VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IghajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNtK XL!. CELOVEC, PETEK 17. OKTOBER 1986 ŠTEV. 42 (2298) Vrh Gorhačov-Rengan: Rn:očnnma pričakovanja 440 udeležencev za 40-!etnico Dvodnevni sestanek vodilnih predstavnikov obeh velesil Gorbačova in Reagana v islandskem Reykjaviku se je končal brez vidnega uspega. Velika pričakovanja, ki jih je mednarodna javnost povezovaia s tem srečanjem na vrhu, so se spremenila v še večje razočaranje. Človeštvo je bilo spet enkrat opeharjeno za upanje, da bo morda le uspelo zajeziti blazno spiralo oboroževalne tekme. Iz iluzornih sanj o svetu miru in varnosti je bilo znova postavljeno na trda tla neizprosne realnosti, ki se manifestira v dejstvu, da hočeta velesili slej ko prej vztrajati pri politiki moči in sile - tudi za ceno jedrskega holokavsta, ki bi bil nujna posledica novega svetovnega spopada. Po neuspehu sestanka seveda obe strani skušata krivdo zvaliti ena na drugo. Ob tem pa v mednarodni jav- nosti vedno bolj prevladuje mnenje, daje bilo ključno vprašanje pri razgovorih v Reykjaviku tako imenovani koncept „vojne zvezd". Temu konceptu pa se Reagan ni hotel odpovedati in je s svojo trmo - tako ugotavljajo tudi v Ameriki - zapravil zgodovinsko priložnost, ko bi z malo več prožnosti lahko prišlo do daljnosežnega sporazuma o omejevanju raket in sploh o razorožitvi. Ni bivši kancler Kreisky edini, ki zato resno postavlja vprašanje, kako dolgo bodo evropske države še mirno gledale politiko „tega moža" (namreč Reagana). Vsebolj prodira mnenje, da bi bil skrajni čas, ko bi se morali narodi sveta otresti ..pokroviteljstva" velesil, ki pač zasledujeta le svoje koristi. Neuspešni sestanek v Reykja-viku to dovolj jasno kaže. Obenvnf! / Feisbor no Gradiščanskem: Dnnes Mčetekll.sMčnnjn narodnosti sosednjih deie! V Oberwartu/Felsoor na Gradiščanskem se bo danes popoldne začelo 11. srečanje narodnosti sosednjih dežel, katerega gostitelj je tamkajšnje Gradiščan-sko-madžarsko kulturno društvo. Svoje sodelovanje so prijavile manjšinske organizacije iz Avstrije, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Švice. Letošnje srečanje bo predvsem v znamenju razprav o pojavih številčnega nazadovanja narodnostnih skupin in o vzrokih, ki vplivajo na ta zaskrbljujoči razvoj. O glavni temi bosta referirala dr. Imre Gyenge in univ. doc. dr. Horst Haselsteiner, medtem ko bodo predstavniki manjšinskih organizacij v svojih poročilih prikazali stanje posameznih narodnosti ter opozorili na njihove probleme. Na podlagi razprave, ki bo sledila referatom in poročilom, bodo izdelali skupno sporočilo, s katerim bodo zaključke srečanja posredovali javnosti ter pristojnim dejavnikom v posameznih deželah oz. državah. Srečanje v Oberwartu/Felsoor bo danes popoldne uradno odprl tamkajšnji župan Mihael Racz, zvečer bo udeležencem priredil sprejem gradiščanski deželni glavar Theodor Kery, jutrišnji dan pa bo zaključila folkorna prireditev, na kateri bo madžarska narodnost na Gradiščanskem prikazala svojo bogato kul-turno-folklorno dejavnost. (zlet pod geslom „Za 1000 šilingov morja", ki smo ga v sodelovanju s turistično agencijo Cartrans priredili v okviru 40-letnice Slovenskega vestnika, je izredno dobro uspel. 440 udeležencev-bralcev in prijateljev našega lista - se bo tridnevnega bivanja na Jadranu gotovo še dolgo spominjalo. Več o izletu v besedi in sliki na 5. strani. Koroški „ie!eni" v!oii!i kandidatno tisto „Zelena alternativa - Lista Freda Meissner-Blau" je vložila ta teden tudi na Koroškem svojo kandidatno listo za državnozborske volitve, ki bodo 23. novembra tega leta. S tem je zagotovljeno, da bo lista s to oznako kandidirala tudi na Koroškem. Očitno pa predvsem zadnje priprave in zadnji sestanki niso bili kaj preveč v soglasju vseh skupin in grupacij, ki jih je ta lista hotela združiti. Saj so se vsaj na Koroškem oddaljile skupine VGO, VEOGA in Neodvisni, ker -kakor so sami izjavili - jih „AL in KEL nista hoteli upoštevati kot enakopravne" partnerje. Po drugi strani pa je bilo slišati, da je bila tem skupinam prav kandidatura Karla Smolle-ja, ki naj bi veljal kot zastopnik man-šin, kamen spotike. - Torej neenotno gledanje in težave z usklajevanjem najrazličnejših interesov tudi na Koroškem. Vsekakor je lista vložena, prva kandidatka na Koroškem pa je Freda Meissner-Blau sama. Na drugem mestu sledi upokojenka Holda Har-rich, na tretjem pesnik-kmet Siegfried Gelhausen, na četrtem pa Karel Smolle. Petouvrščeni je zastopnik AL Seppl Brugger. Na listi so torej preostali tudi nekateri člani VGO (Harrich, Hahn,...), ki po lastnih izjavah nočejo preklicati prve skupne pogodbe. Zato jim je pa vodstvo VGČ že zagrozilo, da bodo izključeni iz VGO. Ali bo koroška VGO vložila za volitve tudi še svojo lastno listo, ni znano, možno pa bi bilo, saj so se bili pokazali Germ, Jes-sejeva in drugi že ob drugih prilikah zelo zavzetne, če je šlo za Javno" nastopanje in za uradni „vpliv". PREBER!TE 2 Avstrijski učiteiji proti iočevartju otrok na južnem Koroškem 2 tzvoiiinega programa Skupnosti južnokoroških kmetov 3 Ob 80-ietnici smrti Simona Gregorčiča 4 Občinska seja v Kotmari vasi 6 Stran za najmiajše 8 SAK ponovno zmaga! -Tudi šahisti žeto uspešni E nedaj tednid domo vod/; tado za.stopnidc v dmetijsdo zdornico dot teden navrd tud; pos/ance v državni zdor. Medtem do pri vo/itvad v dmetijsdo zdornico med organiziranimi doro-šdimi .Slovenci ni večjid razdd v g/eda-nju na dandidaturo .Sdn/most; južno-doro.fdid dmetov -podpri; /o domo in vsi sdupaj sduša/i doseči se drug; mandat -, pa so g/edanja na vodtve v državni par/ament doda/ razdčna. Dejstvo /e, da so dorošdi .Slovenci idejnopo/itično zastopani v doma/a vsed ide/nid todovid av.strdsde druž-de. Prav tado pa tudi vsi zgodovinsdo-socio/ošd; in po/itično-socia/ni indi-datorji dažejo, da dandanes in v don-dretnid upravnopo/itičnid odo-/iščinad dorošde narodne sdnpnosd ni mogoče (z izjemo dormma/ne in zdor-nisde ravni) organizirati v narodni strandi. To dejstvo je mora/a spoznati tudi /čorošda enotna /ista, d; je svojo idej-nopo/itično osnovo, namreč ideo/o-gijo samostojnega nastopa, mora/a re/ativirati na ta način, da išče zavez-nide v ze/eno-a/ternativnid grupacijad večinsdega naroda. Ker tovrstne vodtve vnašajo vedno spet - tadšne so vsaj izdušnje - v narodno sdupnost do/očene spore in donjddfe, precenjevanja in podcenje- darjamo zgo/j dana/no resnico, da vanja, je potredno, da raciona/no in jronta našid zaveznidov zajema posa-drez emocij opozorimo na nedaj dej- meznide in sdupine sdoraj (z izjemo štev.* EPO) vsed večinsdid strand. /Ve g/ede na to, a/i nam je prav a/i Narodna organizacija, dot je to ne, do de/ dorošdid .Slovencev iz da- Z.SG, ima v prvi vrsti na/ogo, da prav dršniddo/i vzrodov vedno vo/i/ večin- to širino zaveznidov in tudi širino sde strande. Zato ni rea/nopričadova- dorošdid .Slovencev mimo idejnopo/i-ti, da dodo organizirani dorošdi Mo- tičnid raz/id goji in razvija, ne pa Treznosti pri voiitvah venci pri ted vo/ifvad vo/i/i samo eno a/i izd/jučno samo drugo po/itično strando, recimo .SPč) a/; Ze/ene. /Va drugi strani pa prav v zadnjid /etid in še posedno v šo/sdem vprašanju ugotav/jamo, da se dosti organizacij in posameznidov iz socia/ističnega, domunisfičnega in ze/eno-a/ternativ-nega tadora, pa tudi iz vrst D EP, ponedod proti izrecni vo/ji dofičnega strandinega vodstva zavzema za ena-dopravngs/ dorošdid .Slovencev. To so važni žaveznidi v našid prizadeva-njid za narodnostno enadopravnost, di pa se dodo pri vo/itvad seveda od/o-ča/i za „svoje" strande. /n d/jud temu ostanejo naši zaveznidi. .S tem, da to ugotav/jamo, ne zagovarjamo integracije dorošdid .Slovencev v večinsde strande, temveč pou- zožuje. Zaradi tega se Z.SO pri vo/itvad v državni zdor tudi ne pojav/ja dot vo/i/na grupacija a/i dot privesed ene a/i druge vo/i/negrupacije, temveč poudarja svoje nadstrandarstvo. KEL se je od/oči/a za sode/ovanje z ze/eno-a/ternativnim gidanjem. To je njena /egitimna pravica, čeprav se z načinom, dado je di/o to storjeno, ne moremo strinjati, der to ni šdodova/o /e KEP sami, temveč ce/otni narodni sdupnost;'. /Veodusnega tadtiziranja med dorošdo EGI) in A Tč) je di/o preveč. Eišed tega je di/a zadteva, da nidče od dorošdid .Slovencev ne sme dandidirati mimo /ČET; tado npr. dr. Mirdo Madounig a/i Mira .Šmid po mnenju /ČET ne di sme/a na vo/i/ni pred/og a/ternativcev. .Seveda pa je stvar /ČET, če od vsega začetda zožuje jronto tistid, di di dote/; sode/ovati pri ze/eno-a/ternativnem gidanju. Ze/eno-a/ternativno gidanje se prav v ted dned predstav/ja v javnosti dot nepriv/ačna vo/i/na sdupina, sama s sedoj sdregana in v porodnid drčid m/adega, še neizdušenega po/itičnega gidanja. /čador ima KET /egitimno pravico, da v tem gidanju sode/uje, pa imajo drugi prav tado /egitimno pravico, da izrazijo - in to tudi javno -svojo sdepso napram temu gidanju. /Vidče, di to stori, zaradi tega ni narodni izdaja/ec a/i narodni nasprot-nid. Prav zato od doncu še to.* Tudi po 23. novemdru se domo mora/; še naprej doriti za dvojezično šo/o, domo ustvarja/; na du/turnem in gospodarsdem področju, domo adtivni na domuna/ni ravni ipd. Mi vsi, ne g/ede na to, dateri strandi domo da/; svoj g/as 23. novemdra, domo mora/; po vo/itva/; sode/ovati, si pog/edati v oči. A/i drastično povedano.* /Voden par/amentarn; sedež ni to/ido vreden, da di /addo v vo/i/nem doju razdija/i osnovne vezi našega sode/ovanja, pa čeprav di di/ /addo v dorist informativni dejavnosti narodne sdupnosti. dr. Marijan Sturm tajnik ZSO kmetov ^ Baucrn Ohraniti kmetije in živtjenjski standard! !z programa Skupnosti južnokoroških kmetov Včeraj si je bilo zadnjič mogoče ogledati volilne sezname za kmečko-zborske volitve, ki bodo 16. novembra 1986. Trenutno se vse volilne skupine pripravljajo na zadnjo fazo volilnega boja. Tudi Skupnost južnokoroških kmetov (SJK) nagovarja svoje potencialne volilce, ki naj bi omogočili, da bodo interesi kmetov in kmetic na južnem Koroškem najbolje zastopani v kmetijski zbornici. Odraz teh kmečkih interesov in potreb je med drugim tudi program SJK, iz katerega povzemamo nekaj odlomkov: „Strukture kmetijstva so se v zadnjih desetletjih bistveno spremenile. Medtem ko je bila Avstrija še v petdesetih in šestdesetih letih velik uvoznik hrane, v zadnjih letih le proizvode izvaža. Predvsem zaradi vse večjega konkurenčnega boja za obstoj so kmetje prisiljeni proizvajati vedno večje količine. Vzrok temu je vse večji razkorak med cenami kmetijskih proizvodov (mesa, žita, mleka) in proizvodnimi stroški. Trenutna agrarna politika je v slepi ulici Nahajamo se v obdobju, ko so potrebni novi agrarni koncepti, nove oblike kmetovanja ter ekonomske cene za kmetijske pridelke. Glavni cilj Skupnosti južnokoroških kmetov je ohranitev čimveč zdravih družinskih kmetij s primernim življenjskim standardom. # Samo tako nam bo uspelo obdržati in razvijati današnjo kmečko strukturo v hribovitih in obmejnih legah južne Koroške. To je pogoj za celoten razvoj industrije, tujskega prometa in drugih gospodarskih dejavnosti. # Ohraniti moramo tudi domačo kulturo in jezikovno podobo naših vasi. # Smo proti tendencam koncentracije kmetijske proizvodnje, ki ima za posledico zmanjševanje števila kmetij in kmetov. Skupnost južnokoroških kmetov hoče svoje cilje doseči z zavzemanjem za vsestransko izboljšanje pogojev gospodarjenja. Zavzemamo se za rast samozavesti kmečkega prebivalstva na narodnostno mešanem ozemlju Koroške. Agrarna politika naj podpira las- tne iniciative kmetov. Kmetje naj preko svoje zbornice dobijo več vpliva pri oblikovanju trga. K posameznim področjem kmetijstva zavzema SJK to stališče: Mleko: O večja prodaja mleka in mlečnih izdelkov na domačem trgu, O učinkovita zaščita pred uvozom, O ukinitev mlečnega kontingenta za gorske kmetije v južnokoro-škem obrobnem prostoru, O prosta prodaja mleka na kmetijah zasebnikom v strukturno šibkih področjih, O racionalna organizacija mlekarn Govedoreja: O zagotovitev prodaje govedi, O podpiranje predelave govejega mesa in njegovega izvoza, O boljša podpora reje krav-dojitj z boljšim svetovanjem in višjimi podporami Prašičereja: O Koroška naj se s svinino oskrbuje sama O podpiranje in pospeševanje lastnih pobud (krožki za pitanje in vzrejo pujskov) (Zahteve in stališča k ovčjereijt, rastlinski proizvodnji, gozdarstvu, k politiki cen in direktni prodaji kmečkih proizvodov ter jezikovni enakopravnosti bomo objavili v prihodnji številki). Nad 100 učiteijev iz vse Avstrije: „Ločevanje bi izpodjedio temeije vzgoje" Zadnji konec tedna je potekalo na celovški univerzi 11. srečanje učiteljev iz vse Avstrije pod geslom „z včerajšnjo izobrazbo v jutrišnji svet?". V okviru tega zasedanja so ustanovili tudi več delovnih skupin, izmed katerih ena se je ukvarjala z vprašanji manjšine in manjšinskega šolstva. To delovno skupino je vodil univ. prof. Peter Gstettner. Izkazalo se je, da je potreba po informaciji med učitelji tudi na tem področju zelo velika, hkrati pa je bilo opaziti, da je med udeleženci segalo zanimanje za probleme pa še daleč preko dela v delovnih skupinah samih. Tako so bili tudi skoraj vsi udeleženci zraven, ko je v petek zvečer pel moški kvartet iz Sen-tlipša, ko jim je posredoval Teodor Domej z diapozitivnim predavanjem zgodovino koroških Slovencev od plebiscita pa do danes, in ko je Jani Oswald v nemščini in slovenščini bral iz svojih del, z vmesnimi teksti pa hkrati tudi komentiral, kako kot pesnik občuti ta položaj manjšinca. V razpravah v delovni skupini pa so zbrali udeleženci več predlogov, ki jih bodo zdaj preverjali oz. skušali uresničiti. Dodatno pa so vsi udeleženci tega srečanja sprejeli tudi resolucijo o vprašanju manjšinskega šolstva. V njej pravijo, da „s skrbjo opažajo, da so na Koroškem močne politične sile, ki hočejo uničiti tradicijo skupnega pouka eno- in dvojezičnih otrok na ljudskih šolah južne Koroške. Po naših izkušnjah je vsako definitorično izključevanje ali ločevanje otrok -bodisi po jezikovnih, bodisi po etničnih kriterijih - masiven poseg v socialni razvoj posameznika in razredne skupnosti. Tako bi imelo ločevanje otrok, ki izhajajo iz istega socialnega in kulturnega okolja, na vsak način negativne posledice za mirno sožitje narodnih skupin. Važni cilji avstrijskega šolstva bi bili s tem ogroženi. Pedagoško vzgojnemu delu bi tako odvzeli temelje. Le ohranitev skupne vzgoje vseh eno- in dvojezičnih otrok lahko dalj-noročno zagotovi, da postanejo pedagoški ukrepi" v smislu vzgoje k miru, socialni integraciji in izboljšanju medsebojnega razumevanja res tudi smiselni in uresničljivi. Morebitne spremembe manjšinskega šolstva bi morale na vsak način upoštevati, da ne pride do nikakršnih vsebinskih ali organizatoričnih sprememb brez soodločanja prizadetih učiteljev in zastopnikov slovenske narodne skupnosti, brez predhodne široke informacije staršem o prednostih skupne dvojezične vzgoje, brez predhodnega skrbnega preverjanja različnih modelov v okviru šolskih poskusov (ob znanstveni kontroli), ter brez izgradnje in izboljšanja regio- nalnega izobraževanja učiteljev in njihove nadaljnje izobrazbe." Kander odgovarja Avstrijski iigi za čiovekove pravice Avstrijska liga za človekove pravice je bila naslovila na zveznega kanclerja pismo, v katerem vprašuje za njegovo stališče do manjšinskega šolstva. V odgovoru ugotavlja zdaj kancler Vranitzky, „da smatra(m) manjšinski šolski zakon za Koroško kot zakon, ki se je povsem obnesel. Predvsem pa vse do zdaj še nisem slišal kak dokaz za trditev, da bi nemško-govoreči otroci zaradi posebne, od manjšinskega šolskega zakona za Koroško pogojene oblike pouka, utrpeli kakršnokoli škodo. (...) Kot sem že uvodoma omenil, ne vidim nobene potrebe po temeljni spremembi zakona o šolstvu narodnih manjšin na Koroškem. Morem si sicer predsta vljati, da se v posameznih vprašanjih kaj zboljša, hkrati pa bi rad dodal, da so vsi dosedanji strokovni izvidi prav jasni in da so zato izblojšave lahko le parcialnega značaja. (...) Vsekakor se zavzemam zato, da manjšinsko šolstvo ne prispeva le k razvoju etnične identitete, temveč da pospešuje tudi - kakor doslej - toleranco med etičnimi skupinami." ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ PaMof/čno do/žnosf /e i/nc/roval rlefelai glavar IVagncr spomin na plcbAci/nc boje, ko je za /0. oktober govori/ na .svečanost/ na celovškem pokopališča. Toda na /st/ pr/red/tv/ se /e IVagner rokoval -kakor kaže sl/ka /z njegovega glas/la K/Z - s star/m/ bo/evn/k/, k/ n/so nos/i/ /e odlikovanj /z pieb/sc/tn/b bojev, temveč so b/la n j/bova „jnna-ška prša" ovešena predvsem ta d/ z odlikovanj/ /z /V/lterjeve osvajalne vojne. IVos/lc/ odi/kovanj so torej potrjeval/ kont/nn/teto nemškega nacionalizma, k/ jo v novejši dob/ na podlag/ dokametov odkrivajo rad/ zgodovinarji. /lavno v ta odkritja znanosti pa se je IVagner zaletel z vso vehemenco -ali morda zato, ker se v tej Inči njegova „patriotična dolžnost" kaže precej dvomljiva in sporna za demokratično Avstrijo? V tej domnevi nas potrjujejo tudi besede predsednika ..abrvebrkampjer-jev" Einspielerja, ki ni pogreval le svojih spornih trditev o svoječasnih pogajanjih za kulturno avtonomijo, ampak je tudi sicer zastopal težnje stare protislovenske politike. Pa kaj bi se čudili - sta pač govorila dva ..hochgradige /liderjuugea"/ ZSO v cetjski regiji V okviru rednega sodelovanja med Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in družbenopolitičnimi dejavniki celjske regije seje minuli teden mudila v Celju sedemčlanska delegacija ZSO, ki jo je vodil predsednik dipl. inž. Feliks Wieser. Delegacijo ZSO ter njenih včlanjenih organizacij so sprejeli predsednik skupščine občine Celje mag. Tone Zimšek, predsednik MS ZKS Celje prof. Emil Rojc in predsednik SZDL občine Celje Drago Medved. Srečanje, katerega so se udeležili tudi številni drugi predstavniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja občine Celje in njenega območja, je bilo namenjeno medsebojni informaciji in utrjevanju stikov koroških Slovencev s celjsko regijo. Zato je predsednik Wieser udeležence razgovora najprej seznanil s trenutno narodnopolitično situacijo na Koroškem. Ob tej priložnosti je Wieser naglasil, da se slovenska narodna skupnost na Koroškem ne bo pustila spraviti v geto in bo po vseh svojih močeh zastavila svojo sposobnost, znanje in samozavest do tiste mere, da se bomo lahko opazno in z uspehom uveljavljali v vseh strukturah in na vseh ravneh političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v Avstriji. Ločitev šol na nemške in slovenske, je menil Wieser, bi že pomenila korak v izolacijo. Zato je moralna pravica in dolžnost - tudi večinskega naroda in Jugoslavije sploh, da nas v boju za ohranitev in razvoj dvojezičnosti podpira in da pri tej zahtevi tudi nedvoumno vztraja, je zaključno poudaril Feliks Wieser. Na razgovoru, pri katerem so sodelovali tudi ostali člani naše delegacije, zlasti pa predstavniki celjske regije, sta obe strani prišli do spoznanja, da je stike med koroškimi Slovenci in prebivalci celjske regije možno še razširiti. Zato so v posebnih razgovorih pri SZDL in s predstavniki Razvojnega centra občine Celje pregledali možnosti za konkretno sodelovanje na kulturnem, gospodarskem in drugih področjih. Poudarjeno je bilo prepričanje, da bo v prihodnje prišlo do uresničitve tozadevno predlaganih načrtov. Akcije proti obnavljanju nacistične dejavnosti Pod geslom „Za demokratično in protifašistično Avstrijo" razvija svojo dejavnost Akcijski komite zoper obnavljanje nacističnega udejstvovanja. Med drugim pripravlja za 8. november vseavstrijski protifašistični akcijski dan, v teku so priprave za izdajanje lastnega časopisa, za letošnje državnozborske volitve pa je komite poslal strankam poseben katalog zahtev. V tem katalogu terja od strank brezpogojno priznavanje k avstrijski naciji, k protifašističnim določilom državne pogodbe in k zakonu, s katerim je prepovedana vsaka nacistična dejavnost. Nadalje zahteva prepoved oz. razpust vseh neofašističnih društev, ki ščuvajo proti tujcem, Židom in Slovencem. „Zahtevamo zavzemanje vseh strank za uresničitev ustavno zajamčenih pravic narodnih manjšin ter aktivno nastopanje proti sleherni obliki ščuvanja proti organizacijam in pripadnikom manjšin," je rečeno v tem katalogu. V smislu demokratične protifašistične Avstrije je potrebno aktivno prizadevanje vseh demokratičnih sil, da preprečimo, da bi fašisti in neofa-šisti postali „normalen" sestavni del našega življenja, poudarja komite. Zato je treba predvsem okrepiti tudi tozadevno osveščanje v šoli in družbi. htfrade praznuje 10-!etnico S koncertom Slovenskega okteta v nedeljo popoldne na Radišah bo mešano podjetje Intrade praznovalo 10-letnico svojega obstoja. Čeprav v gospodarstvu deset let ni ravno dolga doba, pa pomeni v primeru podjetja Intrade že prvo desetletje njegovega delovanja važen in razveseljiv korak po poti uspešnega razvoja in uveljavljanja. „Zače!i smo sila skromno, komaj z desetimi tovornjaki lesa", pripoveduje sedanji prokurist Matevž Wakounig. V zadnjih letih pa se je tvrdka Intrade razvila v ugledno zunanjetrgovinsko družbo za les, surovine in kovine, preko katere je bila leta 1981 ustanovljena komplementarna družba 1PH, kije spet ustanoviteljica dveh komanditnih družb -1PH proizvodnja pohištva v Žitari vasi in IPH trgovina v Celovcu. Poleg domačih gospodarskih ustanov in posameznikov je pri tvrdki Intrade udeleženo predvsem znano slovensko velepodjetje Slovenijales, ki se je za vstop v celovško podjetje odločilo - kakor je dejal direktor Intrade inž. Mario Jeglič - „v skladu s svojimi dejavnostmi v Avstriji, z željo, da bi ustvarili čim več delovnih mest na Koroškem, v težnji, da bi vodili dolgoročno politiko stalne prisotnosti na tem trgu." Po začetni dobi, ko je bila donosnost podjetja že kar vprašljiva, je bil zabeležen mov močan vzgon prometa ter organizacijska utrditev in razširitev v pogledu predmetov poslovanja. Dejavnost je usmerjena v dve glavni smeri: v Jugoslavijo (pri tem niso važna samo velika naročila, ampak včasih tudi majhna naročila podjetij, kajti „v majhnih stvareh se lahko delajo velike usluge") ter v Avstrijo in širni svet („z Avstrijo in inozemstvom skušamo poslovati na kakovostni ravni zahodnoevropskih tvrdk,,). Iz široke palete teh dejavnosti le naslednji primer: Intrade je na avstrijskem trgu generalni zastopnik za turistične prikolice IMV iz Novega mesta. Letni promet so dvignili od 30 na 1809 prikolic, kar predstavlja že 12% celotne avstfijske prodaje prikolic. Intrade in IPH trgovina v Celovcu skupno zaposlujeta 18 ljudi (med njimi je 16 domačinov), ki niso le vsi strokovno usposobljeni, ampak tudi vsi obvladajo oba deželna jezika - njihova dvojezičnost je brez dvoma velika prednost za njihovo poslovanje tako v Avstriji kot v Jugoslaviji. Intrade bo tudi v bodoče razvijala svojo dejavnost kot posrednica med Avstrijo in Jugoslavijo, obenem pa si prizadeva, da bi si utrla pot tudi v širši mednarodni prostor („Primeri, da Intrade kupi na Japonskem in proda na Švedskem, ali kaj podobnega, niso več izjema"). Ob svojem uspešnem gospodarskem uveljavljanju pa pripada podjetju važna vloga tudi pri podpiranju raznih kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, o čemer dovolj prepričljivo govori dejstvo, da so na primer tudi vstopnino svoje jubilejne prireditve na Radišah namenili slovenski glasbeni šoli na Koroškem. Drobne, a pomembne Ocene, ki vabijo na ogled kulturne prireditve Brechtove „Maiomeščanske svatbe" 7e Jr;;' M/ /rr/ča pn- rej/;vam, A; ^;'cer ne za/ema/o vc/;'-Aega ^;ev;7J preA;Ta/cev, vendar yoJ;)'o mej pomembne AM//Mme JogoJAe Noro^Ae, oz. njenega g/nv-nega me^ta. V srer/o zvečerimo A;7; pr;'ča o/ror;'-tve //Aor^e razstave Je/ nJnJegn, a nreJna^Jono Mve//'av//'ewega ^/ZAar/a Rudija Benetika. .SVeJnp' se AoroiAZ javnost: preJ^tav/ja v AM/fMwZ tavern/ Pr; JoA/na v Ce/ovca y cZA/om ^/ZA, na^taAA v novejšem &MM. ReneAA, je, Ao; ^mo že večArat poroča/;', M^pešen ;n p/oJen amefn/A m/ajše AorošAe ^/Z-AarsAe generac;je moJerne ^mer;', naj-Arž njen voJ;7n; preJjtavn;'A na poJroč/a avantgarde. &'noč; ymo ^pet /n'/;' pr;'ča otvoritve razstave ;'n /iterarnega večera, Aatere pr/zor/šče je A;7a Anjigarna MoAorjeve Jraž&e v Ce/ovca. 7am je najprej A;7a otvoritev .s/ZAarsAZ/; Je/ Simona Veratschniga, Joma iz Ce/ovca, prav taAo preJ^tavniAa m/ajše generacije ^/iAarjev naše Ježe/e. Otvoritvi razstave je s/eJi/o pr;jate/jsAo Aranje pisa- te/jev Janka Ferka, Antona Fuchsa, Gustava Januša, Petra Kerscheja in Wa!therja Nowotnyja. V vaAi/a so napisa/i prijate/jsAo Pranje; to je gotovo posrečen nas/ovprireJitve, saj je š/o za /ZZerafHro pisate/jev oPe/; naro Jnosti v Ježe/i, Aar je Prež Jvoma zgovoren Joprinos A JoPrema in pri-jate//'sAema sožit/'a oPeP naroJov, oziroma p;'sate//'ev na TčorošAem. Niz s/ičniP prireJitev s tem še ni znA/jačen; v C/oPasnici je možno viJefi razstavo Jomačina, ametniAa Stanka Sadjaka, Ai v mazeja v G/oPa-snici razstavi/a svoje poArajinsAe in Jrage motive. Og/eJ je možen Jo 26. oAtoPra /etos. Če smo prejšnji teJen poroča/;' o razstavaP RenetiAa v /tn/;ji in DrašAo-viča v Franc;ji, potem je trePa še zapisati, Ja Kar! Vouk pravAar razstav/ja na Danaja in sicer v AA7-GATEN7E oz. Nar/ .StroP/ Ga/erie. 7am razstav-/ja VoaA ciAe/ s/iA z nas/ovom „NePe/-JanA/e IVo/Aen". Otvoritev razstave je Pi/a preteA/i poneJe//'eA, oJprta pa Po Jo 7 J. novemPra 79^6. Pubiikacije prostora Alpe-Jadran De!ovna skupnost prostora Alpe-Jadran, ki zajema dežele Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Koroško, Salzburg, Bavarsko, Benečijo-Juhjsko krajino, Lombardijo, SR Stovenijo in SR Hrvatsko, je pred kratkim zasedata v Beljaku, kjer je pod predsedstvom Alfreda Meschnigga sprejela pomemben publicističen načrt. Po plenarnem zasedanju so se formirale delovne komisije, ki bodo pripravile gradivo za tri pomembne publikacije, in sicer za „Arheološki atlas", gradivo za „Zgodovinska središča" in komisija za manjšine, ki bo imela na skrbi ureditve publikacije, v kateri bo šlo za predstavitev, oziroma življenje in delo narodnih skupnosti, ki razvijajo svojo kulturo v prostoru Alpe-Jadran. Publikacija o manjšinah naj bi izšla v štirih jezikih prihodnje leto v oktobru, v načrtu pa je tudi izdaja v ruščini, angleščini in francoščini. Vodstvo te delovne skupine bo imel na skrbi Ralf Unkart, uvodno besedo pa bo napisal deželni glavar Wagner, ki je trenutno predsednik delovne skupnosti Alpe-Jadran. Maček Vavrinec in njegovi prijateiji 18., 19., 21., 23. in 26. oktobra (ob 15. uri) bodo še igraii člani Gledališča brez zavee iz Prage v beljaškem kletnem teatru zgodbico o mačku Vavrincu in njegovih prijateljih. V kombinaciji lutkovnega in živega gledališča pripovedujejo nastopajoči o smešnih dogodivščinah mačka in njegovih prijateljev. In vse to ob obilni igri z rekviziti, ob pisani dekoraciji in ob ritmični glasbi, ki je mikavna za vsakega otroka - pa tudi za odrasle. Ta igra, ki sloni na sijajni in priljubljeni češki pripovedki, je sestavljena iz večih v sebi zaključenih scen. Kljub temu pa ima gledalec vtis, da to ni revijalno nanizanje posameznih zgodbic, temveč da gre za neko celoto. Hkrati pa gledajo igralci tudi na to, da urijo otroško fantazijo - in tako jim prepuščajo tudi možnost, da si napravijo sami svojo rimo na to in ono. Jutri, oziroma v nedeljo bo Slovenska prosvetna zveza imela v gosteh ansambel drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. V Kulturnem domu v Ločah in v Kulturnem domu „Danica" v Šentprimožu bodo gostje iz Slovenije uprizorili Brechtovo enodejanko ..Malomeščanska svatba". O predstavi oz. pomenu Brechtovega dela smo pisali v prejšnjih številkah našega lista. Tokrat pa objavljamo nekaj izvlečkov kritik slovenskih gledaliških strokovnjakov, ki sojih napisali ob premieri ..Malomeščanske svatbe" v Ljubljani, kjer so pred letom dni doživeli premiero imenovanega Brechtovega dela. Igralci svoje iike predstavljajo z ironično igrivostjo „.. .Že na prvi pogled je očitno, da so igralci briljantni. Svoje stvari opravljajo s skrajno, superiorno ležernostjo, hkrati pa tudi z izredno preciznostjo. Tako rekoč do zadnjega detajla so uigrani med seboj tako v svoji raztrgani konverzaciji kot v pomenljivih premikih med replikami, tako v gesti kot v grimasi, v ritmu in kontrapunktu. Učinkujejo kot „me-hanizem", katerega delovanje je v vsakem trenutku uravnoteženo do perfekcije - obenem pa je med igralci vsak zase zaokrožena, iz cele množice vrednotah... so nabiti z izvrstno vitalnostjo. In tudi ko se jim te vrednote sesipajo, saj si jih drug pred drugim neženirano smešijo, ostaneta njihova vitalnost in trma in (tragi)komično „dostojanstvo" nedotaknjeni, enako neomajni kot prej..." Andrej fnkret, Delo Igra, ki ne pozna mrtve točke „.. .Pod mizo se godi nekaj drugega kot nad njo. To,kar naj bi bilo skrito pod prtom svatovske mize (za katero kot slavnostno jed servirajo postno polenovko), režiser in scenografinja hote odkrivata našim očem. Srajca je, prispodobno povedano, prekratka in Prizor iz Brechtove ..Malomeščanske svatbe" rafinirano izcizeliranih karakterističnih nadrobnosti kosistentno sestavljena polna figura. Igralci so od vsega začetka na nevarnem robu karikature, dejanje je na meji veseljaško brezbrižne burleske, vendar igra ne zdrsne „čez" niti za hip. Igralci predstavljajo svoje (malomeščanske) like vseskoz z ironično igrivostjo, hkrati pa ob vsej svoji smešnosti tudi z nekakšno dostojanstveno samozavestjo. To so čvrsti, plastični komični liki, ki premorejo sijajen humor in strupen sarkazem - na tuj, a tudi na lasten račun, ki pa jim spakljivost in glumaška šmira nikdar ne prideta niti na misel. Neizrečeno so smešni v svojem vedenju in mišljenju v svoji požrešnosti in lakoti, toda v tistem, kar vedo in kar hočejo, trdni in nepremakljivi; v svojih apetitih, mimikriji in trmi, v svojih „malomeščanskih" tako vse skrito postaja očito: provizo-rij svatovske mize, te dolge tanke ploskve, ki jo podpirajo nesorazmerno debele, štoraste noge, narejene iz lepenskih cevi; stoli na poklop s prav takšnimi, a še malo krajše prisekanimi in zato še bolj okornimi nogami. Vtis revnega, z luterantsko strogostjo oblikovanega prostora poudarja visoka zadnja stena iz širokih trakov embalažiranega papirja, razpeta tik za hrbti svatov. Na tako oblikovanem ozadju, ki ga krasi kot tabernakelj izrisana omara (kot vse pohištvo je tudi to delo pridnih rok sicer nekoliko manj gibčnega, zato pa toliko bolj samozadovljnega ženina), je sleherno kratnja poudarjena in se praviloma manifestira kot „neprimerna" nerodnost in kot dokaz neuglajenosti. In režija to možnost tudi s pridom uporablja: Brechtovo uvodno opombo, daje pohištvo „brez politure in naravne barve" spreminja v temeljni princip igre tako, da pod polituro prenarejenja odkriva naravno barvo protagonistov igre. Značilnost malomeščančšine je, da teži k videzu, ki prikriva dejansko stanje: bogastvo in pomen uprizoritve „Malomeščanske svatbe" je prav v tem, da nenehoma kaže, kako se videz vzpostavlja in kaj skuša prikriti. „Sredstvo", s pomočjo katerega razkriva malomeščanščino, je režiserju Milerju skrajno precizno vodenje igralca, igra, ki ne pozna mrtve točke in je vseskozi intenzivna, duhovita, polna zgovornih, pomensko bogatih detajlov. Miler je oblikoval resnično izjemen igralski ansambel discipliniranih solistov, ki domala v celoti obvladujejo zahteven register te navidez skromne Brechtove partiture. Vse, česar se skušajo v pogovoru oprijeti, se izniči in sesuje. Smešni so in tragični; ubogi v svoji pomilovanja vredni človeški nemoči in nevarni v svoji malomeščanski podjetnosti in grabežljivosti..." Jernej Novak, Dnevnik Burka s posebno ostrino „...Za podkrepitev zapisanega nekaj vsebine. Pri svatovski mizi sedijo Nevesta in Ženin, Ženinova mati in Nevestin oče, Ženinov prijatelj in Nevestina sestra, Mož in Žena ter Mlad moški. Pogovarjajo se, pravzaprav gonijo vsak svojo pesem, in površno poslušajo druge, da bi spet nadaljevali s čudnimi dialogi, ki so v bistvu monologi. Toda začetna „idi-la" se začenja počasi, vendar vztrajno podirati, kot se podira pohištvo, ki ga je ženin sam izdelal, dokler ni na koncu poleg polomljenih stolov, mize, omare, postelje in zaradi njih uničeno še marsikaj drugega in pomembnejšega - zakonska „sreča", svatovsko „veselje", „varnost in trdnost" lastnine. „Malomeščanska svatba" je burka, vendar z neko posebno ostrino in z neko posebno barvitostjo, ki potrebujeta za uspeh samo ustrezno izvirno uprizarjalsko stilizacijo v okviru intenzivne, vendar nadzorovane in dobro odmerjene zapisanosti grobostim burke (brez površnosti in ohlapnosti in cenenih pretiravanj). Izvedba ..Malomeščanske svatbe" v ljubljanski drami je bila v glavnem takšna, se pravi imenitna - duhovita, zabavna, s kopičenjem te smešnosti pa vedno temna ozadja in prepade v medčloveških odnosih odkrivajoča. Delovala je zelo aktualno, ker je odkrivala bolj splošno človeške kot razredne, malomeščanske poteze, ker je bila za tako režijsko usmeritev že primerno napisana..." Lojze Smasek, Večer Bil je pevec slovenskega ljudstva Letos se bomo spominjati 80-!etnice smrti Simona Gregorčiča /V/o /e Aowt res čas žZvZ/en/a //MA;7;'zwcag/oA;'n.* Z/M&a rno/a je ^/orea/ja, jaz pa s/are zreš; sem s;'w. Pred stodvaindvajsetimi leti (1864) je mlademu pesniku Simonu Gregorčiču Slovenski glasnik v Celovcu priobčil šopek trinajstih pesmi pod skupnim naslovom Iskrice domorodne. Med njimi je bila tudi Eno devo le bom ljubil, ki so v dobi razcveta tako imenovanih Čitalnic in v letih tik pred prirejanjem vseljudskih taborov šle v slovenski svet, so bile v tako pristnem sozvočju z brnenjem srčnih strun vseh narodno zavednih in prebujenih ljudi v slovenskih deželah ali kronovinah pod Avstrijio in Ogrsko, da so jih rojaki izredno hitro povzeli; bile so pravi izraz njihovega lastnega čutenja. Iskrice, ki jih je bil pesnik zložil že leto poprej kot devetnajstleten mladenič, sedmošotec goriške gimnazije, so res nastajale tudi pod vplivom sočasne ali še starejše domorodne lirike, vendar je bila to čisto nova poezija, ki se je odlikovala po zanosnem in iskrenem čustvovanju, pa tudi po novih podobah in simbolih, ki so se naslanjali na Gregorčičeve domače kraje, na prelesti gorskega sveta ob bistri Soči. Kot vemo, se je zaradi materine želje in domačih razmer odločil za duhovski stan. Zaradi te odpovedi in zaradi svoje izredno čustvene narave je večkrat do- življa) duševno trpljenje in globoke pretrese, ki imajo svoj odmev tudi v nekaterih njegovih najlepših, značilno „gregorčičevskih" pesmih. Ljudje so ga vzljubili kot pesnika in čutečega človeka, ki ima sočutje za vse tlačene in trpeče. Njegove življenjske postaje so rojstna vas Vrsno, sončna Gorica, kjer je študiral, Kobarid, kjer je v prvi kaplanski službi prebil pet najsrečnejših let svojega življenja (1868-1873), Rihemberk (današnji Branik) na Vipavskem, kamor so ga kazensko premestili iz Kobarida in kjer je prestal marsikaj hudega pa ime) tudi lepe trenutke, saj je tu ustvaril nekaj svojih najglobljih pesmi in tu je tudi še doživel izid svojih Poezij, prve pesniške zbirke, ki so jo ljudje tako rekoč v dušku pokupili in je dobila ime Zlata knjiga; v Gradišču nad Prvačino se mu je leta 1882 posrečilo dobiti skromno službo vikarja, in tu si je kupil hišo in vinograd ter želel postati kmet-poet, vendar se je zaradi bolezni in drugih težav upokojil ter šel živet v Gorico, kjer je bival od leta 1903 do svoje smrti 24. novembra 1906. Svoje življenje je zaključil šele 62 let star v mestu, ki mu je dalo izobrazbo in ki se je bil nanj navezal, saj je prav v tem času tudi po njegovi zaslugi vedno bolj dobivalo slovenski značaj. Slovenska Gorica mu je pripravila nepozabno slovo, zelo spoštljiv odnos pa so do „goriškega slavčka" pokazali tudi italijanski someščani. Pokojnika je žalni sprevod Simon Gregorčič, okoli leta 1884 spremljal po Soški dolini do Kobarida, kjer so ga čez noč postavili v cerkev, naslednjega dne pa so ga z ljubeznijo in žalostjo pokopali na „gričku zelenem ob Soči", pri sv. Lovrencu, kamor si je žele) priti na zaslužen počitek k svojim dedom in rojakom. 1908 so mu postavili nagrobni spomenik s podobo čolnarja, ki se ga niti fašisti niso upali dotakniti. Njegova rojstna hiša na Vršnem je sedaj spominski muzej, kamor radi romajo slovenski rojaki, zlasti pa šolska mladina. V Kobaridu je sredi trga od leta 1959 Gregorčičev spomenik, umetnina kiparja Savinška, iz katere kipi vsa milina in krotkost, pa hkrati tudi duhovna in orfejevska moč ter odločnost najbolj priljubljenega lirika slovenskega ljudstva. Morda se bo kdo vprašal, kaj nam pomeni pesnik danes, ko je od njegovih časov poteklo osemdeset, sto in več let, ko se zdi, da se svet povsem drugače vrti in ne manjka tudi hudih napovedi za prihodnost. Kaj nam pomenijo Gregorčičeva Pastir, njegova Soči, Kmetski hiši, Človeka nikar! in mnoge druge? Vsa njegova poezija, tako skladno naravnana na srčna občutja posameznika, naroda in človeške skupnosti, nam more tudi danes obuditi in vzvaloviti čustva, da nam ob pesnikovem sozvočju vztrepeta srce v skupnem doživetju narave, v razumevanju življenjskih pretresov, gorja in radosti, duhovne globine in da se ob tem živo zavemo svoje slovenske zgodovine. Obletnice in jubileji so pravšnja priložnost za novo množično in hkrati intimno srečanje s pesnikom in njegovo umetnostjo: da jo spet podoživimo in doumemo, da nam pomaga k čustvenemu ravnovesju, nas pomirja in hkrati daje potrebnega poguma za jutrišnji dan. Aktualnost Gregorčičeve poezije se ni nehala po njegovih že uresničenih prerokbah, pač pa govori tudi sodobnemu človeku, ki ga pesti brezglavo oboroževanje in mu grozi vsesplošno opustošenje. Verzi, ki so jih znali na pamet naši starši in staršev starši, imajo še vedno vso veljavo: Za vM /e Jovo/) Aoga; ;7t srečni us; 6; M;', Ao AraA Je/;7 A; z Araiont Ara; s prav srčnimi čn;i/i/ Gregorčičeva človečanska misel je jasna in prodorna, a če hočete, tudi borbena in uporniška. Zato ni čudno, če je spremljala Slovence na vsej njihovi zgodovinski poti od čitalniških časov do naših dni. V obdobju fašističnega narodnega suženjstva na Primorskem je ljudem svetila Gregorčičeva „mila zvezda" in jih zvesto vodila, partizanski ljudski junak Vojko pa je svojim soborcem rad deklamiral Hajdukovo oporoko in druge bodrilne ter upa polne Gregorčičeve pesmi. Ob Gregorčičevih jubilejih se vedno zgodi, da odjekne njegov umetniški in etični pomen v ves slovenski duhovni prostor in zaobjame rojake, kjerkoli že živijo. Mnogopovedno je dejstvo, da so Gregorčičevo stoletnico rojstva med vojno zelo množično proslavili na osvobojenem ozemlju pa tudi v partizanskih brigadah, primorski izseljenci izpred vojne pa so mu v daljni Argentini tudi izdali Poezije (1944). Osemdesetletnica njegove smrti naj nas spet zbere ob „Go-riškem slavčku". Naj nas njegova blagozvočna poezija spet pridobi s svojo lepoto in s svojim globokim sporočilom o pravih etičnih vrednotah, ki slonijo na delu, poštenju in medsebojnem spoštovanju. Tako pri nas doma kot v zamejstvu in med našimi ljudmi na tujem. Tomaž Pavšič, Rodna gruda Kotmara vas: začeti bojo z regutacijo potoka Občinski svet je obravnava) tudi dva nujnostna predloga, in sicer regulacijo kotmirškega potoka in nakup voza za prevoz živine. Načrti za regulacijo kotmirškega potoka so stari že nekaj let, občinski odbor je to tematiko tudi že temeljito predeta). Naj-bo)j poceni ponudba je prišta od firme Teerag-Asdag (7,866.797,27 ši)., pri čemer je treba odšteti še 8% popusta). Z deti bojo začeli še letos; najprej bojo uredili zbiralnik na polju med Trabesinjami in Ročico. Letos bojo porabili ok. 2 milijona šilingov; dela naj bi trajala tri leta. Seveda bo treba prvotni načrt prilagoditi krajevnim razmeram in novim zahtevam. K celotnim stroškom bosta zveza in dežela prispevali po 40 %, 20 % pa občina. Nadalje je občinski svet soglasno sklenil, da se bo drugo leto kupil voz za prevoz živine (ok. 40 do 45 tisoč šilingov). Po koncu dnevnega reda je župan Josef Struger še prebral predlog EL, naj občina postavi pri Zadrugi v Kot-mari vasi zabojnik (kontejner) za staro steklo. Ker je podžupan in ravnatelj kot-mirške ljudske šole Josef Schwarz oddal svoje politične funkcije, je bilo treba imenovati novega podžupana, prišlo pa je tudi do premikov znotraj socialistične frakcije. Na zadnji seji v ponedeljek, 6. oktobra 1986, je ob navzočnosti okrajnega glavarja Wolf-ganga Marcharta prevzel odgovornost podžupana Hugo Gotzhaber; on je zaradi te nove odgovornosti oddal tudi mesto podpredsednika pri celovškem nogometnem klubu „Austria". Novi občinski odbornik SPO je postal Bruno Buzzi. Občinski odbor je tudi soglasno sklenil, naj se izroči Josefu Schwarzu častni prstan občine Kotmara vas. Regulacija potoka, ki teče s Talirja proti Kotmari vasi, bo stala ok. 500.000 šilingov. 40 odstotkov bo prispevala občina, preostalo pa bo podpora. Betonske cevi bo dobivala firma Febau-Rohrs iz Velikovca (53.329,80 šil.), dela bo izvedla firma AG f. Bauwesen (434.247,60 šil ). Keramične plošče za strojni center bo dobavila in položila firma Koli iz Beljaka (60.816 šil.) Kotmara vas V četrtek zjutraj je v Kotmari vasi umria Katarina Leutschacher, pd. Marinjca. Pogreb bo v soboto 18.10. ob 14. uri na kotmirškem poko-paiišču. Izlet v Satzkammergut V soboto 27. in nedeljo 28. septembra smo imeli lep uspel izlet v Salzkammergut, vodil gaje odlični poznavalec teh krajev Herbert Guttenbrunner. Tokrat smo se spet lahko prepričali, da je Turski glavni greben resnično vremenska ločnica: medtem ko je bilo pri nas v soboto zjutraj sivo in neprijazno vreme, celo malo je deževalo; je bilo na severni strani te ločnice za gorskim sedlom SolkpaB (1790 m), ki smo ga prekoračili, najlepše vreme. V ljubkem mestecu Grobming v dolini Ennstal ob vznožju Severnih apneniških alp. smo imeli prvi počitek ob kavi in pecivu. Nato smo vožnjo nadaljevali skozi ozko slikovito sotesko Salzaschlucht in znane letoviške kraje Bad Mitterndorf, Bad Aussee (Štajerski Salzkammergut) in Obertraun, kjer smo nato v soteski Kop-pentraun obiskali jamo Koppenbruller-hohle. Od tam smo nadaljevali vožnjo ob obali slikovitega Hallstattskega jezera v Hallstatt in naprej skozi kraje Bad Goi-sern, Bad Ischl v St. Wolfgang ob jezeru z dvema imenoma Aber- ali Wolfgangsee. Tu smo pustiti naša vozila in z vzpenjačo nadaljevali pot na 1783 metrov visoki gorski vrh Schafbergspitze. Vagon. ki ga potiska parna lokomotiva zobate železnice, prevozi do vrha te gore pičlih 6 kilometrov poti in premaga 1200 metrov višinske razlike. Pri tem premaga tudi do 30 procentov strmine. „Hlapon" se na svoji avanturistični vožnji glasno sopihajoč prebija skozi skalnate soteske in slednjič skozi predor do gorske postaje na 1733 metrov višine (tako visoka je Komnica / Tiirkenkopf). Od tam je še nekaj minut hoje do hotela na vrhu gore, last Avstrijskih zveznih železnic. Po dobri in izdatni večerji v hotelu, seje razvila prijetna družabnost, v okviru katere je prevladovalo petje, ki ga je oblikoval odlični pevski zbor iz Fehringa iz vzhodne Štajerske. Ti pevci so poleg domačih (nemških), na naše veliko začudenje, zapeli tudi nekaj slovenskih pesmi. Herbert pa je iz svojih orglic izvabljal prijetne melodije in tako ustvaril prijetno vzdušje s skupnim petjem in tovariškim medsebojnim razpoloženjem. Naslednjega dne, v nedeljo zjutraj, je bil mrzel, vendar lep sončen dan z odličnim razgledom po okoliških gorah. S tega enkratno lepega razglednega hriba smo ob njegovem vznožju občudovali jezera Wol-fgangsee, Attersee in Mondsee, videli pa smo tudi bolj oddaljena jezera Irrsee in Fuschlsee. Polovica naših izletnikov (bilo nas je 15) se je vračala v dolino v St. Wolfgang peš, ostali pa so se peljali z vlakom. Po kratkem ogledu tega lepega turistič- Kdaj spomenik izseijencem? Naš rojak Toni Mischitz, krojač v Celovcu, je letos ob desetooktobr-skih praznovanjih pismeno predlagal koroškem deželnemu glavarju Leopoldu Wagnerju, naj Koroška končno postavi spomenik tistim koroškim Slovencem, ki so za časa Hitlerjeve vladavine bili pregnani iz svoje domovine. Tudi avstrijska vlada bi morala pozdraviti ta predlog. MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 16. oktobra 1986 Za 100 dinarjev dobite 2.50 šil. Za 100 dinarjev plačate 3.22 šil. Za 100 lir dobite 0.99 šil. Za 100 lir plačate 1.05 šil. Za 100 mark dobite 694.50 šil. Za 100 mark plačate 710.80 šil. nega kraja, smo preko Bad Ischla nadaljevali pot skozi dolino Weisbachtal (Hoh-ngebirge), kjer smo nato obiskali divje romantično sotesko s slapom Burggraben-klamm. Pot nas je nato vodila ob bregovih čudovito lepih jezer Attersee in Mondsee mimo navpičnih sten takoimenovanih Drachenwande do Thalgau-a, kjer smo se v neki restavraciji pošteno okrepčali. Domov smo se vračali skozi kraje Fai- stenau, Hallein, Goling, nato preko takoi-menovane ..salzburške dolomitske ceste" (Abtenau, Annaberg in St. Martin am Tennengebirge) v Radstadt ter naprej preko gorskega prelaza TauernpaB (1740 m) v Tamsweg in končno preko zadnjega gorskega prelaza Turracherhohe (1763 m) na Koroško in v Celovec, kjer smo se prisrčno poslovili in odpeljali na svoje domove. Odlično uspeli izlet nam je tako ugajal, da smo prosili našega vodiča Herberta, da bi tudi za prihodnje leto pripravil kaj podobnega. In glej - že je imel načrt: prihodnje leto gremo na Hochschneeberg (2175 m) na Nižjem Avstrijskem! Udeleženec izleta Gorski prelaz SolkpaB (1790 m) Kutturne prireditve ob avstrijskem nacionainem prazniku Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar! SPD Kočna: 25. 10. 1986, ob 20. uri v občinskem domu na Bistrici Slavnostni govor: škof dr.Egon Kapellari Sodelujejo: MePZ „Jakob Petelin Gallus" Celovec Sangerrunde Ebental Tamburaška skupina Šentjanž Družina Moschitz Šentjanž Jonny Dievvald - kantautor, NižjaAvstrija MePZ Sveče MoPZ „Kočna" SPD Rož: 26.10.1986, ob 19. uri v Kulturnem domu v Šentja-kobuvRožu Večer sooblikujejo: MePZ „Rož" Ansambel „Drava" Frauengesang Rosenbach/Ženski zbor Podrožca SPD Borovlje: 25.10.1986, ob 20. uri, mestna hiša Borovlje sodelujejo: Stadtchor Ferlach MGV Schneerose iz Šmarjete Sangerrunde Steierling iz Gornje Avstrije ansambel Drava SPD Borovlje MopZ SPD Borovlje Mladinski zbor iz Borovelj SPD Radiše: 25.10.1986, ob 20. uri, Kulturni dom Radiše sodelujejo zbori in pisatelji obeh narodnosti SPD Zarja in SPD Valentin Polanšek: 25.10.1986, ob 20. uri, farna dvorana Železna Kapla sodelujejo: Gemischter Chor Eisenkappe! Singgemeinscahft Rechberg MGV Rechberg / Rebrca MoPZ SPD Trta iz Žitare vasi Obirski ženski oktet SPD Valentin Polanšek MePZ SPD Zarja iz Železne Kaple Gerhard Lipold, Gradiščanska, kantavtor Gemischter Chor Eisenkappel Singgemeinschaft Rechberg. Šentjakob v R. v nedeljo, 26. oktobra, ob 19.uri v Kuitrunem- domu v Šentjakobu v R. Prireditelj: SPD „Rož" v Šentjakobu v R. Večer sooblikujejo: MePZ „Rož" Ansambel „Drava" Frauengesang Rosenbach / Ženski zbor Podržca ČESTtTAMO Janez Miklavčič, p. d. Vorič v Gorinčicah, ki živi sedaj pri hčeri v Vognem polju praznuje danes svoj 90. življenjski jubilej. Naše iskrene čestitke in najboijše želje. DOM V TINJAH W v petek, 17. oktobra, ob 14. uri PREDAVANJE ZA LJUBITELJE VRTA JESENt POSEBNO UGODNO: PREUSMERITEV VRTA NA BtOLOŠKt NAČtN Predava: prof. Edith Sander, Kriva vrba #vpetek,17.oktobra,ob 19.30 KONCERTNE VEČER KLAStČNA GLASBA tN SLOVENSKE NARODNE PESMt Nastopa in poje: družina Feinig iz Sveč #v soboto, 18. oktobra, od 14. do 18. ure in v nedeljo, 19. oktobra, od 9. do 16. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: TKANJE NA tNDtJANSKt NAČtN Vodita: Elfie Riess in Jupp Fleischhacker, Dunaj # v soboto, 18. oktobra, ob 19.30 DIA-PREDAVANJE: tNDtJANSKE TKANSKE VASt V MEHtKt tN GUATEMAH Predavata: Elfie Riess in Jupp Fleischhacker, Dunaj #od sobote, 18. oktobra, ob 15. uri do nedelje, 19.. oktobra, oh 13. uri SUKARSKt TEČAJ-ki ga vodi prof. Stanko Rapotec iz Avstralce # v sredo, 22. oktobra, ob 19.30 FORUMZA POLITIČNA VPRAŠANJA INTEGRACIJA JEZtKOVNtH MANJŠIN V IZRAELU Predava: Menachem Imber, Haifa Rebrca IH. SREČANJE KULTURNIH INICIATIV IZ AVSTRIJE (as: od 25. do 28. oktobra 1986 Kraj: v mladinskem centru na Rebrci Prireditelj: Arge-Region-Kultur, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza SPD „Zvezda" v Hodišah išče rabljen harmonij. Ponudbe sprejema: Toni Miksche tel.: štev.: 04273 /2929 Celovec BESEDH A tN GLASBA Gerald Koller igra, Martin Krusche bere Čas: v petek, 24. oktobra, ob 20.uri Kraj: Kulturna taberna Pri Joklnu Prireditelja: Arge-Region-Kultur in kulturno društvo Pri Joklnu Radiše Ob desetletnici obstoja zunanjetrgovinske družbe 1NTRADE KONCERT SLOVENSKEGA! OKTETA _________________ Čas: v nedeljo, 19. oktobra 1986, ob 15. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše" Dobiček iz vstopnine je namenjen „Slovenski glasbeni šoli" Celovec ŽGOČE KOT DOTIK! - Kulturni prispevki in predavanja Lužiškega Srba, južnih Tirolcev in koroških Slovencev Čas: v torek, 28. oktobra, ob 20. uri Kraj: Kulturna taberna Pri Joklnu Prireditelji: Arbeitskulturverein Salzburg, SPZ in kulturno društvo Pri Joklnu Klub Prežihovega Voranca TEČAJ SLOVENŠČINE za začetnike in tiste, ki že malo znajo. Prvi sestanek: torek, 21. oktobra 1986 ob 18. uri v mali sejni sobi, Tarviser StraBe 16 Povabite vaše nemškogovoreče prijatelje/ prijateljice, da se tečaja udeležijo! Univerza za izobraževalne vede v (Jelovcu Na inštitutu za nadaljnjo izobrazbo bo v zimskem semestru 1986/87 študijska prireditev pod vodstvom dr. Alexander Langer-ja (Južna Tirolska). Tema: . POSPEŠEVANJE MANJŠIN KOT RAZVOJNOPOt ITIČEN PROBLEM" (Minderheitenforderung als entwicklungspolitisehes Problem"). Kraj: Univerza, seminarski prostor z-126 (v bližini glavnega vhoda), začetek v petek 24. 10. 1986,14.00. Prireditev je razdeljena na tri dele in bo izvedena: 24. in 25. oktobra (8.00-13.00 in 14.00-18.00) 21. in 22. novembra (8.00- 13.00 in 14.00- 18.00) 16. in 17. januarja 1987 (8.00-13.00 in 14.00- 18.00) Obravnavali bodo: Zaščita in podpora etničnih manjšin, kultura sožitja; Slovenci in Južni Tirolci - primerjava, Manjšine in državna oblast. Poleg študentov univerze imajo možnost udeležbe tudi pripadniki obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Foto-razstava ,,P!anine v stiki" Slovensko planinsko društvo Celovec, vabi vse foto amaterje k sodelovanju s svojimi planinskimi fotografijami na foto-razstavi, ki bo novembra 1.1. v Celovcu. Slike naj bodo enotne velikosti 20 X 28 cm, barvne ali pa črnobe-le. Vsak avtor lahko razstavlja do 5 slik, na katerih naj bo zadaj napisano geslo (Kennwort). Slike bo ocenjevaia posebna strokovna žirija. Po končani razstavi bodo najboljše slike nagrajene. Vsak avtor dobi slike vrnjene po pošti. Slike pošljite najkasneje do 10. novembra 86 na naslov: Slovensko planinsko društvo 9020 Celovec / Klagenfurt. Tarviser StraBe 16 Predavanje z diskusijo: ^OGROŽANJE NARAVE NE POZNA MIJA / CEFAHRDUNG DER NATUR KENNT KEtNE GREN/EN". Predava: univ. prof. Peter Novak (Ljubljana). Čas: 17. okt. 1986, ob 20.00. v Slomškovem domu Mohorjeve družbe, Celovec, lO.-Oktoberstr. 25. Prireditelja: Club tre popoli in Naš tednik. Vtisi s tridnevnega izieta ob 40-ietnici Slovenskega vestnika Udeieženci izieta so piesaii na iadji... .. .in ob zakijučku izieta je nastopi) spontano nastati 400-čianski pevski zbor Siovenskega vestnika. Ladja „Poreč" pred odhodom iz Omišija. Nepopisno dobro vzdušje Zadovoljstvo in nepopisno dobro vzdušje je izžarevaia množica izletnikov, ki seje ob koncu prejšnjega tedna s Siovenskim vestnikom za tri dni podaia na sončni Jadran. Izvrstno vreme, dobra organizacija, srečanje s števiinimi rojaki, vse to je omogočiio prijeten potek izleta ob jubiieju našega tista, ki se ga je udetežito 440 tjudi. Več kot so začetka pričakovati največji optimisti. Miha Zabiatnik. šef Cartransa. je bii zeio zadovoijen (zgoraj). Ker je SAK v zadnjem času odiično razpoiožen, je smei na dopust tudi sekcijski vodja Aibin Waid-hauser (v sredini). Gostje iz sončnih Radiš na sončnem Jadranu (spodaj). Z devetimi omnibusi smo se v petek odpeljati iz Loč, Škofič, Radiš, Ceiovca, Piiberka in drugih krajev, popoldne pa smo se že sprehajali na omišaljski obali; najbolj trdni so tri sončne dneve izkoristili še za zadnji skok v morje. Vse od prvih minut na otoku Krk in do odhoda na Koroško nas je spremljal prijetni in odlični ansambel Ivana Ruparja, ki je z glasbo skrbel za dobro vzdušje. „Skoraj vsi se poznamo, toda nikoli nimamo časa za pogovor", je eden izmed udeležencev strnil svoje zadovoljstvo nad izletom. Kajti številnim rojakom je bil tridnevni izlet na Jadran izvrstna priložnost za pogovor in pomenek s starimi znanci in prijatelji. Poleg tega so nekateri prvič bili na morju. Uživali smo morski zrak, pokušali vino in ribe, plesali, se spre-hajeli, nekateri so igrali celo namizni tenis, drugi spet opazovali veslaško regato, ki se je odvijala v zalivu pred Omiša-Ijem. Sproščeno in družabno je bilo torej naše potovanje na Jadran in mnogo je bilo udeležencev, ki so se hoteli že kar prijaviti za podoben izlet v naslednjem letu. Prav gotovo ga bomo spet organizirali. Še posebno so bili zadovoljni tisti izletniki, ki so svoje potovanje na morje izkoristili tudi za kratek obisk Trubarjevega doma v Rašici in Cankarjeve domačije na Klancu nad Vrhniko. Imeli so še dodaten kulturni užitek. Vsem - od Cartransa, preko vodičev in drugih sodelavcev -se za brezhiben potek izleta še enkrat iskreno zahvaljujemo. Kd« ob tako odiični giasbi (na obaii, na iadji in v hoteiu je igrai ansanrbei fvana Ruparja iz Škofje Loke) ne bi zapiesai? (čisto zgoraj). Poieg kapitana in posadke so za varen prevoz iz Omišija na Rab in nazaj poskrbeti tudi najmiajši udeieženei izieta. Napisa! Daniio Gorinšek, narisal Marjan Manček Na kmetiji sta. živela pes in osel. Osel je kmetu tovoril vreče, sode in košare, pes je pa bil skoro svoj živi dan priklenjen na verigo. Otresel se je le tedaj, kadar je šel z gospodarjem lovit zajce. Tako sta bila oba nezadovoljna: pes, ker je več priklenjen kot svoboden, osel pa, ker je bil že sit tovorjenja in težkega garanja. Zato sta se nekoč kar sama domenila, da bosta zamenjala svoje delo: osel bo v prihodnje lovil zajce, pes bo pa prenašal težke vreče. Gospodar ni nasprotoval njuni čudni odločitvi, saj je dobro vedel, da iz te moke ne bo kruha... Že drugi dan sta šla pes in osel po svojih novih poslih. Osel je pohitel na lov za zajci, pes pa je prenašal težke vreče. Toda-joj, prejoj! Preden je osel zagledal prvega zajca, je ta že bil za devetim hribom. Osel je bojevito zari-gal, prav počasi se je zmigal, spotaknil se je v hosti ob korenine in se zaletel s trmasto betico v drevo tako silovito, da se je kar zložil po tleh... Nič kaj drugače se ni godilu psu. Ni prehodil niti deset korakov, ko je že omagal pod težkim bremenom vreč in se do smrti utrujem zgrudil na tla. Tako upehan je bil, da ni utegnil niti jezno zabevskati, le klavrno je zacvilil: „Hav-hav, hav-hav, prav mi je, prav! Nisem več pes, sem res osel, da zamenjal sem svoj posel!" Nato sta se spet domenila, da bosta zamenjala svoje delo: pes bo spet tekel za zajci, čeprav bo tudi večkrat priklenjen na verigo, osel bo pa do konca svojih dni spet tovoril vreče, sode in košare, čeprav je to hudo težaško delo. Tudi gospodarju je bilo tako prav. Bil je namreč moder možak in je dobro vedel, da pasje delo ne more iti od rok oslu, oslovsko pa ne psu!... Zajček Dotgoušček (Janez Bitenc) Iz zbirke otroških pesmi ..Majhna sem bita" (avtorja Vogtar, Nograšek), Državna zatožba Stovenije. 1984. t. Zaj-ček Doi-go________u-------Šček, 2. S kra-vi__co sta_____nu_______ješ, 3. Vsa-ke —mu u_________i_______deš, bet i___maš ko_______žu_____šček, v hte—vu po—ska_______ku_____ješ, k me-rti vse—tej pri_____deš, -7%-^ " N ^- . . . k, K K \ < 1 (b t' ji ji ji ,p 1 jv =3^-A ^ JP Jt J 1. hi___tre ta_čke, o_stre zob—ke, 2. re__po gto__daš in ko__re___nje, 3. s smrčkom vo_haš, prst po__ti___ieš, dot —ge br____ke, re____pek siv. de___te___tji____co in krompir. po—ttej pa ve____set zbe-iiš. Kako je vrana prevarita tisičko Škotska pravtjica Lisička je opazita na njivi pod gozdom prav čedno vrano. Kljuvata je po grudi in iskata črvičev. Tako je bita zaverovana v svoje deto, da je zagtedata tisico šete, ko jo je botra že zgrabita za krito. Preden si je tisica privoščita masten zatogaj, se ji je zahoteto, da bi se še mato ponorče-vata iz svoje žrtve. Rekta je med zobmi: „Postušaj, vrana, povej mi, kaj bi naredita ti, če bi bita na mojem mestu in bi me držata v ktjunu?" „Kaj bi naredita? Prekrižata bi tačke, zamižata bi in dotgo bi se obtizo-vata. Potem bi te pojedta." „Vidiš, prav tako bom jaz naredita s teboj." Botra tisička je prekrižata tačke, zamižata in se začeta obtizovati. Vrana res ni čakata, razpeta je črna krita, preden je tisica odprta oči in šktopotnita z zobmi, je bita že na visokem drevesu. „Od danes naprej se bom obiizo-vata šete, ko bom imeta večerjo že v žetodcu, seje jezita tisica sama nase." Prepozno! Jež in zajček Zajček je srečat ježa in ga podražit: „Eh, bratec, kakšno grdo, bodtji-kavo obteko imaš!" „Prav praviš," se je namrdnit ježek. ..Ampak moje bodice me varujejo pred pasjimi in votčjimi zobmi. Ati te varuje pred njimi tudi tvoj mehki, puhasti kožušek?" Zajček je osramočen motče odskakljat datje. !gra „Oče, mati, otrok" Kak.g .taigra? Na kmetih ste gotovo že opazovati domače živati. Toda ati veste kako Karte izrežemo, jih natepimo na tepenke, nato se imenujejo „starši" in „otroci" v živatskih družinah? Ogtejte si stike in pomešamo in razdetimo igratcem. Prvi igratec izberite tiste, ki so iz iste družine. zahteva od svojih sosedov karte, ki jih potrebuje za dopotnitev živatske družine. Karte sme zahtevati tako dotgo, da eden izmed soigratcev zažetene karte nima. Ta igratec nadatjuje z igro. Kdor ima živatsko družino zbrano, jo potoži na stran. Zmagat je tisti, ki je zbrat največ živatskih družin. krater A* C... '' .*' *; rctcma/i koaa. koa/tcek OP(J O > e o (3 E s— o <+- c Novega naročnika/novo naročnico pridobil(a): (ime in priimek) (naslov) (pošta) Drucksache Tiskovina P. n. VESTNIK Postfach/poštni preda) 408 9021 Kiagenfurt/Ceiovec Koroška !iga: SAK na poti na sam vrh lestvice! VSV-SAK 0:1 (0:0) Igrišče Lind, 450, Hauk; Gol: Matjan Vetik (enajstmetrovka). Čudovita serija Slovenskega atletskega kluba! V koroški ligi so si slovenski nogometaši priborili v zadnjih petih tekmah devet (!) točk, v zadnjih treh nastopih pa niso dobili niti enega protigola! Takšnega vzpona si ni pričakoval niti trener SAK Lojze Jagodič, kije venomer optimistično razpoložen: „Sedaj lahko dosežemo tudi vrhunsko uvrstitev, z nekoliko sreče pa lahko postanemo celo jesenski prvak!" Tekma v Beljaku ni bila kvalitetna. Beljak je bil boljši v prvem, SAK v drugem delu igre. Veliko priložnost je imel Mario Pihorner že v 1. minuti, vendar žoge ni zadel. Potem sta postali nervozni obe moštvi, tako da je sledila najslabša faza spopada, kajti pri obeh nasprotnikih so prevladovale napake. Proti koncu prvega polčasa so se domačini opomogli in večkrat nevarno prodrli v kazenski prostor pred vratmi SAK. Dvakrat je odličmo posredoval Ljubiša Dalano-vič, v ostalem pa so gostitelji nemarno izpuščali priložnosti. Po odmoru se je slovenska enajsterica na vsem lepem prebudila in povsem zagospodarila na igrišču. Možnosti za vodstvo so se vrstile in Miha Kreutz je sredi drugega polčasa prelisičil domačega vratarja Čugla z lepim strelom iz kakih 25 metrov. Žoga se je odbila od prečke v gol in od tam nazaj v polje. Navijači SAK so se veselili prezgodaj, saj se je sodnik Hauk odločil za nadaljevanje igre. Kaka zmota, žoga je vsekakor s celotnim obsegom presegla črto. Sumljiva odločitev sicer nepristranskega sodnika pa k sreči igralcev SAK ni spravila tira. Še naprej so korajž-napadali. Potem pa sledeča akcija: Pihorner je dobil dolgo podajo in sam tekel proti beljaškemu golu. Ko je vratar Cugel pri dvoboju s Pihorner-jem preveč dinamično - čeprav morda pravilno - reagiral, je sodnik Hauk takoj pokazal na belo točko: enajstmetrovka! Kapetan SAK Marjan Velik je v 78. minuti izvedel najstrožjo kazen in zanesljivo zadel. 1:0 za SAK! Vse proteste domačinov je sodnik odločno zavrnil z dvema rumenima Miha Kreutz je dal lep gol - toda sodnik ga ni priznal! kartonoma. Resda so Beljačani zadnjih deset minut prešli v totalno ofenzivo, a SAK se je brez vsake hektike rešil do zadnjega žvižga. V skupnem seštevku je SAK pravično zmagal, ker je imel več od igre in je že pred odločilno, čeprav menda dvomljivo enajstmetrovko strelil gol, katerega sodnik Hauk ni priznal. Morda je prav zaradi tega pozneje brez pomisleka ah lažje dosodil SAK najstrožjo kazen. V tej zvezi je tudi zanimivo, da tako „Kronenzeitung" (.. .das Sieges-tor fiel aus einem mehr als umstritte-nen Foulelfer), kot tudi „K!eine Zei-tung" (Ein zweifelhafter Elfer in Vil-lach) in „Karntner Tageszeitung" (...durch einen umstrittenen Elfer beim VSV zu beiden Punkten) poročajo samo o „dvomljivi" enajstmetrovki, o prej doseženem zadetku SAK pa niti besedice ne. Smešno?! Postava SAK: Dalanovič; Čertov, Štern, F. Sadjak, A. Sadjak; Wolbl, Ramšak, Kreutz; Lesjak, Pihorner, Velik. (Menjava: Luschnig, Hobel, Kert). Koroška iiga 1. SVR Lienz 11 7 2 2 25-13 16 2. SAK 11 6 4 1 17-9 16 3. ASKO Irschen 11 8 0 3 13-9 16 4. WAC 11 7 1 3 20-10 15 5. SVG Pliberk 10 4 5 1 18-11 13 6. Trg / Wigo 11 6 1 4 23-18 13 7. Breže 11 5 2 4 19-17 12 8. VSV/Beljak 11 4 3 4 20-15 11 9. Šmohor 11 5 0 6 11-14 H' 10. FC Molltal 11 3 3 5 14-17 9 11. Mostič 11 3 2 6 9-22 8 12. Treibach 11 2 3 6 14-18 7 13.TSU Matrei 10 1 2 7 10-21 4 14. Brnca 11 0 2 9 4-23 2 Vzhodna spodnja Mga Wotfsberg, neovirano 3:1 proti KAC, je slej ko prej v vodstvu, St. Leonhard pa je po 2:1 v Weitens-feldu drugi. Novinec Wietersdorf pa ostaja še dalje uspešen, saj je zmagal z 2:1 proti Šentvidu. Četrto mesto zaseda specialist za neodločene izide ASV, ki je tudi tokrat remiziral s Frantschachom (1:1). ASKČ Šmihel pa kaže, daje našel spet svojo formo, saj je zdaj že štiri tekme neporažen. Tokrat je slovenski zastopnik v okrajnem derbiju slavil zmago proti Velikovcu in sicer na tujem, presenetljivo visoko s 3:0. Šmihel je tako prehitel KAC in zaseda že 7. mesto. Na koncu lestvice je prišlo do sprememb: Velikovec je zadnji, ker je Ruda premagal Šentandraž (2:1). 1.razred Kntmara vas - Bilčovs 0:1 Napet medobčinski derbi, ki je dosegel svoj višek s tremi izključitvami. Bilčov-ščani so kljub številčni slabosti zmagovito končali spopad. Edini gol tekme je dal Part!. Neca - Železna Kapla 0:1 Srečna zmaga Železne Kaple. Domačini so zadeli dvakrat le prečko in vrhu tega niso izkoristili še več lepih možnosti. Kapla je s to zmago prevzela vodstvo! Žitara vas - Globasnica 4:0 Tretji poraz Globašanov v gosteh. Končno so se Žitrajčani razigrali in to prav proti vodeči Globasnici. Mož dneva je bil Kapus, ki je dal kar tri gole. Sele - Podkrnos 2:0 Obvezna zmaga drugouvrščenih Selanov proti zadnjemu na lestvici. Za gole sta poskrbela lanskoletna igralca SAK Mirko Wieser (z bele točke) in Rudi Urban. V naslednjem kolu imajo Selani zelo težko tekmo, saj morajo nastopiti v gosteh proti Globasnici. Klopinj - Metlova 0:0 Samo točka proti Metlovi! Prihodnji teden pa mora Klopinj v Železno Kaplo, kjer bo znatno težje osvojiti točko. 2.razred St. Peter - Žvabek 0:1 Sumper je zadel in Žvabek nepričakovano triumfiral. Drugič letos. Galicija - Borovlje 4:0 Prepričljiv uspeh Galicije, ki je utrdila vodstvo in obenem izboljšala razmerje golov. Zdaj je na sporedu derbi proti tretjemu Šentilju. Nepričakovane skrbi! .S/ovrvi.s/:/ n//cM/t/ /t/ub /tir; or/ zmage