Št 5. V Gorici, v saboto 3. februvarja 187*2. II. tečaj. „8o$»" hbaja. tako šaboto in relja t poito prejemana »H r Gorici na dom poiiljana ga dmia&t»iAv polil društva Vue leto......f. 4.-- PolleU......„ 2- Četrt leta......, 1.10 La **dr**a&mk#: Tseleto......f. 4.50 Pol leta - . ¦.....,. 2 30 Celit leta.....„ 1.20 Potamesat Metlike «e dobivajo po 10 •oldov f Gorici pri Patersulliju in Sobarju ; t TnXM r tubakartricah „Via del Baft#de» 179" In „Via della caierm« 60." Glasilo slovenskega političnega drušfra goriškega za brambo narodnih pravic. Volitve za kupčljsko zbornico. Pri volitvah s»» začne politično aH ustavno živ**njo, to j«* stara, povsod znana in priznana talina. h t«'jra nlmlt. da jo lo tisti narod f*oliti^no zri*l, kt*«ri »» marljivo udi*Mjo vseh volifov v razno svoje zastane. •— Pa ni *» zadosti, da h« jih udihv.iijo broz vsac<»ga razuma, ter da irla&ujt* za prvega, ki 8i» mu pride lizat: ampak tn»ba je, da se pri Tvtitvah podvri* dh-iplini. in da tako voli, kakor zahtevajo sklopi iti interesi njegove tdran-kt». — Mi goriški Slovenei ne poznamo dniiso stranke, uego uajUi narodno, katera mora biti zmerom kompaktna in edina, kadar no bojuj** z» svojo narod tu* pntvin* proti staremu tjovratru, kikor so uaVt 1 taljeni in Iulijantaimi na (io-ri&krm, kateri nam hoVjo vzeti vso mi^o pravic, na*> uar«.4no>t m kateri nam vsaki dan pravijo, da uijmamo pravice, živeti kod narod, ampak, da w moramo udati njih kulturi, to je, da se moramo pojtalijanriti. - Mi ta italijansko domišljijo nfa dolgo časa krepko odbijamo, ker smo si Kvosti, da je na* narod v vsakem obziru bolj zmožen in hrani v sebi vw kulturnih tdnimitov, nogo oholo la-honstvo na Uori>kem, katero tujina prave podlage in se nabira le iz goriškega ^filistaretva." —Kot politika fakbr pa so naši lahont prave nitMe, 9 katerimi se ne da račuuiti. — To so posebno s tam pokazali, da .so vso svoje ntdo stavili na enega samega človeka iu da so dandenm krirV*: „L<> čakajte, bo prišel F. in ta Vam ho nže ukazal, re jo Gorica italijanska ali ne*. Oni tadaj pričakujejo Medija, kakor LzraeM in ta je nam prav in hasljivo. — Pri takih razmerah bi se ne bilo buditi, da bi si naš narod na (Sorihkem še več«? politična pminosti pridobil, kakor si jih jo dozdaj in da hi uie v kratkem ta zadobil, kar mu od zaretka po pravici frn, namreč vePinb v dež, zboru goriškem. — A k temu je treba marljivosti, političnega razuma in discipline.— IV Hcbno so naši župani poklicani, da širijo med narodom te zadnje lastnosti ter da ga spodbujajo k političnemu delovanju. — Naša dolžnost* pa je, da narod učimo in da mu pokažem* mu-in, kako jo mogofr, da si priborimo častno zmago. — Povod k temu razmisljevanju dale go nam včeraj dovršeno volitve v kupfijsko zbornico. —• Važnost teh folib»v in sploh kuptijske jsliornim je se tako malo poznana med našim narodom, da se je kar čuditi, ko so od županov slišimo: »Mi volimo, kakor nam nasvetu jo kuprijska zbornica, ali njeni poverjeniki, kaj Hmo mi vedeli, da m tudi narodna stranka pora za te volitve itd." In vendar jo znano in mora posebno žu-j panom znano biti, da kupeijska zbornica voli ! 2 poslanca v deželni zbor in da tedaj nij ena-j ko, As sedi »Slovence ali Italijan v kupčijski ! zbornici,-- ! Kakor pred 3.mi leti. se je tudi letos na ! na naši strani tajno agitovalo, da bi spravili zopet nekoliko naših v kuptijsko zbornico; znana rodoljuba iti narodna voditelja gg. dr. Lavni5, in dr. Tonkli sta. pisala do vseh tistih narodnih županov in tudi do nekaterih L g. duhovnov, v katerih srenji je bil kak volilec za \ kupifijsko zbornico, blizo tako-lc: Velečastiti gospod! s 30. t. m. bihirt dopolDitnc volitv** za kupčijako zbor- ¦ ni'-o naj? kronoviui-, I^'t »s iist^ipi pidoviVa (10 u>lov) h zbornice in ti se morajo nad^im-stiti v *U<1> ojjh r<*dn: I. rnsretl, v katerem so \hj mali in \vliki trgovci, voli 4, š:» :-ir-r 11 h tacati, 1 pa iz itkolioj in okrajev. II. raar<*ilt veliki obrtniki (fobrikantij voli % 1 . v mest«, l v okrajih. — III. ru/riMl, h ktorlm spadajo vsi mali obrtniki, voli 4 in »ioor morajo biti vsi 4 v moith stalni. Vnak volilec dobi po Ootlfinl inprniljl zaznamek vsoh i volileov Bvojd^a rotnnla in volilen list. „Curtadi Ic^lttima-*ione,,l na katerega zapifio 4. kandidate in ga potom podpb' Daneta pošle volilni komisiji. Vsak volilec sme le v svojem nuradu in fiarao tako kandidate voliti, kateri imajo v ravno tiatom rairodd aktivno volilno pravico in ko nadotiuni tinti vpisani pod Mollojfiblli»| ce drugače voli, je volitev novoljaviia, — Opozomjemo Vuh mv vainoHt teb volitev in R)m> go» tovi, da to npoznavSi, nam ne boste odrekli Va*e pomoči, katera /.umore veliko koriBtltl narodni reči, Omenjena abor-nk'ft voli, kakor Vam znano 2. nmilanca v doJS, jsbor, in ia ho nam Slovencem poHiofil, da spravimo večino nafiih v kup* Oijsko zbornico, potem je jrotovo, da dobimo vodno tudi V iM- zboru, kar bi odločilo zmago naSo pravično narodno red. Našib imamo zdaj uio 4. v zbornici; .ti 4. niso bili irirebani, ampak ontanejo fie 11 leta udje zbornice, behko pa se zgodi, da letos v prvem in tretjem raz* redu zmagamo, in da bode v zbornici sedelo 12. naSih proti K. Italijanom. Ali k temu jo treba velike edinosti; nobon Slovenec ne milo volitve zamuditi in vsak mora ravno tisto kandb dati voliti, ktere Vam tukaj na koncu naznanjamo. Prilagamo. Vam pa tudi listek, na katerem bo vpisani po razredih vsi volilci vaše občine. V^ak volilec naj vpiše 4 nasvetovano 'kandidate na svoj volilen list, naj ga potem podpiše, pa Vam izrodi. Če kdo ne zna pisati, naj ga kak drugi podpiše in naj se podpišete tudi 2. pri' n .. „ 2 krat 6 » » „ ,. 3 krat. Ka veče žrko po prostoru in vsaki pot 30 kr. za kolek. Naročnina in dopisi nai so blagovoljno pošiljajo uredniku; Viktorju bo* Unca, v Gorici, Oontrada dolla croco 233, poleg preturo, kjer so nohoja tudi uprav-ništvo. — Rokopisi so no vračajo; dopisi naj se blagovoljno frankujojo.'— Lolal-cem m drugim nepremoSnlm so naročnina zniža, ako so oglaso pri uredništvu. ¦«-~ 6e M MK vsi volilci poslali svojo volilne liste in volili, kakor sta ona dva gospoda, katera vendar zaslužita nase zaupanje, svetovala, dobili M naši kandidatje 122 glasov v 3. razredu; vseh volilcev v 3. razreda pa je komaj 500; tedaj bi bila naša zmaga v tem razredu gotova in to toliko bolj, ker ste bili naitaitfansM strani 2 stranki, katere ste Imeli nekoliko različne kandidate, - Tudi v prvem razredu bi se bilo morda dalo vsaj 2 kandidata v zbornico spraviti.— Pa rodoljub se trudi in obraza; mlačnost poverjenikov pa obrne in sicer prav narobe. — Namesto 200 volilnih listov, jih je priromalo samo kaeih 80 in med temi so bili nekateri taki, da njjso bili, kot za domačo rabo. Tako na priliko je poslal nek župan in ud kupeijske zbornice nektliko listov, v katerih so bili napisani vsi drugi kandidatje, nego na-svetovani; kandidate za tretji razred jo pahnil v prvi in narobe.— Spet od drugod so prišli, namesto pravilnih volflnih listov, neki »Melci« na katerih so bfli spisani kandidatje I. in III. razreda. —Iz Tomina, Bovca, iz večih vasi na Krasu, Lokavca, Šmarnega, Bornberga ny bilo duha ni sluha; Ajdovščina ima okoli 20 volilcev, pa dolazila sta samo 2 lista;—Brdci so jih poslali tudi en par na ogled, skažonih tako, da jih je komisija zvrgla itd. — Kdo bo razkladal vso našo mizerijo; nas up je šel po vodi in za eno britko skučnjo smo bogatejši. Pri tej priliki pa moramo dati čast, komur gre: naša narodna duhoščina je tudi ta pot pokazala, da ljubi svoj narod in da zna za njegore potrebe; skoro povsod, kjer so bili duhovniki poverjeni za to častno borbo, je šlo prav dobro, kajti izvršili so natančno svojo nalogo in poslali največ listov. Kličemo jim tedaj: „Na zdar" in prepričani smo, da ostanejo narodu tudi v bodočo zvesti varuhi in dobrotniki.— Še eno naj omenimo, katera naj bode nekaterim mlačnežem v izgled. — Iz Cervignana na Furlanskem je prišlo troje volilnih listov od od 3. ondotnih Slovencev in ti so volili narodne kandidate in se imeresujojo za narodno reč, dasiravno so oddaljeni od svoje slovenske domovine. — Bes je sicer, da so nas Italiani prehiteli in da so tudi po slovenskih krajih priporočova-li svoje kandidate, in si volilne liste po zvijači prisvojili; a kako se mora le misliti od Slovenca, da je še tako brezumen, da sam šibo spleta, s katero ga bode Italijan tepel. Kaj pa moramo misliti o takih županih, kakor je na priliko kanalski, kateri je očitno delal za Italijane in tako svoje srenjčane za-peljaval v lastno škodo, Kan-ilci pozor! Kdor hoče vašo škodo ne more biti vaš župan in Zato tudi naj slovenski pisatelji storijo svoje dolžnosti, naj ne bodo duševni aristokrati, država učenjakov' se veli republika. Tudi Vas g. L. kličemo v našo kolo. Kaj g. L. piše o nekašni fthibiV ki bi znala lahko škodoželjnemu nasprotniku dati povod črniti naše zaansUo, ne ra-zumimo. Ona drobtinica je posnetek iz Lichardo-vega Časnika (Ve Vidni 1857 str. 121) in sicer iz sostavka Osravdovš nejvišši vrh zeme* naši. G. . Licbard je bil prof. matematičko-fisičkih ved na evang. lyceum v banski Stavnici (Schemnitz), učen mož,, in ni nič neumnega pisal. Zakaj nam g. L. nepove, kje »hiba« teči? Radi jo bodemo popravili. Toliko sva hotta odgovoriti na ono presodho v ,Soči,a da prijatelji BZore« spoznajo najino stališče. Lotila sva se prav težavnega posla in spoznava svoje slabe moči, pa prepričate sva se tudi, da ako se r.Zora* nebode držala, bode zopet prvlje dolgo časa preteklo, predno kakošen drug leposloven in znanstven časnik na svitlb pride, toraj pomagajte sama ga zdrževati z materialno in dušno podporo, in ne iščite koj v začetim izvrstnosti in dovršenosti. V MARIBORU 28. Januara 1872. Lastnik in Urednik Kure, uživati vaše zaupanje.— Dobro je, da so v Kanalu tudi dobri narodnjaki, kateri županu pot prekrižajo, kadar gre za narodno reč.— Le od vrlih Tomincev se nam kaj čudno zdi, da nijso poslali svojih listov; mi no&iao danes še nobene sodbe izreči; ampak prosimo ondotne rodoljube, da nam reč razjasnijo. — Zadosti je tega; preskočimo tedaj na izid volitve same. — Od blizo 80 oddanih listov slovenske stranke je bilo veljavnih samo 57; tedaj so dobili naši kandidatje samo 57 glasov v 3. Tazredu, med tem ko so jih italijanski kandidatje dvakrat toliko imeli; pa ne pozabiti, da tudi dosti naših. — Reklo so bo morda, da se je naša stranka prekesno ganila. -Res je, da so nam Italijani v kakem kraju listo pred nosom pobrali; pa kdo je mislil, da so bodo dali naši ljudje tako tehko preslepiti,— In potom je treba tudi pomisliti, da je bila naša agitacija tajna in kot taka se nij smela 1 mesec pred časom začeti. — Kar je zgubljeno je zgubljeno; naša dolžnost pa je, da drugič popravimo, kar smo zdaj rakrivili. Zvedel* smo tudi, da je v vseh okrajih dosti tacih ki plačujejo 3 f. obrtnim* (patente) in vendar nijso vpisani med volilce; v Mirnem, Ajdovščini, Tominn, Kanalu in še druzih krajih jo le polovica volilcev vpisanih. Ti volilni noupisani morajo svojo volitno pravico reklamirati, kadar pride čas zato in če bodo vsi to svojo sveto dolžnost storili, bomo imeli mi Slovenci večino volilcev in vsled tega tudi lehko večino v kupčijsfci zbornici in v deželnem zb;>-ru. - Potem bo tudi agitacija bolj izdatna, ker so bo lehko očitno delalo. Našo politično' društvo naj pozveda in naj daja sveto povsod, ker bo imelo svoje shode zunaj Gorico, kateri so dopuščeni po novih pravilih; ono naj pozveda za neupisaue volilco in naj jih spodbuja k svoji dolžnosti. Iz okrožnico obojih rodoljubov, gg. dr. Tonkli-ja in dr. Lavriča je v kratkem razvidno, kak pomen ima kupčijska zbornica in kako se ima v njo voliti; da se pa ta reč še bolj pojasni, bomo o svojem času prinesli tudi dotično postavo, ter jo bomo natajnko razložili. — Predelska železnica, V novejšem času, in posebno od kur je postal de Pretiš minister, j«> priplavalo zopet upra-šanjc zastran predelske železnice na povoje >n pričakuje se sploh,'da bode uže v sedanji sesijt državnega zbora rešeno. Bolj ko kedaj poprej, polnijo se zdaj predali raznih večdi časopisov s priporočili za to železnico in se svarili zoper pre-delsko črto, in enako se oglašajo deželni in občinski zastopi, trgovske zbornice m sploh, kogar ta zadeva kaj briga, za in zoper Predel. Naš deželni odbor in tukajšnja kupčijska zbornica nta tudi predložila državnemu zbora prvi, po posla m* u grofu Coronini-ju in druga po poslancu baronu Ritterju peticijo, da bi se nemudoma začeta delati ta železnica. Toda te dve vlogi ste jreuej površni iu posebno prva se v tem obziru odlikuje. Bolj zanimiva je peticija trgovske zbornice bu-Ijaške, katero priobčujemo tukaj, veliko okrajš ino: Uže dolgo pred odstopom Beneškega in tako rekoč sluteč to /gubo se je Trst oziral na predelsko črto kot najprimernišo, ker najkrajšo črto, po kateri big so to na j vaz niše zavetje avstrijskega mornarstva zvezalo s6 severno zahodnimi in se zahodnimi deželami Avstrije, se Švico, južno in zahodno Nemčijo i. t. d. Takrat se j* še lehko vprašalo, ali se ima ta 2vcza dognati po črti, neodvisni od južne železnice, katera bi držala skozi Furlanijo ali pa čez Predel, ker so bila na obeh straneh še avstrijska tla. Po odstopu pa bi ne mogla obveljati druga, nego predelska črta, ker je po svoji nameri in krat-kosti edina, katera se lehko uspešuo kosa z južno železnico na severno in severo-zahodno stran in tudi z italijanskimi železnicami proti Švici, južni in zahodni Nemčiji. Zastran tega se je predelska črta prav natančno pretehtala in do-tični načrti se popolnoma dovršeni Uže večkrat se je dokazalo, in te dni zopet v spomenici trgovske zbornice tržaške, koliko je zgubilo pomorsko trgovstvo avstrijsko s tem, da so zaostala našit najvažuiša zvezna sredstva in da se utegne še zadnji ostanek v nedavnem časa zganiti, ako nas prebite v tem vrini zunanje države. Naša lastna železnica..čez Bivnner, potem železnica skozi Monte Ceniš, ona kitera se dela čez Gotthard iu Spliigen, vse te železnice kateri* so se večidel veliko teže delale in se še delajo, nego predelska, imajo namen, da po vsem sntidbijejo avstrijsko pomorsko kupčijo z Lerautoai, Egiptom i. t, d. Zunanje državo dalajo, ko Avstrija oklepa m tudi o tem se sme reči: odločaega je svet (dem Eotschlossenen gehort die Welt). Ne? da s«? več zavrniti prepričanje, da je neobhoIn > potrebno ne z enakim korakom napredovati z dragimi državami, b.r njveč mogoč**, a:ilpak tamujenu po mogočnosti prehiteti. V reantci so tudi državni možje avstrijski nže pred l»ti spoznali potrebo, da se neposredna zveze Be!jak z morjem in na to spoznanje se opira prva in.sel na Rudolfom železnico; r do-, tičn»m konc-sijskem pismu od dne H. uovembra 1806 §. 2. j*; izražen), da se imi nadaljevnjo železnico od Beljaka do Trsti, (als do kacega « Uru/. tega nadaljevanja do morja o*tane Hu-dtdfova železnica mrtev trup. Pa namesto da bi t>, kir m zt potrebno spozn II, dovršili, jim je bilo n.i takrat Z'idra v nasvetovanem ,«Iostavku, da se ima predelska železnica neodvisno dognati do Trsta. Takrat *« je nže za gotovo mislilo, da se bo ta tako dolgo zavlačena zadeva vendar enkrat rešila in i/vrniln; toda, kar smo pnč.tkivali ta nij izpolnilo; kij't, ne radosti, da ju tarti nastala krita parlamentarnim delovanje pretrgala iu da je potem takem predlog, katere^ i je bil že od s .k pretehtal in presodil, zaspal, je vrh tega začasna vlaht, kitera je bila nastopila, nove tehnične preiskave z:tuknzala in s, tem potrdila tiaro rennico, da je Mji* sovražnik dohreg*. Uprašaijo zastran preilonkc želečnice je v trgovsko politrneoi in v tehničnem oziru popolnoma dozoreli*. (Dalje prih.) DOPISI. V Gorici L febravarja. Tako prijetno ztmo j uživajo le redko kje r Avstriji, kakor prt nas. ' Zadnje d t ntirega leta je nekoliko prttkkal mnu I rn bilo se je skoro bati, da se treb.% letos bolje ; zavijati iu ol.vati, nega po navadi; tola ta je j irpelo ie k ik b & dni l.b.lo je takrat inra:a do *» j »topinj a.ul ničlo) in pozneje na* je še precej ; hladait veter malo nadlegoval; potem pa m na-! stopili mulo da ne pomladanski, vmes mokri, dnevi in zdaj imam* ze vet? dni prav prtjaioo *re-l me da ne dr/ne že marsik tka cvetk* na beli . dan. N-j čuda, da se prt uk h raimerah število I Ijo^atib tujcev v Gorici č •« daije bolj množi i i da I se čeravno ne v pr^vi m paUrtditti. priuicn, na | vseh straneh me»ta nove h še zidajo tur stare ši-j nj >, v^liu' »jejo ia Hpaja. K »gar n j bilo de^et m i več let v tto.-fci — jd a.ij-l# danes jako premenje-no, to j» več > in eleg ustuejši. Reklo bi se Uhk.», I da je Gorica še U zadnja leta mesto pistab. K tema y p<.poaiag.ilo tak čejenj« vsaj gmvnih uhe, mestni vri, olepštnje gled^e.!, plsnova svečava m še marsikaj druaaga. Prt v*ua teiu ntjma Se vsega, č'jsmr jej trebi, da si stalno zavaruje svoj nit*stj.itskt zaačsj; in sicer se naj bolj pogreša p>trebua obtlnost vode in dosledno gorke in mrzle kopeljs in dostojno urejenih gostilmc, ali vsaj en veči hotel, kakoršnt se nahajajo po drugih, tudi manjših mestih. Voda je pač poglavitna stvar, za katero )>i skrbeti vzakema večerna ali manjšemu kraju, posebno pa Gorici, katera ima postati po izreku slavnega statistika, barona Coeruig a, kakor M z za, klimat;čno-zdru-vilui kraj.. Sicer je naša voda, kolikor je dobivamo izpod Kronbergi prav zdrava in nekdaj smo je imeli zadosti. Toda od kar se je napeljala ˇ skoro vsa javna in privatna pislopja, načela je srna-njkavati possbno o poletnem času žeaa vsakdanje potrebe, tako da se morajo vč.tsi vsi vodotoki v mesta že ob 10 uri zvečer zapirati. In ta potreba bo čedalje veča postajala, v primeri, kakor se bo mesto širilo in bodo t »je družine se tu nastana-vale. Mestno starešiustvo pretresa že zadosti dolgo, kako bi se moglo tej nujni potrebi v okom priti; več komisij je že razne veče in manjše studence v goriški okolici pregledavalo in pri Soči blizo Dolge njive se že zemlji v dno sil', tla bi se zamoglo zadosti vode zaslediti, toda, kakor slišimo, ne obetajo dosti vse dosedanje skušnje in menda bo še k. ko leto preteklo, predno se bo ne samo žc!ji mestjanov in tujih unseljencev - ampak neobhodni potrebi goriškega mesta zadostilo. Do tistega časa pa ostane ironičen zgore navedeni izrek barona Coerniga, kajti sam zrak, podnebje (Klima) ne zdravi bolebavega človeka; za to če biti tudi zadosti zdrave vode za pijačo in za kopelj. Menda pa bomo vendar še nov zadosten vodotok, kopelji ju še narsikaj komfortabloga do-doživeli, kakor smo že vel;ko druzega; s.tj .še Bog oij sveta v enem dnevu ustvaril! Da naše mesto napreduje, to mora vsakdo priznati; tudi to nam je dokazalo mestno sveto* valiUo, ko je reševalo letanji proračun nustuih mk dohodkov in stroškov. Dohodki, katere obse- j marsikako jm«1 vode, hnba nit vasi" ktero se jo gnetično politično iglo v pravo stran zasukala. Pripravljajmo se torej na delo uže pri časn, utrjuj tuo splošno blage ideje, ktere bodo trdna vez vs^h Slovauov, onega ogromnega naroda nad katerim se bodo razbili vsi naskok; in navali tuje sile. Sovražniki naši priznajo sami mš razvitekin naSo mo#, ktera raste čudovito, zato pa delajo na vse kriplje nam škodovati, nam nas domač jezik vzeti in s tem počasi nas uničiti. Vse to pa nas ne more pogrezniti tako globoko, kakor smo bili; smo uže odrasti: ter zapustili otročje čevlje. Pogumno in ponosno koračiino iu se ozira jmo na naše brate Čehe, kteri se ne uklonijo železni pej>ti, ktera * vedno bije po svitli kroni češki in hrabrih potomcih Otokarja. Znani dr. Kandler in zgodovinar Trsta je te dni tukaj umrl Bil je z velikim bleskom pokopan. Nam jo toliko v spominu da je po okolic-' gajo že znesek dkmcdaiijih pnkladov, znašajo 100.578 gl. 35% kr., stroški 128.777 gl. 79 kr. Da bi si* založil dosledni prunanjkljej 20840 gld. 17l/t fo"» j« oasvetoval finančni odsek, naj se vzame primerni znettek na posodo. (Nič lože, n«>go na posodo jematj!) Stareštnstto je pa drugače sklenilo in sicer naj bolj modro, da bi mesijam nuj manj plačevali; puvikšiilo je t.aiureca2itiiin*ki priklati in »»ictr pri vinu od lo0% na 240% to pri pivu i birm < d i gl. 58 kr. na 2 gl, 37 kr. od vsavega vedra, kar bo dcueslo skupaj nad 23.000 gohl.; m vrh t«ga bi se imela postaviti s> ^mttujia na cesto proti žole/nični postaji z letnim dohotkom OOOf golil. Zadnji sklep za-stnu* nov* mitnico je p t deželni odbor z ncu-goduira poročilom predloži c. k. natue*tni$tu iu ker j« tud« med mestnim pivbjvaUtvom splošno, Čudo w jevoljo vzbudil, ga je starešinstvo preklicalo Se predrti *e ježe začet;* mitničua leseujača pod streho »pravila. Proti ožttnin?»ktm nakladom h<» se sicer vsi tukajšnji krčmarji pritožili, toda deželni odbor se ntj mogel glede hA pofcazam promanjkljpj ozirati na njihove ugovori-, »ur v tč je priporočil vladi naj tloUriu sklep poirdi. . Sicer imajo vmopivd Vihko vtči uzrok pri- ' tolevatj se zop»*r povikšam priklad; kajti krč- j potem, 19. t. m. razgnalo je kraljevsko pismo, ki m i rji bodo plačevali samo po dva novca od bo- \ je bilo pa že 11. t m. podpisano, narodne za- avtenično slovensko imenovalo iu so še imenuje, v svoji zgodovini pVaščil. Drnga znana osobnost, ktera je tudi te dni nehala živeti, je bil občno spoštovani in imenitni zdravnik dr. Capeleti, znan operater. Mestni zbor, mu bo postavil nagrobui spominek. Tudi tu v Trstu se jo ukoronil grdi talij.*« n-ski značaj, namreč rovunjo in bodenjo pri vsaki priliki z nožem in bodalom. Nobeni teden ne preide, da ne bi bili po 3. ali 4. zabodeni, in to prav za mulo reč, časih samo ena beseda pripomore da porine prijatelj svojemu prijatelju bodalo v rebra. _________ Iz Zagreba 31 jnn, &> (lw dop) Nij še kmalu kaka vlada tako bre/.vestno komedijo igrali g a kacnn narodom, kakor jo je zadnji čas igrala vlada magj.mka z narodom hrvatskim. Polnih osem mesecev je že izteklo, kar je hrvatski narod z redkim vnoghvjeni volil svoje zastopnike v opoziciji proti vladi, odlagala ga je vlada od obroka do obrok«, No videvSi, da jej tako postopanju odvračuij še to malo prijateljev, kar jih je imela v dvsoli, privolila jo uaposlud v odprtje deželnega zbo*a. 15. t. m. so jo o Iprla deželna dvorana zastopnikom hrvatsko ga naroda a 4 dni kala, pivcem bodo na oni ceno za štiri kebre povik*ah. Olesle pijače *mo tedaj v Gorici vhc-«trtnik> ii*tK*ni: Vode premanjkuje čtdalje bolj vino ,ia se draži. Prihodnjič še kaj o goriško-inc»tn:h razmetali. Trst I, ko. (ht. *ty») Ttž»*ki Slovenci smo trio tako g t temi neprihčiiostimi in zatiranjem od strani tabor in Lahonov preobloženi, to zdaj se j* te o*no*nlo konf.titucjon.ilno društvo, ktero bo nas pomagalo tlačiti, s posebnim upanjem fidasjt*ga tmnito>n»tva. Naj st pa zaporneni, da brez krčnvirj* račun delati *e pra*i prazno slamo mlatili. D» Trn* nij ugoden kraj z* ustav>-vercn% to nw»ra *«Mik paru- trn t-fovtrk znati, kajti x htamaitnti* ktero bodo hht si lahko napd-nrjo dfebefo kronsko. Da je to društvo ravno tratilo, ko j« 6t> luna mlada bila, «i moramo posebno raponien»t:. Za drugo p* s«- nam ne zdi posebna čuda, da j« konstituc jonab.o «iiu*it«oru^uo pr*d pustom zA tvojo m»*kf rado v Trsta počenjati, kjer je uže tako v»e neumno, torej jim moramo pač privoščiti času pr.ttv»?4io v««Ij«'. A ko pa pogledu rno nsobc tega dtuštva* vtdttno v prvt vrsti, in na čvlu rfnegHta dni. R*bel~mi. Bolje"!« 1» hn da bi ime pouemčd. iq bi «« wS«barfrivht«r>i pisal Dr. lUbvl ab se spominjale, ko ste nekemu poUenemu in inteligentnemu tria^kraiu Slovencu rekli: Saj tem jat, huh Shvtnec? Da, |m> imenu ste m rodu, ali po stopnike spit ua vse vetrove. Narod je že no-strpljivo pričakoval zbora, ker se jo nadeja), da mu po mogočnosti zaceli rane, ktere mu je usekalo grozovitega ltaucha štiriletno pasevanjo i kterih mu njegov naslednik ne samo nij zual celiti, temveč jih je že hujt; raadražd. To upati je imel tem večo pravico, ker je malo pred zborom magjarski mi-uister Lonyay k sebi poklicni hrvatsko prvake, da bi od njih izvedel žc*je in tirjatve hrvatskega naroda. Ti so mu spisali nase žalostno stanje ter so vse svoje zahtove zložili v obširno pismo in jo predali Lmvavu. Minister se izrečenim tir-jatvum nij kazal nasprotnegi, temveč jo očitno izrekel, tla se na tem temelj« da dalje dogovarjati iu celo avitla krona, kralj sam. je neki v&c to odobril. Na temelji to spouiMtco lit se bilo imelo sestaviti kraljevsko pismo do deželnega brv. zbom, ki bi bil potem iz svoje sredine poslal nekoliko /.a ipmh mož, ki bi z zaupnimi možmi og"rskegi zbora ugovorili konečno pogodbo, po kteri bi hrvatskemu n.irodu bilo mogoči Utglje dthuti. Ys»? ji hdo dobro o.movano, vso j»J bilo zadovoljna lo tiekten, k: so menili Magjare bolje poznati, so -s.ardt pred preveliko zaupnostjo v ra.tgjarsko poštenje — in ti zadnji su žahbog prav imeli. I««myay, bržčas nahujskau od peščice htv. makaronov, se je jel nekam po robu staviti in magjarski listi ao vsi, kakor na povelja jeli lagatt, napadati in sumnjičiti ves hrv. narod, posebno pa zaupne može narodne stratike. Stavili so se na enkrat čudni pog>ji: da noj se narodna stranka sprj.izni in stopi z magjaronsko, pa da Vaita>4«lM st« fotiegat. J)a p* ite odpadnik i posledni prostovoljno propasti nekoliko sedežev v in se obrnili proti »aat» uij nam dosti žal, ker < deželnem zboru. Jako smešno zahtevanje! pregovor pravi: Sar hmrje odnetc, so h Kmeii Tudi Og-nj naj se brati z vodol Pa kjo je tista ntati Š$*vet3}» te ne bo jokala za Vas. Zasluge i stranka, s ktero naj bi se v eno stopila stranka ktere boste OeVmanijt 5Y«jst;. (Sv. MohorJ» dražba) y Ci-lovei kaj lepo napreduje in zares pohvalno i vse časti vredno skrbi za to, da se stri omika i prosveta nie«1 pripro3ti slovenski narod. Preteklo leto je imela 17.395 družabnikov, katerih vsak je za I. g!, prejel več knjig, v obsegu 70 tiskanih pol. Vseh knjig je 104,370 istisov romalo po slovenski ztrin-Iji. Tekoče leto bode vsak družibnik dobil spt 6 knjig, izmed katerih omenimo posebno: ,,Kup-čija in obrtnija — denar in blago.1* Sp;sal F. Kočevar. „Unmi živinorejec" spisal Fr. Gotekar. „Večernice", 25. zvezek obsegajoč povesti in druge zabavne i podučite spise; dalje „Koledar/a 1»-to 1873.* Vsaka teh knjig se bode tiskala v 19-20-000 iztisih v lastni, o novem letu odprti družabni tiskarnici. Novi družabniki naj se vsaj do 10. aprila 1.1, (»glase. Bogmo, noben narod se ne more ponašati z družbo, ki bi toliko storila za narodno prosveto in ki bi tako tiho in mirno, a neutrudljivo delala kakor sv. Mohorja bratovščina. Ona ne polaga denarja na mrtvo glavnico, ne kupuje hiš kakor si. matica, ne baba in ne šopiri se s tem, kje, kako in kaj so storili njeni odborniki *a narod, (komaj vemo,, kdo jej je voditelj), a njena dela jasno govore. Vi pa, Italijani in Nemci, ki se tako radi Šopirite svojo teligenHjo in kulturo, kje imate vi pri svojem ogromnem številu tako družbo in daljo, kje imate vi priprost narod, ki bi tako rad bral in toliko bral kakor naš? Namesto da mahate po nas, vzemite si raji našega kmeta v izgled, in učite tudi vi svojega kmeta brati I Tam širite svojo kulturo! To je za vas hvaležno in potrebno delu! (Čujte Slovenci.) Gospod Dr. Della Bona notar v Gorici, se je prepričal, da zna slovensko pisati, in to tako le: Pred nekterimi dnevi so k njemu prišli 4 kmetje g<>rjani zarad neke važne pogodbe, in so zahtevali, naj slovenski piše pogodbo, dajo bodo znali doma prebrati, kedur bo treba. On se brani to storiti, češ da nij vajen in da $o oni pmt ki tako tirjajo. Da j>h odpravi reče jim, naj pripeljejo kakega tolmača. Oni odijejo, toda na travniku se ustavijo in eden pravi: utijte možje, Slovenci smo, in po postavi tir-jamo slovensko pisan kontrakt, mi ne potrebuj o-mt nobenega tolmača, če ga dohtar potrebuje naj si ga gre sam iskat, vrnimo se. Svet obvelja, vrnejo se, in besednik pove", zakaj da to brez prestavljalca prišli pa dostavi: „Tudi Vi ne potrebujete tolmača, saj nas zastopite, in mi Vas, pišite kakor govorimo, to ne more biti težavno.* — Ker so bili možje stalni, lotil se je dela, in dobro je šlo. Vsi so bili veseli, gospod notar, ker se je prepričal, da več slovensko zna, kakor je mislil; kmetje p», ker so imeli slovensko pogodbo. Slovenci hodite tedaj kje, in delajte in tijajte enako. Če vas bo več tako storilo, vzame tudi kakega Slovenca v službo ta gospod notar. cem jerebice; I. B. v K.: Blisk pride ob Jsvojem časa na vrsto,, Vašo deklaracijo vzamemo na znanje. g. A. Harroel v Cerknem! Prvo djanje ostane dobro, če mu bode sledilo drago; g. I. Jeram: Smo, si. čitalnica v Celovca: 2 gold. na lansko in tri na tekoče leto; g. Alojssi Abrara v Tupelčah: Manjka 70 soldov za tretje četrletje 1871. g. Jak. Logar; za tretje četrtletje nijsrao prijeli nič; g. Hiba Cenčič: 60 soldov Vaših in 1 gold. H-čev imate na tekoče leto; g. Andr. Pirjavec: Nijsmo prejeli nič za tretje; g. J. J. t Cirknici: Na predlagi VaSik razlogov pošiljali Vam bomo „ Sočo " za gold. 3 \, za toliko tudi J J-u v Bezolaka, Ker smo Vam zapisali 70 soldov ;na pre-tleklo, manjka za tekoče leto še gold. 1. 70, J. plača se 1 gold. Vsem p. n. naročnikom: Kdor naročnine ne plača, zapišemo ga v črnebukre. Ce se kak naročnik oglasi pri ured ništvu, dobi namesto 1. štev. koristne bukvice. tifninlcift tsrednlifva. G. dop. v Pr. Nemški listi so poročali, da j»- bil rokopis nejden. To jo laž! Rokopise uničimo precej po prvi L lat nI en n pravnt&« v«. 6. Josip Ivančič v Kanalu: 3. četrtletje 1871. =0.70 in 2.30 za pol tekočega leta znese gold. 3, tedaj 50kebrov premalo; g. Aleks. Ličen v Ilirski Bistrici: Iz lanskega leta smo Vam prenesli 20 soldov, zdaj ste poslali gold 2.50, skupaj 2.70, imate tedaj nn drugo polletje 1872. 40 kebror dobrih; g. Anton Rebek v Podgradu: Za 1871. 13 soldov na dolgu: si. čitalnica v Komna: Za preteklo leto še 85 soldov; g. Andrej Zcga v Koprivi: manjka 70 soldov za tretje četrtletje 1871; si. čitalnica v Pulji: Plačala na tekoče leto gold. 1.95. tedaj za \ leta 30 soldov premalo; g. Pegan v Pulji; Se 5 soldov pro 1871.; si. čitalnica v Kamniku: Manjkalo 70 soldov za tretje četrtletje 1871., ostane po tem takem 60 soldov na tekoče leto; France Polšak v Šmarji: Imate 60 soldov dobrih na tekoče leto; g. Leopold Vuk v Prvačini: Soča izhaja vsak teden, tedaj 1 gold. premalo; g. Nabcrgoj na Proseku: manjka 70 soldov pro 1871; g. A. Božič na Otelci: Plačali ste od 1. aprila do 1. julija, tedaj še gld. 1.30; g. Andrej Brezovšček v Štanjelu: Manjka 70 soldov za tretje četrtletje; si. čitalnica v Ormuii: Ima GOn.kr. dobrih na tekoče leto; g. Miha Cenčič: 70 sold. smo zataknili luknjo tretjega četrtletja in 60 soldov smo Vam prepisali na 1872.; gg. Š.Gabrščik v Ajdovščini in O. Ubald Ber-gant v 6o>ici 1{4 letna naročnina za neude društva „Soče" gld. 1.20; si. čitalnica v Kranj i: 2 gld. smo zapisali na lansko in lj2 na tekoče leto; puščavnik v Celovcu: Katolika ti pove tako le: Sem ti poslala vsak list, nijsem tedaj kriva, če jih nijsi prijel, potrpi,prileteli ti bodo Usti kakor Izrael- Pozorl V Rifeubergu v Miklavih se prodaja zidana, s korci krita hiša št. 57 na parceli št 116, ki meri 15 [J sežnjev. Hiša ima pri tleh 2 sobi in kuhinjo, 2 kleti, eno za vino, drugo za ostale navadne pridelke; dalje t prvem nadstropji tudi 1 predsobo in 2 sobi, nad kterimi jo senjak. Poleg hiše je tudi s korci krita stala z dvoriščem pod pare št. 112 in 119, kar obsega 51 [] sežnjev. Vse pohištvo je v najboljšem stanju. Dalje se prodaja: 1.) Njiva z vinogradom, imenom Tejca sub pare. si. 1355, obsegajoč 220[] sežnjev. 2.) Senožet z drevljem, imenom Tejca pod pare. 1354, obsegajoč 52[] sežnjev. 3.) Vinograd na Mlad, pare. 2646, ki meri 223[J sežnjev. 4.) Pašnik t Mlacif pa*& 2647, obsegajoč 353[] sežnjev. 5.) Hosta in vinograd na Cukami, pare. 1894, obsegajoč 11360 sežnjev. Kdor želi to lepo posestvo kupiti, naj se oglasi v Gorici, v Bašteiju h. It. 201 (f Alvia-novi hiši), v 2. nastropji, ali pa pri uredništvu »Soče.* Kdor kupi, dobro in po ceni kupi, da bodo lahko zadovoljen. Poslano. Priporočilo. Nana&.ije se na to, kar smo brali v čeških in slovenskih časnikih o hvali vzajemno lavaro-valne banko .Slavije* — ktero so osnovali naši bratje Č -h »slovani v Pragi m kt<»rej na čelu stojo slavni narodnjaki dr. Fr&njo Palackv, kuez Jurij Lobkovic, grof Ottokar Čeruin, Janez Skrejsovskv, dr. Fr. Chleborad i. t d. radi vstrezumo želji gospoda Jan. L* 6tfny*a, po-ročn.ka »Slavju* m prvega tajnika generalnega zastopa njenega, za dežele slovenske, da narodu našemu proporočarao to banko, kteri je prvi in dosihmul edini slovenski zavod in na mnogo strani dobičkov zagotavlja onim, ki se ga udeležijo in stopijo v kolo matenjalue vzajemnosti slovanske. Bodi Vam tedaj živo priporočana »SLAVIJA«. V Ljubljani na sv. Miklavža dan 1869. Dr. Janez BJeMs 1. r. Dr. E. H. Gosta 1. r. Dr. Lovro Toman I. r. Cenik raznega blaga na goriškem trgu. Pšenica polonik po gl. 3.30 do gl. Ri . . 2.30 Turštca . . 2.50 • Ječtnan, pehan » • 3.30 • cel . . 2.80 . Fežol . • 3.20 Oves . » 1.40 . Ajda , »2.— , Rjijž prve vrste cent . 11.50 . • drage • • • 10.50 • Seno , • 1.90 , Slama . . 1.20 • Slauina (špeh) • • 35.— • Krompir . • 2 50 » Vino, belo briško kvind • 13.— * . esno furlansko » , 13.50 , 3.50 2.50 2.60 3.40 2.- 3.80 1.60 2,20 12,50 11.— 2.10 1.40 38.- 3.- 13.50 14.50 Izdavate}j in odgovorni urednik: VIKTOR DOLENC* — Tiskar: PATEBNOLLI i Gorici