, vodi dirigent Šuligoj, pri klavirju je dr. Švara. Za koncert slavčkov vlada splošno zanimanje. Jutri dopoldne bodo priredili v unionski dvorani matinejo za mariborsko mladino, popoldne pa imajo koncert v Rušah. Ciril Bratuž, bivši priljubljeni tenor mariborske operete, nastopi drevi kot gost v vlogi Vincenca v »Veselem kmetiču«. Jutri zvečer gostuje kot princ Radjami v opereti »Bajadera«. t Lekarne. Nočno lekarniško službo vršita: Mr. Albaneževa lekarna »Pri Sv. Antonu« na Franko-panski cesti in mr. Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. * Film »Golgota« se vprizori jutri v nedeljo dopoldne ob pol 11 v kinu Union, da bodo imeli tudi okoličani priložnost ogledati si to lepo delo. Francoski krožek. Jutri zvečer ob 20 v prostorih Vesne družabni večer prijateljev francoskega jezika. Na sporedu godbene in pevske točke in veseloigra. Jutri popoldne ob pol 5 gremo na prireditev mladine stolne župnije v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Vprizori se lepa sodobna igra »Luč z gora«. Za posebni vlak v Planico pohitite s prijavami, ker je na razpolago še samo 400 sedežev. Verdijev »Requiem«, ki spada med največja svetovna glasbena dela, študirata pevska zbora »Maribor« in Glasbena Matica. Koncert, na katerem sodeluje pet solistov iz Ljubljane, bo dne 7. aprila v unionski dvorani. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 7. marca ob 20: Veseli kmetič. Zadnjič. Znižane cene. Gostuje Ciril Bratuž. Nedelja, 8. marca ob 15: Princeska in pastirček. Otroška predstava. Premijera. — Ob 20: Bajadera. Znižane cene. Gostuje Ciril Bratuž. kakih dohodkov in jih po vsej verjetnosti tudi ne bo dala. 4. Ugotavljamo, da jc zaradi tega vse rudarsko zavarovanje v državi globoko pasivno in da bo izčrpala Glavna bratovska skladnica v Ljubljani, ki bi bila izčrpala svoje rezerve brez te najnovejše sanacije svoje imetje v 18 letih, vse svoje rezerve že v treh letih. To pa še pod pogojem, če se ji posreči vso imovino brez škode likvidirati, k?r pa pri sedanjih razmerah ni verjetno. Pri teh razitaerah je sicer razumljivo, da se zateka Glavna bratovska skladnica v Ljubljani k znižanju pokojninskih dajatev kot sredstvu za uravnoteženje svojega budžeta. Spričo velike brezposelnosti, obupnega stanja financ občin, v katerih leže naši rudarski revirji, pa so razlogi, ki govore proti znižanju podpornih dajatev, tako tehtni, da mora rudarsko delavstvo proti temu znižanju pokojninskih dajatev najodloč neje ugovarjati. Opozarjamo na težko odgovornost rudarskih nadzornih oblasti, ki puste upravljati rudarsko starostno zavarovanje na način, ki bi bil združen s kazensko odgovornostjo, če bi bilo to zavarovanje v rokah privatnega društva, keT sc v notorično pasivnih ustanovah ne dajejo nikaka jamsrtva za enakomerno pokrivanje obvez napram zavarovancem. Zahtevamo da se izvede resnična sanacija rudarskega zavarovanja po načrtih, izdelanih od zavarovalnih strokovnjakov. pri katerih naj sodeluje država preko trošarine na v državi producirani premog in v državi producirane rudnine ter na vse uvožene produkte te vrste, katere naj se preodkazujejo neposredno Osrednjemu fondu za saniranje bratovskih skladnic. Zahtevamo končno najodločneje, da se zlomi odpor domačih, zlasti pa inozemskih podjetij proti takemu obdavčenju. — Do6cdaj so sc vršili shodi, na katerih so sprejeli to resolucijo, že v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Poljčanah, Prevaljah in v Št. Janžu. V kratkem se bodo vršili tudi v ostalih krajih, kjer imamo premogovna in topilniška podjetja. Učitelj: »Povej mi, Tonček, knkšen les se najrajši vname?« Tonček: j Vžigalice, gospod učitelj.« film lep. Mnogo je v njem podane življenjske resnice in čeravno je vse dejanje tako enostavno, nudi dovolj lepega užitka, zlasti častilcem Schmidtovega glasu. Za zabavo skrbita dva izvrstna komika, Bre6sart in Wallburg. Odlika filma pa jc tudi ta, da ne vsebuje nobenih osladnih in dvomljivih barskih prizorov, brez katerih, se zdi, da ne more biti noben židovski film. Radio Programi Radio Ljubljana t Sobota, 7 marca. .12 Plošča ?.« ploščo — n&pov v napev! — 12.45 Vremenska nai>oved, poroGila. — 13 Napoved fasn. objava aporeda, obvestila. — 18.15 Plošč* za Hoščo — napev v napev! — 14 Vremensko poročilo, boiv.ni tečaji. — 18 Na delopusti (Igr* Radijski orkester). — 18.40 V7.BO.1nJ pomen zaupanja (b. dr. Stanko Gogala). — 19 Nnipoved časa, vremenskn napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30 Naolonalna ura: Narodni običaji, verovanja In obredi Jnžnlh Slovanov ob priliki prvega oranja lil setve (go»p. Fran 16 1* Zagreba). — 19.50 Poroča zunanjepolitična vprašanja (gosp. dr. Alojzij Kuhar). — 20.15 Pester večor: To čudne-s« nič n i. — to sc lahko zgodi! Pesmi in zgodbe /a oddih in kratit čas. Spored sestavil Kuka. — 20 N’ apoved č»*a. vremenska napoved, poročila, obj*v" »poroda. — 22.15 Radijski ja«*. — Kouec ob 23. Drugi programi i Sobota, 7. marca. Belgrad: 18.50 Radijski orkester. — 20.Narodne pesmi. — 21 Koncert somborsltega cerkvenega pevskega društva (i7, Sombora). — 22 Tamburaši orkester. — Zagreb: 20 Dvof-akovili šest slovanskih plenov. — 20.30 RaKako rada bi za to vrnila tistih tisoč kron,« je rekla. Bergerjeve oči so se ji umaknile. Občutje sramu ga je zalilo, kakor da bi bil tudi on kriv te cene, ki so jo dali za mrtvega. Potem je rekla: »Ne tožim. Najbrž se je moralo tako zgoditi. Tako bridko mi je bilo ob misli, da bova poleg vsega moj sinček in jaz še obubožala. Dali nama bodo sicer večjo pokojnino, kakor nama gre, toda vseeno se ne bova tako lahko pretolkla.« Berger je vstal. »Da,« je rekel grenko. »To bi bilo pač najmanj, kar ti morejo storiti, če tebe in sinčka skrbi rešijo. Kajti ono drugo je bilo ravno dovolj.« Pogledala ga je. Njene oči so postale zdaj malo ostrejše, kakor da se mora spet z nečem vojskovati. »Ono drugo,« je dejala. »Pa to je ravno vse. To, da je mrtev. Pastor je govoril, da bo zdaj že vedel, zakaj se je moralo zgoditi. Da, tudi jaz bom to nekoč zvedela. Toda do takrat, Erik? Kaj pa do takrat?« Berger se ni mogel znajti in je zmajeval z glavo. »Ne,« je dejal. Boječe in trdo je pogledala mimo njega. »Spet sem se nekaj novega naučila,« je rekla. »Tolažiti je lahko, le potolažiti se je težko.« Berger je pogledal pred seboj na tla: »Da,« je spregovoril. »Tudi jaz nisem imel ravno lepih dni.« »Da, vem. Toda ti vsaj živiš. Skomignil je- z rameni. »Da, toda kdo se tega veseli, razen mene samega?« Vzdignjla je obraz, čudeč se: »Kdo vendar,« je rekla, »Helena in tvoj sinček.« »Da, sinček.« To je zvenelo tako žalostno, da je prisluhnila. Neverno ga je pogledala: »Kaj pa Helena?« Odgovoril ji je umikajoče se, ne da bi jo pogledal: »Prvi večer — da. Potem pa so ji vse skupaj zagrenili.« Ester Quisthus je zmajevala z glavo: »Motiš se, Erik. Vem, Arne je umrl kot junak, tako ga vsaj imenujejo zdaj. In tudi ponosna sem na to, kar je storil, kar je bila pač njegova dolžnost, toda koliko rajša bi bila videla, ko bi se tudi on zbal.« Berger se je zdrznil in boječe pogledal: »Zbal?« Ni ga več slišala. Ze se je spet potopila v svoji lastni bolečini in se zastrmela v ono drugo možnost. Tedaj je odšel poln nemira od nje. In tedaj je slišal, kakor da je rekla, ne njemu, marveč sebi sami, morda celo nikomur: »Saj mu vendar nisem hotela očitati.« Po obisku pri gospe (juisthusovi je ostala v Bergerju rahla bridkost. Znova in znova je doživel prizor na pokopališču in njene besede ter jih nikakor ni mogel razumeti. Tedaj mu je iz svojega lastnega trpljenja izrekla razumevanje, ki mu ga vsi drugi niso hoteli pokazati. In kdo drug na vsem božjem svetu ga je mogel tako razumeti, kakor ona? In zdaj, je mislil, je pokazala .celo ona svojo zadržanost. Iz vse duše je' želela, da bi še bil pri življenju. In vendar bi ne bila več rada brez junaškega svita, ki so mu ga bili podelili. Ubogi Quisthus, ubogi fanti Ne, tega ni bilo mogoče razumeti. Prav tako, kakor ni bilo mogoče razumeti Helene. In vendar do nje ni občutil niti najmanjše zagrenjenosti. Nekoč se bo že pokazalo, se je tolažil. Treba samo časa. Saj v svoji notranjosti prav tako misli, kakor jaz. Le drugi so jo zagrenili. Toda pravo pravcato grenkobo, bolečino in nepomirljivo sovraštvo je občutil do teh »drugih«, ki so bili vsi vstali pripravljeni, da ga obsodijo. Predvsem poštni ravnatelj in policijski inšpektor Liex, ki sta ga naravnost zaskočila. In za tema dvema ostali, ki niso bili toliko pogumni, da bi sami kaj rekli. Nazadnje pa vsi številni neznanci, ki so samo govoričili in govoričili. No, pred vsemi pa je stal Liidersen. On je bil kakor stranka na obravnavi. Bil je zavesten nasprotnik. Vse, karkoli bi kdo povedal v mojo obrambo, si je govoril, bi on vzel kot omejevanje njegovih lastnih pravic. Toda bomo že videli. Ni še umrl. Lahko še pride čas, ko bo moral na vse to pogledati z drugimi očmi. To pa ni bila morda kaka grožnja, to je bilo le trmasto upanje. Leto dan je trajal oboroženi mir med Bergerjem in Liidersenom. Tedaj se je dogodilo nekaj, kar je privedlo do neke vrste spoprijema. Eden od inšpektorjev mestnega poštnega urada je bil prestavljen v drug kraj, njegovo mesto pa izpraznjeno. Berger je bil v tistih letih, ko je lahko kaj upah vendar Heleni o tem ni nič povedal. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Količek,