94 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 PRISPEVEK K RAZVOJU NOŠE V 17. STOLETJU NA SLOVENSKEM GROBNI NAJDBI IZ BETNAVE PRI MARIBORU IN GRADU PRI SLOVENJEM GRADCU ANDREJA VRIŠER Večletno delo na področju kostumologije V mariborskem muzeju je doslej že pripeljalo do nekaterih raziskovalnih izsledkov, ki so bili objavljeni v strokovnih glasilih. V raz- pravah so bila zajeta predvsem oblačila 19. in 20. stoletja, samo okvirno pa nekaj sta- rejših oblačilnih kosov. V resnici je v naši posesti le nekaj ostankov oblačil iz 17. in 18. stoletja, starejšega gradiva pa sploh ne pre- moremo. Mariborski muzej si že od nastanka ko^ stumske zbirke prizadeva, da bi zbirko spo- polnil tudi z oblačili iz starejših obdobij. Do nedavnega so bili najstarejši predmeti v tej zbirki ostanki ženske in moške noše iz 17. stoletja iz grobne najdbe v Betnavi pri Ma- riboru, odkrite leta 1939. V letu 1978 pa je muzej tem dokumentom pridružil še oblačilne ostanke iz druge grobne najdbe, prav tako iz 17. stoletja, ki jih je pridobil z raziskoval- no akcijo na Gradu nad Slovenjim Gradcem, j Mimogrede naj povem, da so si z grobnimi i najdbami pomagale že številne kostumske zbirke v svetu in da so mnoga, na ta način pridobljena oblačila v stalnih muzejskih raz- stavah (npr. v Bavarskem nacionalnem mu- zeju v Münchnu).' V nadaljevanju želim predstaviti oblačilne ostanke iz obeh omenjenih grobnih najdb, jih slogovno opredeliti in, kolikor je to mogoče, rekonstruirati nošo časa, iz katerega najdbe izvirajo, to je iz prve polovice 17. stoletja. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 95 Nakit iz grobnice v Bet- navi (okoli leta 1636) Pomudimo se najprej pri najdbah iz Bet- nave. O muzejski akciji, ki jo je leta 1939 vodil profesor Franjo Baš, zasledimo v Ča- sopisu za zgodovino in narodopisje naslednje podatke: »Konservirane so bile nadalje v precejšnji meri tkanine z evangelskega poko- pališča na Betnavi, ki smo ga izkopavali v aprilu in maju 1939 in ki je dal točno dati- rano in krajevno določeno sliko deloma ple- miške, deloma meščanske noše ter nakita iz konca XVI. in začetka XVII. stoletja (kosi ženske obleke, avba, ovratnik, manšete, ga- maše, čevlji, kosi srebrnih verižic, pasov, zla- ti uhani, prstani, zapestnica, rapir, gort in ostroge) in končno pokopališki inventar z bronastimi krstami, ognjeno pozlačenimi na- pisnimi ploščami ter v bakreni krsti vloženo leseno krsto s slikanimi ornamenti.. .«'^ Tako je bilo zapisano pred 40 leti. Nekaj predmetov se ni ohranilo do danes, vendar pa nam za kostumološko dokumentacijo lahko rabijo naslednje najdbe: 2 ženski lobanji z ohranjenima pričeskama, ena tudi s pokri- valom, kosi ženske suknene obleke, volnene nogavice, deli srebrnih verižic, ostanki pa- sov, stekleni biseri, prstani, zapestnica, na- dalje ostroge, rapir ter 2 napisni plošči s krst s podatki o pokoj nicah. Ohranjeno gradivo iz Betnave nam dovo- ljuje, da lahko povemo kaj več o ženski noši zgodnjega 17. stoletja. Po podatkih na na- pisnih ploščah s krst vemo, da sta bili pokoj- nici plemkinji vdova Ana Schiffer, rojena Sinzendorf (rojena okrog 1564, umrla 1629) in Helena Herberstein, rojena Schiffer (roje- na okrog 1588, umrla 1636). V čas njune smrti, to je med 20. in 30. letom 17. stoletja, j moremo torej postaviti večji del grobnih ; ostankov. Od oblek so se ohranili samo kosi grobega rjavega sukna, ki sami po sebi še ne pričajo o kroju obleke. Na tem mestu, menim, da je treba sprego- voriti nekaj besed o ženski noši, ki jo zašle- , dimo v prvi polovici 17. stoletja v naših ] krajih. Na splošno je bila tedaj še v veljavi j moda, ki se je po Evropi razširila iz Španije. ; Španska moda se je rodila v družbenih raz- ; merah, v katerih je živela Španija v 16. sto- ' letju. Konservativnost dvora in plemstva te ¦ dežele sta se nazorno zrcalila tudi v noši. ; Španska moda je dajala prednost temnim barvam, pogosto črni, in je v celoti ustvarjala resnoben, zapet videz. Žensko nošo sta se- ; stavljala spodnje in vrhnje oblačilo. Značil- ; nosti vrhnjega oblačila so bili ozek, prek pasu segajoči steznik, odprti rokavi in trdo, z žič- natim obodom podprto in proti tlom razšir- ¦ jeno krilo, imenovano verdugado. Neizogiben j sestavni del te noše so bile čipke, nabrane ; okoli vratu v širok in škrobljen ovratnik, ki je spominjal na mlinski kamen (nem. Müll- ^ steinkrause); tudi rokavi spodnjega oblačila, ki so gledali skozi odprte rokave vrhnje ob- leke, so bili okrašeni s čipkastimi manšetami. : Ženske obleke so bile poleg tega še obšite ; z različnimi trakovi, pentljami, dragimi in ¦ umetnimi kamni ter okrašene z nakitom. Vse j povedano velja seveda v prvi vrsti za pie- \ miško nošo in še to samo za slovesna obla- ' čila. Vsakdanje obleke plemkinj so bile pre- ; proste j še in so se v veliki meri približevale j krojem meščank. • 96 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Slcica pričesk in čevlja iz grobnice v Betnavi prva po- lovica (17. stoletja) Oblačila iz 16. stoletja so danes v splošnem velika redkost, premorejo jih samo nekateri evropski muzeji. Toliko dragocenejše doku- mentarno gradivo so zato likovne upodobitve, predvsem portreti ljudi iz omenjenega časa. Res je sicer, da moramo pri likovnih virih upoštevati dejstvo, da so slikarji utegnili pri oblekah naslikati več, kot so ljudje v resnici imeli, prav gotovo pa niso slikali oblek, ki bi bile v nasprotju s slogom svojega časa. Tudi portreti, ki jih imamo, so nenado- mestljiv vir za preučevanje noše. Dokazujejo nam, da so modne novosti iz vodilnih evrop- skih dežel prihajale tudi do nas. Prihajale so največkrat z zamudo in so se pogosto z za- mudo tudi poslavljale, primerjave s tujim portretnim gradivom pa pričajo, da nekih velikih in bistvenih razlik v oblačenju med ljudmi v naših deželah in zunaj nje ni bilo.* Ce se povrnemo k najdbam iz Betnave in ostankom ženske obleke in slednje primerja- mo s tem, kar nam prikazujejo upodobitve, lahko z zanesljivostjo trdimo, da pokoj niči nista bili pokopani v razkošnih španskih no- šah, ki sta jih za življenja prav gotovo nosili. Po ostankih iz groba lahko sklepamo, da je šlo za preprosto nabrano krilo, ki je sodilo k vsakdanji obleki ali pa je bil to morda celo del posebnega, za pokop sešitega oblačila. Zal se nam do današnjega časa niso ohra- nili ženski čevlji, ki so bili prav tako naj- deni v betnavski grobnici, in nam o njih pri- poveduje samo fotografija. Ena od pokojnic je nosila odprte čevlje s sponko in srednje visoko peto ter razmeroma debelim podpla- tom. Bil je to torej preprost kroj obutve brez posebnih okraskov, kar je ustrezalo skromni obleki, ki smo jo opisali. O obutvi nam por- KRONIKA. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 97 treti kaj malo povedo, saj segajo ženska obla- čila do tal in je v najboljšem primeru videti samo konice čevljev. Dragocen dokument in hkrati redkost sta med betnavskimi najdbami ženski lobanji, na katerih so se ohranili lasje, počesani v priče- ski po tedanji modi. Po zaslugi portretov ve- mo o pričeskah sorazmerno precej. Do vratu zapeta španska obleka je narekovala poseben tip pričeske: zaradi trdih ovratnikov so bili lasje največkrat počesani strmo navzgor, spleteni so bili v kite ali pa razčesani tako, da so puščali prost vrat. Lasje na eni od lobanj so počesani nav- zgor, speti so na temenu, pokriva pa jih okrogla, z drobnimi pentljami okrašena av- bica. Pričeska na drugi lobanji je drugačna: lasje so počesani na prečo in spleteni v dro- bno kito, položeno okoli glave; nekoč so verjetno mehko padali na čelo. Iz povedanega sledi, da imamo opraviti s pričeskama, ki sta značilni za prvo polovico 17. stoletja in ki ju zasledimo ne samo na mnogih portretih, marveč celo na vrsti sak- ralnih plastik. Roka neznanega kiparja je npr. izrezljala kip sv. Barbare iz Leš pri Pre- valjah, danes v mariborskem muzeju, in predstavila svetnico povsem po okusu teda- nje mode. O tem nam poleg oblačila nazorno pripoveduje tudi pričeska. Lasje svetnice pa- dajo v mehkem loku ob licih, zadaj so speti in vrh glave prekriti z avbo, podobno kot si je urejala lase ena od pokojnih plemkinj. Pri- česki, kakršni zasledimo na Betnavi, nam kažejo tudi številna druga dela, npr. votivne podobe in nagrobniki. Pomembno skupino med betnavskim gradi- vom predstavlja nakit. Okrasje iz žlahtne ko- vine in dragih kamnov je bilo vselej tesno povezano z oblačilom, bilo je sestavni del noše, betnavski nakit pa kaže omeniti tudi zato, ker je to naš edini osebni nakit iz 17. stoletja. Naj povem v tej zvezi nekaj kratkih besed o pomenu nakita v 16. in 17. stoletju, torej v obdobju španske mode. Kakor je bila za to modo značilna strogost, ki se je zrcalila v krojih in barvah oblek, tako je bila pose- bna vloga dodeljena nakitu, s katerim so ne- kako blažili ta resnobni videz. Žensko nošo so v tem času krasile različne ogrlice, okrasne verižice, najrazličnejši obeski z dragocenimi kamni, diademi, zapestnice itd. Ne v modnih obdobjih pred špansko ero in tudi ne pozneje niso nakitu posvečali tolikšne pozornosti. Ra- zumljivo je popraševanje po dragocenem ok- rasju zaposlovalo številne umetnike, zlatarje in draguljarje. Iz betnavske grobnice izvira naslednji na- kit: zapestnica, pet prstanov, uhani, dva ko- vinska našitka, nekaj kosov iz bronaste žice spletenih verižic, sklepanec in nekaj bruše- nih steklenih jagod. Naj sežeto podam nekaj ugotovitev, ki so bile zapisane o betnavskem nakitu ob razstavah tega gradiva v letih 1968 in 1971.'* Spretno zlatarsko izdelavo razode- vajo uhani, najprej dva zlata uhana, obliko^ vana v drobni spiralno zaviti kačici, ki ju vrh emajliranih glavic krasita vgrajena diaman- ta, nadalje zlat uhan z zaponko v obliki zma- jeve glave. Dva našitka v obliki rozete kaže- ta ostanke belega in zelenega emajla. Dognan zlatarski izdelek pomeni zapestnica, ki jo se- stavljajo kovani in prepleteni obročki, po- zornost pa zaslužijo tudi prstani. Po svoji vrednosti se na prvo mesto uvrščata dva zla^ ta obročka, eden s smaragdom, drugi z drob- nil diamantom, oba pa z ostanki črnega emajla. Preostali trije zlati prstani so raz- lično okrašeni, eden z belim ema j Hranim križcem, drugi z mrtvaško lobanjo, tretji, za katerega domnevamo, da je otroški, pa ima v obročku nakazani sklenjeni roki, na vrhu droben rubin z dvema emajliranima cveti- cama, na spodnji strani pa ploščico z vgra- viranim napisom IHS. Ostanki bronaste ve- rižice, sklepanec in steklene jagode so ne- dvomno prav tako sodili k okrasnim dodat- kom noše umrlih plemkinj. Betnavski nakit je dragocen ne samo po svoji materialni vrednosti, ampak je tudi iz- redno zgovoren kot kostumološki dokument. V glavnem poznamo pri nas nakit 17. sto- letja samo s portretov. Še bolj kakor pri upo- dabljanju oblačil se tu srečujemo s proble- mom, ki sem ga že omenila, namreč z mo- žnostjo, da upodobljenci vendarle niso bili lastniki vsega, kar nam kažejo podobe. Zna- no je, da je bilo treba za upodabljanje laž- nega nakita plačati kar precej denarja. Ka- korkoli je že bilo, na portretih 16. in 1'7. stoletja nakita vsekakor ne manjka. Ce vzporejamo betnavski nakit s tem, kar nam ponujajo portreti, se nam sama po sebi vsiljuje misel, da so pomisleki okoli izvirnosti naslikanega nakita upravičeni. Betnavske najdbe iz časa okoli 1636 govorijo sicer o ka- kovostnem in decentnem zlatarskem delu, so pa v primerjavi z nakitom, ki ga poznamo s slik, več kot skromne. Res je, da sta bili pokoj niči nemara nižjega rodu kot vrsta upo- dobljenk, morda jima tudi niso dali v grob vsega nakita, ki sta ga premogli. Betnavski nakit izpričuje izbran umetnostni okus in zdi se, da je bila pomembnost nakita prej v tej izbranosti kakor pa v njegovi zunanji baha- vo sti in obsegu. 98 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 Naris in skica suknjiča ter čevlja iz grobnice z Gradu n^d Slovenjim Grad- cem (prva polovica 17. stoletja) Le malo lahko ob betnavskih najdbah spre- govorimo o moški noši. Od oblačila se ni ohranilo nič; kar je ostalo, so v bistvu deli vojaške opreme: ostroga, bodalo in rapir.. Po obliki ostroge je mogoče ugtoviti, da se je pritrjevala na obuvalo z nartnim in pod- platnim jermenom, značilen je tudi dolg, navzgor obrnjen vrat s šesterokrakim koles- cem. Ce nam je betnavska grobnica ponudila le skromno dokumentacijo o moški noši prve polovice 17. stoletja, se je mariborskemu mu- zeju posrečilo skoraj 40 let pozneje pridobiti ostanke moške noše tega časa v cerkvi sv. Pankracija na Gradu pri Slovenjem Gradcu. V tej cerkvi je grobnica, v kateri je pokopan Andrej Tavčar, župnik iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu, ki je umrl leta 1638. Ra- ziskovalna akcija, ki jo je muzej opravil leta 1978, je odkrila, da sta bili v grobnici dve okostji in ostanki moškega suknjiča, nogavic in čevljev.5 Ker je šlo za posvetno in ne du- hovniško obleko, se je upravičeno postavilo vprašanje, koliko so ostanki oblačila pripa- dali župniku Tavčarju in ali ni morda to ob- leka drugega pokojnika. Nadaljnje razisko- vanje je vsekakor pokazalo, da gre za kroj suknjiča, ki sovpada s časom Tavčarjeve smrti, to je s koncem 30. let 17. stoletja, oblačilu pa ustreza tudi obutev. Cas, kateremu pripada slovenjegraška najd- ba, se je že bistveno oddaljil od napotkov španske mode. Medtem ko se je tradicija te mode počasneje poslavljala pri ženski noši, so se moški kroji v času tridesetletne vojne že otresali španske togosti. V veljavo so pri- šli ohlapnejši suknjiči z razprtimi rokavi, da je bilo videti podlogo ali srajco. Prej v ok- rogle oblike napete hlače segajo v tem ob- dobju od kolen, široke so in okrašene s pent- ljami. Značilnost časa so tudi mehki in široki ovratniki, pogosto okrašeni s čipkami. K tej KROMKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 27 1979 99 noši so moški nosili nogavice in čevlje z niz- ko peto, pogosto pa tudi visoke škornje, ka- terih golenice so zavihovali na različne na- čine. Suknjič, ob katerem ugibamo, ali ga je no- sil starotrški župnik Andrej Tavčar, je ob vseh poškodbah, ki jih je utrpel v skoraj treh in pol stoletjih, sorazmerno dobro oh- ranjen; vsekakor dovolj določno izpričuje kroj, vrsto blaga in način šivanja. Suknjič je ukrojen iz rjasto rjavega žameta, sega do ko- len, v pasu je rahlo oprijet, v spodnjem delu pa nekoliko nabran. Od vratnega izreza do spodnjega roba je na sprednji strani pošit z drobnimi, oblečenimi gumbi, ki jim odgo- varja vrsta gumbnic na drugem robu, enaki gumbi in gumbnice so tudi na razporku na hrbtni strani suknjiča, ki sega skoraj do po- lovice hrbta. Nadaljnja slogovna razpoznav- na značilnost je oblika rokavov: ti segajo pri- bližno do komolcev, so spredaj odprti in na obeh koncih razporka okrašeni s pentljami. Ce si k temu suknjiču zamislimo še srajco s širokim ovratnikom in ohlapnimi rokavi, ki so silili skozi razporke, dobimo tipično nošo iz 2. četrtine 17. stoletja, kot nam jo ponu- jajo tudi mnogi naši portreti. Ob tej ugotovitvi ne moremo zgrešiti, če rečemo, da so k suknjiču brez dvoma pripa- dale še široke dokolenske hlače. To trditev potrjuje tudi del ohranjene dokolenske tkane nogavice in pa ostanki usnjenega obuvala, ki ga je bilo mogoče presenetljivo nazorno re- konstruirati. Čevelj ima oglato oblikovano kapico, nizko peto in čez nart segajoč jezik, skozi katerega je bila vdeta vezalka. Gre za tip čevlja, ki se je s spremembami uveljav- ljal že od 16. stoletja in je ostal v rabi še vse 18. stoletje. Naš čevelj, dasiravno ohra- njen samo v kosih, je doslej edini primerek obutve iz 17. stoletja pri nas. Najdbi iz Betnave pri Mariboru in Gradu nad Slovenjim Gradcem sta doslej naše naj- starejše kostumološko gradivo.' Ne dvomirno i pa, da bi mogli, kakor drugod po svetu,"' s \ premišljenimi in tehnološko izpeljanimi ak- cijami odkriti po isti poti še katera za kul- turno zgodovino pomembna pričevanja. j OPOMBE 1. E. Nienholdt, Kostüme des 16. und 17. Jahrhunderts, Braunschweig 1962. — 2. Časopis za zgodovino in narodopisje, XXXIV/3—1, 1939, str. 245. — 3. A. Vrišer, Modna noša na portre- tih 17. stoletja na Slovenskem, Maribor 1974 (tipkopis diplomske naloge). 4. H. Stular, Umet- na obrt 17. stoletja na Slovenskem, katalog raz- stave Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, Narodna galerija, Ljubljana 1968, str. 160. M. Šetinc, Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem, katalog razstave, Pokrajinski muzej, Maribor 1971, str. 40, 41. — 5. Grobnica je bila prvič odprta leta 1955 ob restavratorskih delih v cer- kvi. — 6. V. Sribar-V. Stare, Ostanki srednje- veškega oblačila na freisinškem Otoku pri Do- bravi, Loški razgledi, XXIV 1977, str. 34. LITERATURA 1. Tristo let mode na Slovenskem (S. Vrišer), Pokrajinski muzej Maribor, 1965. — 2. Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem I. (H. Stular) Na- rodna galerija Ljubljana, 1968. — 3. Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem (M. Šetinc), Pokra- jinski muzej Maribor, 1971. — 4. S. Vrišer, Zbir- ka modnih noš v Pokrajinskem muzeju v Ma- riboru, Kronika, Ljubljana, 1968. — 5. S. Vrišer, Mariborski muzej I - Kostumska zbirka. Kul- turni in naravni spomeniki Slovenije (Zbirka vodnikov), Ljubljana 1978. — 6. E. Steingräber, Alter Schmuck, München 1956. — 7. E. Thiel, Geschichte des Kostüms, Berlin 1963. — 8. E. Toranova, Sperkârstvo na Slovensku, Bratisla- va 1976. — 9. A. Baš, Noša na Slovenskem v poz- nem srednjem veku in 16. stoletju, Ljubljana 1970.