(Mef) Doktor Gasparim ni več župan izolske občine. Občinskemu svetu je ponudil svojo odstopno izjavo in ta jo je sprejel, saj je bilo tako bolj ali manj dogovorjeno že pred sejo. Predlog, da bi dr. Gasparini neprofesionalno opravljal funkcijo župana do konca mandata so namreč podprli le trije svetniki LDS, pet svetnikov je glasovalo proti in deset se jih je glasovanja vzdržalo. Novonastala naveza županove stranke s strankami nekdanje opozicije se očitno ni obnesla in tako županu ni ostalo drugega, kot da Občinskemu svetu poda svojo odstopno izjavo. V njej je bilo kaj malo vsebinskega. Šlo je predvsem za ugotovitev, da je prevzel poslansko funkcijo v Državnem zboru in zato odstopa od opravljanja funkcije župana v občini Izola. Kdo ga je pravzaprav zrušil? Največ je gotovo prispevala Združena lista v sodelovanju z Zvezo za Primorsko, pomembno pa je bilo to, da zgoraj omenjena naveza LDS-a ni vzdržala. Župan odhaja s kar precej grenkobe v mislih, saj je gotovo pričakoval več podpore, predvsem pa nekoliko bolj spoštljivo slovo, saj vendarle ostaja edini izolski poslanec v državnem zboru. Žal je bilo na njegov račun slišati kaj malo zahval, kot da gre za nekoga, ki je samo tako, prepotoval skozi našo občino. V pomanjkanju olike občinskih svetnikov se županu dr. Gaspariniju novinarji zahvaljujemo za opravljeno delo in mu želimo foto Orlando več boljših sodelavcev. Tako je pač v človeški prejšnjimi izolskimi župani in tudi dr. Gasparini si navadi in kulturi, da o tistih, ki so odšli govorimo zasluži takšno usodo, v glavnem samo lepo. Tako je bilo z vsemi Konec koncev je bil žup splošna banka koper PRODAJA AVTOMOBILOV IN 27.februar 1997 GOSTIŠČE M4 AVTOKAMP STRUNJAN ZLATARSTVO GIOIELLERIA VAGAJA IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040 OBČINA BREZ ŽUPANA PTT'S NOT DEAD PTT'S NOT DEAD je rubrika namenjena objavi prispevkov bralcev Mandrača. V tej rubriki objavljamo odgovore in reakcije na objavljene članke, pisma bralcev, protestne izjave in podobno. Pri tem se držimo omejitve dolžine pisem (do 1 tipkana stran A4 format) ter omejitev, ki jih določa zakon o javnih glasilih. Tukaj objavljenih prispevkov tudi ne honoriramo. REAKCIJE: KS 2 in lokacijsko dovoljenje SE MALO ZARES Ob prispevkug. Franeta Goljevščka "Kje so meje širše okolice" in ob prispevku Lucia Gobba "Odgovor na laž", dajem kot član Sveta KS 2 izjavo, da o sestanku interesnega zbora stanovalcev območja pozidave turističnega apartmajskega kompleksa, ki ga je sklical predsednik KS 2, dne 21. januarja 1997 v postorih KS 2 -NISEM BILA OBVEŠČENA. Informacijo o tem sestanku sem dobila od predsednikaKS 2, Lucia Gobba na naslednji seji sveta. Nadja Bizjak ZDRAVJE NE POZNA MEJA Iz napisanega v Mandraču (2B/1/97) izhaja, da je bilo od 28 bolnikov, ki so se zdravili v Izoli in so jim pomagali s presaditvijo ledvic, 19-tim od njih ta organ presajen na Reki. Verjetno bo tudi v prihodnosti to hrvaško mesto bilo ne samo najbliže našim bolnikom ampak bo tudi kazalo še naprej največ razumevanja za težave s presajevanjem tega organa. Po drugi strani pa ne bi smeli pozabiti, da so do začetka vojne na Hrvaškem bolniki iz hrvaških obmejnih krajev, hodili na dializo v Izolo. Sedaj pa zaradi "finančnih" težav - čeprav je to prebivalstvo prispevalo pri izgradnji izolske bolnišnice - ne more več koristiti njenih storitev. Nesmiselno je apelirati na slovensko vlado, ki je sestavljena iz elementov, ki so znatno prispevali pri pokopu Jugoslavije, da se to krivično stanje popravi. Zato bi morali, če ne želimo tudi s Slovenijo prispeti tja kamor smo z Jugoslavijo, kazati malo več razumevanja do naših sosedov. Ne pozabimo tisti pregovor, ki pravi, da je sosed pomembnejši od sorodnika. Za začetek bi bilo dobro, da tudi mi napravimo kaj za njih, to je tistih, ki smo jim do včeraj pravili "bratje". Začnimo tam, kjer smo medsebojno najbolj odvisni, to je na področju zdravstva in tako naprej...in ne ustavimo se samo pri južnih ampak pojdimo še k zahodnim sosedom in ne samo po penzije in delo...čas bi bil da se tudi njim kaj vrne, že zaradi olike. Kot že rečeno ne čakajmo, da se na to zganejo v Ljubljani. V petdesetih letih našega ponovnega skupnega in "srečnega" življenja, da ne govorimo o prejšnjih petindvajsetih letih, smo dodobra spoznali kaj so ljudje z rožniškim obzorjem sposobni. Naredimo nekaj tudi zato, da ko bo potrebno ponovno polagati račune pred sedanjimi in bodočimi generacijami, nam ne bo treba zardevati pred samim seboj. Dr. Boris Gombač, Izola POLICIJA OPOZARJA Zimske počitnice šoloobveznih otrok so se zaključile. Iz izkušenj iz preteklih let vemo, da je večina vsaj še nekaj dni v počitniškem razpoloženju, ki je seveda posebej nevarno na poti v šolo in iz šole. Vemo, da so otroci zaradi tega manj zbrani in ne reagirajo na okolico kot bi morali. Ker dogajanje v policiji spremljamo že vrsto let smo v preteklosti v teh popočitniških dneh zabeležili nekaj nesreč v katerih so bili udeleženi šolarji. Zato ta teden izvajamo nekatere aktivnosti, še posebej v bližini šol, da bi kaj takega preprečili. Vsakodnevno smo prisotni v bližini osnovnih šol, tako kot ob začetku šolskega leta, seveda pa posebej apeliramo na voznike in druge udeležence v prometu, da v bližini šol in tudi sicer vozijo skrajno previdno. Maks Turščak Komandir PP Izola PESI, kaj je to Ideja se mi je porodila med enim izmed sprehodov po izolski okolici in je odsev razočarajočega stanja, ki sem ga videl. Povod pa je ustanovitev sekcije za ekologijo, okolje in prostor pri 00 SDS Izola. Morda bo ta pobuda zvenela kot protiutež njihovi sekciji,vendar to ni. Gre bolj za poskus, da se ukrene nekaj konkretnega in se ne ostane le pri besedah. Kaj je PESI? Prostovoljna Ekološka Skupina za Izolo. Kratka in jasna razlaga. PESI je poskus, da se aktivira določena skupina občanov, ki jim za Naše Mesto ni vseeno a so jim takšne in drugačne politične opcije daleč. Ekologija ne pozna kompromisov, je nad politiko in v službi vsakogar pa, če se tega zaveda ali ne. V prvi vrsti vidim vlogo take skupine v osveščanju okolice o nekih "ekoloških normah" obnašanja in v inicijativah za konkretne akcije. Seveda bi se naslanjali na občinske strukture, jih skušali privabiti k sodelovanju vsaj z logistično podporo, jim posredovati kakšno idejo,... Hkrati bi želeli privabiti v naš krog tudi somišljenike različnih političnih opcij in društev, ki delujejo v Izoli, saj je vse prevečkrat strankarska pripadnost odločilni moment v medsebojni komunikaciji. Pri nas se ne želimo ukvarjati s politiko, zanimal bi nas le prostor v katerem živimo, njegov izgled in kakovost (prijaznost za bivanje). Seveda bi se priključili širšemu protestu, če bi bil ta v interesu meščanov in ne zgolj domena ene politične veje ali le nevoščljivo metanje polen pod noge. Tudi ekonomija in turizem imata perspektivo le, če bosta vključevala ekološki moment, ker je sicer njuna življenska doba dokaj kratka, hkrati je že čas, da se pričnemo prilagajati evropskim merilom tudi na tem področju. Ni minilo prav veliko časa, kar sem se oglasil v Mandraču s sliko in komentarjem, takih slik in komentarjev bi lahko bilo še veliko. Dovolj je že kratek sprehod po cesti za Korte in nato na levo proti Baredom. Vse preveč zapuščenih avtomobilov, ki razpadajo na tej ali oni strani ceste, hladilnik, zamrzovalna skrinja, ki leži kar takole v gozdiču, tudi televizor se najde (Morda zato, da ni vrabcem dolgčas?). Vsi ti čudni vrtički, ki premnogokrat služijo lastnikom (najemnikom) tudi kot odlagališče odsluženih električnih ali plinskih kuhalnikov, pohištva, mopedov in avtomobilov. Ograje, ki jih obdajajo so bolj po pravilu kot izjemoma narejene brez kakršnihkoli kriterijev. Hkrati pa ima večina na teh zemljiščih postavljene tudi "barake", ki bolj spominjajo na posnetke iz kakšnega johanesburškega črnskega geta, kot na okolico urejenega mesta. Nekateri imajo prave pravcate vikende a je še dovolj jasno vidno, da ni pravih meril kako urediti prostor. Žal je potrebno ugotoviti, da po prehodu iz enega v drugi politični sistem še vedno težko dojemamo razliko med DEMOKRACIJO in ANARHIJO. Zgoraj navedeno je že eno izmed kislih jabiolk v katerega bodo odgovorni prej ali slej morali ugrizniti. Naj bo za prvič dovolj. Kogar pa bi sodelovanje v taki skupini zanimalo lahko dobi naslov v uredništvu Mandrača in se oglasi. Ozvaldo Ivančič P.S. Ali je kdo pomislil na to, da bi nam, namesto parka, ki so nam ga praktično že vzeli in je imel svoj prostor v zgodovini Izole in tistih, ki so svojo mladost preživljali v šestdesetih, dali drug park? Lahko bi ga uredili tam, kjer nameravajo spet postaviti opeko in beton, saj so bili prej tam vrtovi in je zemlja dovolj plodna za rastlinje. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 E-MAIL: MANDRAC @ EUNET.SI. ŽR: S1430 - 603 - 32431 / Tisk: Birografika BORI, Izola OBRTNO STANOVANJSKA STANOVANJSKO OBRTNA (KB) V torek je v KS Livade potekala javna razprava o predlogu prostorsko ureditvenih pogojev (t.i. PUP) in o Zazidalnem načrtu Obrtno-stanovanjske cona Izola. Slednji ureja pozidavo območja ob Kajuhovi ulici, oziroma med Južno in obalno cesto. Na tem delu je po predlogu zazidalnega načrta predvidena gradnja dveh trgovsko-poslovnih objektov ob Kajuhovi, poslovnih objektov, večja površina pa tudi gradnji individualnih stanovanjskih objektov ter vrstnih hiš na območju tik pod obalno cesto. Pomisleke med krajani zbuja prav povečan obseg stanovanjske gradnje, saj se po njihovem mnenju na ta način obrtno-stanovanjska cona spreminja v stanovanjsko obrtno, kar ima lahko neprijetne posledice za tiste, ki na tem območju delajo, saj, kot je opozoril eden izmed razpravljalcev, bi lahko določene dejavnosti, ki so bolj hrupne, začele stanovalce sčasoma motiti. Prav tako je bilo moč slišati številne pripombe v zvezi z premajhnimi razdaljami med hišami, premajhnimi parcelami in sploh pregosti pozidavi, ki premalo upošteva potrebe bodočih stanovalcev in lastnikov poslovnih prostorov (parkirni prostori, otroška igrišča ipd.) ter bolj kot to odraža neko trenutno profitno logiko investitorja, ki je v tem primeru Galeb Gradbeništvo. Slišati je bilo tudi pripombo, da gradnja stanovanjskih hiš tik pod obalno cesto ni smotrna, saj se kljub protihrupni zaščiti ni moč popolnoma izogniti vplivu ceste. Zato bi bilo v tem predelu bolj ustrezno graditi poslovne prostore, vendar je konec koncev to stvar tistih, ki bodo pripravljeni odšteti lepe denarce zato, da bodo živeli tik pod avtocesto. Osnutek PUP-a predvideva glede etažnosti za poslovno stanovanjske oz. stanovanjske objekte možnost gradnje dvonadstropnih objektov (to pomeni klet, pritličje in dve nadstopji). Na ta način bi bila omogočena nadzidava že obstoječih objektov, saj so bili po dosedanjih predpisih lahko le enonadstropni, prav tako pa naj bi bili dvonadstropni tudi bodoči objekti. Načrtovalci menijo, da je potrebno dati to možnost, saj naj bi takšna tendenca obstajala tudi med lastniki že obstoječih objektov. Vendar pa je bilo slišati pripombo, naj se ohrani dosedanja etažnost - eno nadstropje, saj bi zaradi goste poseljenosti višji objekti kaj hitro zakrili nižje. Po mnenju načrtovalcem pa je potrebno zainteresiranim dati možnost povečanja bivalnega prostora, pa tudi drugače naj bi za individualni stanovanjski objekt veljalo, da ga sestavljata 2 stanovanjski enoti ter poslovni prostor, kar so pri načrtovanju upoštevali. V KS pa menijo, da bi morali načrtovalci bolj precizno določiti število stanovanjskih enot in njihovo tipologijo v načrtovanih stanovanjskih objektih, saj sta sedaj predvideni dve stanovanjski enoti po 180 m2, kar je po mnenju nekaterih predimenzionirano, saj po tako velikih stanovanjih ni velikega povpraševanja, zato pa je le-to toliko večje, kar zadeva manjše stanovanjske enote. Zato se bojijo, da bi iz dveh stanovanj nastala štiri ali celo šest in bi se ponovila zgodba, ki jo že poznajo stanovalci pred kratkim dograjenih stanovanjskih hiš v omenjeni coni, kjer že primankuje parkirnih mest, da ne govorimo o kakšnih otroških igriščih in podobno. Stališče KS je tudi, da je potrebno PUP in Zazidalni načrt obravnavati kot dva ločena odloka. Sicer pa je čas za posredovanje pripomb občinskemu organu do 28. februarja. Nadaljni postopek predvideva, da se vsaka pripomba pretehta in če je umestna se vnese v predlog, ki se tako dopolnjen posreduje občinskemu svetu. Tedaj bomo videli v kolikšni meri bodo pripombe upoštevane, glede na to pa, daje zemljišče v večji meri občinsko ( del parcel je sicer v lasti zasebnikov), je umestno tudi vprašanje kaj bo občina imela od takšne ali drugačne pozidave tega zemljišča. O PUP-u so v sredo razpravljali v KS Jagodje, 19. marca ob 17. uri v skupščinski dvorani pa bo javna razprava o dveh PUP-ih na področju KS Staro mesto.__________________ KMETJE SE TUDI JEZIJO /-ulova Pobuda za spremembo dosedanje prakse pri izvedbi Raspisu za regresiranje sadik oljk v občim l/ola I. Podpisniki zahtevamo spremembo laspisa v smislu da sc ne regresira samo sadike oljk ampak tudi trsne cepljenke. sadike sadja (breskve, jabolka , hruške, kaki. češnje, itd ) ki se sadijo v večjih kompleksih Za pridelavo zelenjave regresiranje semen sadik namakalne opreme, rastlinjakov m folije Pričakujemo . tki se v proračunu Občine numemio sredstva /n navedene programe pri koriščenju sredstev prednost k meloni katerim je kmetovanje edina dejavnost za preživljanje 2 Zahtevamo imenovanje pet (5) članskega odbora za kmetijstvo pn županu ah občinskem svetu kalen hi ocenjeval ah predlagal zadeve v zvezi s kmetijstvom Kmetje, v izolski občini jih je okoli 30, so nezadovoljni s položajem kmetijstva v Izoli. V občini ni, po njihovem, nobene zdrave kmetijske politike. Predstavniki nekakšne neformalne interesne skupine občanov so o kmetijski politiki v občini Izola povedali naslednje: "Na občinskem nivoju ne obstaja niti odbor za kmetijstvo, preko katerega bi lahko kmetje podajali svoje predloge in pobude. Zato mnogokrat kmetje nimajo možnosti vpogleda in vpliva na razporejanje sredstev namenjenih kemtijstvu. O tem odločajo kar občinski uradniki, ki pa po njihovem mnenju, o kmetijstvu premalo vedo. Po mnenju nekaterih kmetov kmetijstvo sploh ni samo profitna zadeva, ampak pomeni tudi krajisnki izgled nekega območja, kar bi kazalo vsekakor bolj povezati z razvojem turizma v občini. Da se tega na državni in občinski ravni ne zavedajo najbolje, kažejo tudi podatki iz katerih je razvidno, da je vinogradništvo v nazadovanju, povprečna starost trt se viša, mladih pa ni od nikjer, še slabše se godi breskvi. Tudi za vrtnarstvo se ne zanima skoraj nihče več, čeprav je nekdaj bilo vrtnarstvo glavna panoga vseh treh mest." Od tod tudi protest glede regresiranja oljk. Izolski kmetje niso proti regresiranju oljčnih sadik, zavzemajo se samo za bolj pravično razdeljevanje občinskega denarja namenjenega za proizvodnjo hrane. V zadnjih letih so bile regresa deležne samo oljčne sadike in nobena kultura več. Že v sosednjih občinah namenjajo večjo skrb tudi ostalim kmetijskim panogam (vinogradništvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo). In čas je, da več posluha kmetijski problematiki pokaže tudi izolska občina. Izredna seja Občinskega sveta ŽUPAN JE ODSTOPIL (MD) Na izredni seji Občinskega sveta, ki je bila v torek, 26. februarja, je izolski župan, dr. Mario Gasparini, potem ko je propadel zadnji poizkus, da bi mu omogočili normalno nadaljevanje mandata z neprofesionalno Župansko funkcijo, ponudil odstop s funkcije Zupana občine Izola. Občinski svet je njegovo odstopno izjavo sprejel nakar je župan zapustil sejo in odpotoval v Ljubljano, ker je imel obveznosti kot poslanec državnega zbora. Občinski svet je v nadaljevanju (po nekaj zapletih) sprejel ugotovitveni sklep, da je dr. Gasparini odstopil kot izolski Zupan, potem pa po dveh prekinitvah seje sprejel sklep, da dr. Gasparini opravlja tekoča dela do izvolitve novega župana. Takšna bi bila kratka verzija celotnega dogajanja, bolj natančna pa je takšna-le: Davorin Adler (predsednik OS): Dajem besedo županu dr. Gaspariniju. dr. Gasparini: Sklep, ki ga imate pred seboj smo pripravili z vašo vednostjo v skladu z zakonskimi normativi, za odločanje o njem pa je treba imeti politično voljo, vendar o tem ne bom govoril. Vi poznate moje stališče, da sem pripravljen ta statutarni sklep izvrševat (sklep govori o tem, naj bi župan nepoklicno opravljal funkcijo do konca mandata, občinski svet pa naj bi izvolil dva podžupana). Kot sem prej povedal je vse odvisno od politične volje vas poslancev občinskega sveta. V kolikor ta predlog ne bo sprejet bom podal odstopno izjavo z današnjim dnem, tako da rešimo to neprijetno situacijo, ki traja že tri mesece in zaradi katere trpimo vsi: jaz in moji sodelavci na občini. Torej, če predlog statutarnega sklepa, ki so ga sprejele nekatere bistveno večje občine od naše, ne bo sprejet potem bom odstopil s funkcije župana občine Izola na katero sem bil izvoljen do leta 1998. Če bo do tega prišlo se bom moral opravičiti mojim volivcem, ker nisem izpolnil njihovega zaupanja in sem jih malo pustil na cedilu, vendar upam da bom kot poslanec koristno delal za občino Izola. Seveda sem pripravljen do izvolitve novega župana pripravljen opravljati potrebna dela, če se boste s tem strinjali. Mislim, da je z moje strani to korektno, ker bi sicer prišlo do nekaterih zapletov, če bi se kar tako pobral od tod. Predsednik OS: Predlagam glasovanje o predlogu statutarnega sklepa. GLASOVANJE: 3 ZA, 6 PROTI, 10 VZDRŽANIH. Predsednik: Predlog statutarnega sklepa torej ni sprejet zato dajem besedo Županu, kije napovedal odstop. dr. Gasparini: Pismeno odstopno izjavo bom dal predsedniku v njej pa piše, da z današnjim dnem 25. 2. 1997 podajam odstopno izjavo .... Funkcijo župana sem pripravljen opravljati neprofesionalno do izvolitve novega župana občine Izola. Igor Franca (LDS): Glede na izraženo željo Župana in v imenu poslanske skupine LDS predlagal ugotovitveni sklep o prenehanju mandata župana občine Izola. V prvi točki ugotavljamo, daje bil župan izvoljen na lokalnih volitvah ...., da je 25. 2. podal odstopno izjavo od funkcije župana občine Izola. Druga točka: Na podlagi dejstva iz 2,točke prvega sklepa OS ugotavlja, da je dr. Gaspariniju v skladu s 37 A in 42 členom zakona o lokalni samoupravi s 25. 2. prenehal mandat župana občine Izola. Volilno komisijo se zadolži, da v skladu s 105. členom zakona o lokalnih volitvah začne s postopkom volitev župana. Občinski svet soglaša da dr. Gasparini opravlja funkcijo župana neprofesionalno do izvolitve novega župana v skladu s 3. točko tega sklepa. Dr. Gasparini ima iz naslova neprofesionalnega opravljanja funkcije pravico do nadomestila plače v višini 33% plače, ki bi jo prejemal za opravljanje funkcije v polnem delovnem času ter ostale pravice v skladu z Zakonom o funkcionarjih v državnih organih. Tretja točka: Sklep stopi v veljavo takoj. Aleš Bohinec (ZZP): Poslanska skupina Zveze za Primorsko na podlagi pravilnika predlaga 10 minutni odmor. Predsednik OS: Župan odhaja po obveznostih v Ljubljano, zato bi se mu rad zahvalil za konstruktivno sodelovanje v tej sestavi (sledi kratek aplavz) Intervju: dr. Mario Gasparini: "Mislim, da ne delajo prav" Takoj po podani odstopni izjavi smo dotedanjega profesionalnega izolskega Župana dr. Gasparini prisotni novinarji povprašali za kratek komentar tega dogodka - Ste bili pripravljeni na tak izid glasovanja? - Seveda sem bil pripravljen, vendar mi ne preostane nič drugega, ker čez dva dni moram prenehati s profesionalno funkcijo. - Ste sodelovali v usklajevanju predlogov? - Sodeloval sem jaz in tudi drugi iz LDS, kot vsaka stranka. - Mislite, da je to dobra rešitev? - Ne. Mislim, da to ni dobra rešitev in mislim, da se naši svetniki ne zavedajo, kaj to pomeni. Če ne drugo tudi materialno za to občino, saj bi bilo bolje tistih 5-6 milijonov porabiti za kakšno šolo kot pa za volitve. - Vendar vas zdaj čaka zelo resno delo v DZ? - Ja, jaz vem, da bi bilo naporno, vendar sem bil pripravljen tudi ob sobotah in nedeljah opravljati naloge župana, ker mislim, da nima nobenega smisla organizirati volitve župana za leto in pol. - Novega župana čakajo hude naloge. - Mislim, da sem mu pustil kar precej dela, tako da se bo moral najmanj do konca tega leta uvajati v funkcioniranje občine. Ena stvar je biti v tej dvorani, druga stvar pa je izvrševati nekaj. - Seveda bosta morala sodelovati. - Vsekakor, saj za Izolo bo moral biti enako dober kot če bi bil jaz. Nobenega smisla nima zdaj govoriti o prežvečenih stvareh. To so dejstva. - Ko se govori o možnih županih se vedno govori o imenih...- - Mene so malo razočarali s to politično voljo, saj je imel statutarni sklep svojo zakonsko osnovo (namig proti poslancem ZLSD). - V občini se začenjajo bitke za to funkcijo. - Seveda, zato je treba pričakovati hitre spremembe na občini, saj nekateri sodelavci so že rekli, da če ne bom ostal bodo dali odpoved, neglede na strankarske odnose. Gre za odnos človek - človek. - Kaj boste za konec rekli Izolanom? - Da mi je žal ampak da se bom vendarle po najboljših močeh trudil zanje in za Izolo. (nadaljevanje seje OS po 10. minutnem odmoru) Predsednik OS: Dobil sem dva predloga sklepov, ki sta statutarne narave in sicer da dr. Mario Gasparini opravlja naloge Župana občine Izola do izvolitve novega župana. Nadomestilo za opravljanje nalog župana bo občinski svet določil na osnovi predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. To je predlog ZLSD. Ugotovitveni sklep o katerem ni treba več glasovati pa je brezpredmeten, ker je Župan dal odstopno izjavo in z njo odstopil od profesionalne funkcije. Aleš Bohinec (ZZP). Šele ko OS ugotovi, da je Župan podal odstopno izjavo bo imel ta sklep funkcijo. Do takrat volilna komisija ne more začeti s postopkom za volitve. Sekretar OS (Boris Milenkovski): O odstopni izjavi se ne glasuje, veljati pa začne takrat, ko predsednik z njo seznani člane občinskega sveta. Takrat se mora glasovati o ugotovitvenem sklepu, da je županu prenehala funkcija, da lahko začnejo teči roki za volitve. O sami odstopni izjavi pa se ne glasuje. Predsednik OS: Želi še kdo razpravljati o predlogu sklepov? Aleksander Frantar (SKD): V skladu s poslovnikom Občinskega sveta in v imenu poslanske skupine prosil za 15 minut pavze. SLEDI PAVZA Predsednik: Svetnike uradno seznanjam z odločitvijo dr. Gasparinija, da poda odstopno izjavo na profesionalno opravljanje funkcije Župana. Funkcijo je pripravljen opravljati neprofesionalno do izvolitve novega župana. Nadaljujemo z glasovanjem o predlogu statutarnih sklepov. Igor Franca (LDS): Predlagal bi spremembo v 4. členu statutarnega sklepa, ki bi se po novem glasil: Občinski svet soglaša da dr. Mario Gasparini opravlja tekoče delo župana (prej funkcijo) neprofesionalno do izvolitve novega župana ... Aleksander Frantar (SKD): Kako je zdaj, ko je dr. Gasparini dal ostavko na svojo funkcijo, po kakšni logiki to lahko še vedno opravlja naprej. Po zakonu o lokalni samoupravi je lahko župan ali pa ni. Ne more ne biti župan in vseeno opravljati županske naloge. Lahko bi bilo le tako, daje župan do izvolitve novega, zdaj pa župan ne more biti več in ne more imeti teh pooblastil. Naš občinski statut ni določil, kdo lahko opravlja naloge župana v njegovi odsotnosti. Zato predlagam, da bi dela Župana moral opravljati nek drug organ občine, če bi ta dela župan prenesel nanj. Lahko bi to bil podžupan, tajnik občinske uprave ali občinski svet. Morali bi se dogovoriti, kdo bo opravljal te pristojnosti... Sledila je krajša razprava v kateri so sodelovali še nekateri svetniki, končno pa je prišlo na vrsto glasovanje o predlogu ugotovitvenega sklepa z prej omenjenim popravkom. GLASOVANJE: 19 ZA, 1 VZDRŽAN KOMUNALA NE POČIVA Občinski svetniki so se po končani izredni seji Občinskega sveta za dve uri prelevili še v delegate skupščine Javnega podjetja Komunala Izola ter obravnavali poročilo o poslovanju v letu 1996, program dela za leto 1997 in posebej še program investicij. Direktor Alojz Zorko je predstavil poročilo, ki je v glavnem zadovoljilo delegate, saj je podjetje poslovalo pozitivno, le delegat ZZP Aleš Bohinec je imel pomisleke na rast nekaterih cen komunalnih storitev, kar je direktor pojasnil z višjo ravnijo uslug in hkrati obljubil natančno pojasnilo za naslednjo skupščino. Glede manjšega ostanka dohodka od predvidenega pa je direktor pojasnil, da je Komunala postorila nekaj nalog tudi brez nadomestila, saj so bile v občinskem interesu in je za ta dela pač porabila določena sredstva. Bolj razgibana je bila razprava o programu dela, še posebej pri tistem delu, ki govori o predvideni selitvi Komunale na enotno lokacijo. Direktor je pojasnil, da podjetje zdaj deluje na več različnih lokacijah, nekatere so z zazidalnimi načrti že predvidene za druge namene (Zdravstveni dom itd.), tako da je selitev racionalna in rezultat 15 letnih želja tega kolektiva. V mislih imajo eno od lokacij v industrijski coni (Stavbenik, IMP, Mehano), vendar za pogovore o ceni takšne preselitve potrebujejo soglasje skupščine k takšni usmeritvi. Nekateri delegati (ZZP, ZLSD in LDS) so ostro nasprotovali uvrstitvi projekta v program dela, vendar so končno prevladali tisti, ki so menili, naj projekt bo v programu, o tem, če se bo z njim štartalo pa bo itak odločil Občinski svet. Zanimivo je bilo ravnanje Marina Domia (ZLSD) kije bil proti temu, da projekt pride v program dela Komunale za leto 1997, v nadaljevanju in po pojasnilih direktorja Alojza Zorka pa je v posebni "investicijski točki" podprl predlagane rešitve in idejne predloge finančnega in vsebinskega reševanja te problematike. Z večino glasov so bili sprejeti predlogi vodstva JP Komunala, ki ga tako čaka delovno napeto poslovno leto 1997. Komunala je zadolžena za vzdrževanje cest v izolski občini. Da je res tako priča tudi ta fotografija na kateri dva delavca komunale krpata uničen asfalt na Velikem trgu. Kako dolgo bodo te zaplate vzdržale je težko reči, zagotovo pa to ni rešitev za zares uničene ceste v mestu in na podeželju. SMUČAKSKlKlUB IZOLA SCI CLUB ISOl A Kraška 1, l/ola Tel./Fax. 066/ 61 013 RAZPISUJE OBČINSKO PREVENSTVO V VELESLALOMU ZA LETO 1997 Tekmovanje bo v soboto 1 marca v FORNI Dl SOPRA (Italija) in se bo pričelo ob 11 uri po umiku, ki bo objavljen v četrtek 27 februarja na oglasni deski pri lekarni v Izoli in v prostorih Smučarskega kluba Izola. KDO ZAPIRA TUNEL JAGODJE? (KB) Prejšnji teden, ko smo pisali o novih cestah v KS Jagodje, nas je poklicala krajanka, ki nas je opozorila na to, da je ob izhodu iz tunela, skozi katerega poteka priljubljena sprehajalna pot, nekdo nametal velik kup vej, ki ovirajo prehod. Pravi, da naj bi veje tja zmetali takrat ko so asfaltirali cesto. Sodeč po tem kar smo tam videli izgleda, kot da je nekdo očistil vhod v tunel in porezal odvečno grmovje in vejevje, kar je hvalevredno dejanje, kaže pa, da mu je zmanjkalo časa, da bi vejevuje tudi odstranil. Kakorkoli že, tisti, ki se skozi tunel sprehajajo so se hitro znašli in omenjeno oviro odstranili tako, da so vejevje lastnoročno umaknili na rob poti. Vendar pa so sprehajalci opazili, daje kasneje nekdo z vejami prehod zopet zaprl, kar bi utegnilo pomeniti, da stvar počne namenoma. Sicer ni jasno zakaj bi nekdo zapiral to pot, kije sicer urejena, saj sojo pred dvemi leti na pobudo KS krajani sami uredili. Ob našem obisku je bil prehod skozi tunel le prost, veje pa odmaknjene na rob ceste, četudi bi bilo najbolje, da se jih odstrani. Če je res kdo, ki to počne namenoma, ga bo morda minilo, ko se bo moral potruditi in vejevje privleči od drugod. DAN ZENA V HOTELU"RIVIERA" Ženska sekcija "Gracijela Gobbo" vas vabi na praznovanje mednarodnega Dneva žena, ki bo v PETEK, 7. MARCA ob 18. uri v Gostinskem šolskem centru (hotel Riviera) v Izoli. Govornica bo znana igralka in pevka Jerica Mrzel, ki nam bo tudi zapela katero od svojih pesmi, sledil bo kratek kulturni program, nato pa bomo plesali in se zabavali do poznega večera Listki za večerjo so naprodaj v trafiki za lekarno in v restavraciji Gostinske šole Pridite, ne bo vam žal! KflVflRJlfl in . SLAŠČIČARNA * BomiouE ninfl , IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225 IZREDNE CENE Unikatni plašči, jakne, pelerine, kostimi, ekskluzivne svilene bluze, pletenine... ^Bodite drugačni, oblačite se pri NINII^ OBU !ACEK OBUTEV -CALZATURE M.GORKI 2, IZOLA - ISOLA, tel.: 066/ 61 - 631 Velika izbira obutve za vsakogar! ODPRTO: 830 - 12f in If? -IS*1,SOBOTA: od8“ do 1Ž0h ROKOMET Delmar: Krško 17:14 (9:5) Izolani so povsem zasluženo premagali Krčane, ki razen agresivne igre prav dosti niso pokazali. V tekmi dveh obramb, je prva popustila gostujoča in sicer že sredi prvega polčasa. Ob koncu prvega aela so Izolani vodili za štiri zadetke. V drugem polčasu je sledilo dolgo obdobje, ko domači niso in niso zatresli gostujoče mreže. Krško je rezultat znižalo na 14 : 12 in vse je kazalo, da bomo v izolski dvorani ponovno priče srhljivega razpleta. K sreči pa so izolski igralci, ki jih je tokrat zaradi bolezni vodil Mičovič, znali zdržati in osvojiti dve nadvse pomembni točki. V izolskem moštvu je ponovno blestel vratar Mitja Valenčič, ki mu je nekajkrat uspelo gostujoče napadalce docela osmešiti. Ob vratarju Valenčiču, si zaslužijo pohvale tudi ostali igralci oa Vunjaka pa do Dežjota. Razveseljivo dejstvo je, da sta se na krilih na trenutke v igro„ lepo vključevala Pegan in Čebular, katera si bosta v bodoče gotovo zaslužila redno mesto v ekipi. Novinec Tomič, ni zapustil ravno blestečega vitsa, kar pa po preboleli gripi razumljiva posledica, priložnosti za dokazovanje pa mu letos res ne bo manjkalo. Mičovič reprezentant ? Da je Mičovič glavni steber ekipe je verjetno jasno že vsakomur. Je skoraj edini v Delmarjevem moštvu, ki tekmo začne in konča, brez (malo, nič) počitka. Dobro igra na levem krilu, zna pa zelo dobro zaigrati tudi na mestu srednjega zunanjega in povezati vso ekipo. Je izredno zanesljiv izvajalec sedemmetrovk, vse kontre so njegove, zagrizeno igra v obrambi in je sploh igralec, ki bi si ga želel vsak klub. Minuli vikend so bili na pripravah na obali rokometaši Pivovarne Laško. Prvenstveno tekmo proti Andorju so odigrali v Luciji (30:25), na večerni tekmi v Izoli pa je bilo nekaj pomembnih celjskih klubskih mož (Tone Turnšek, Miro Požun), ki so baje z zanimanjem spremljali 27-letenega Petra. Poznavalci trdijo, da za prestop Mičota v Celje ni možnosti, je pa iz Celja do reprezentance le korak, da o celjskem "zraku" v reprezentamci niti ne govorimo. zasedbi. Po neuspelem prvwem nizu, se je izolska šesterica le ujela in po kar hudi borbi zmagala v 4. nizu. Izolani so igrali že z mislimi na konec tekmovanja v l.B ligi in na zaslužen počitek do avgusta, ko bodo se spet pomerili v isti ligi (če se tekmovalni sistem slučajno ne spremeni). V kolikor bodo znali urediti razmere v klubu oziroma v upravi, se lahko nadejamo ponovnega napada na 1. A ligo. Sicer pa bomo o načrtih OK Simonov zaliv kaj več napisali v enem izmed Mandračev, ki bodo izšli po zaključku tekmovanja. NAMIZNI TENIS V soboto so članice Arrigonija doma tesno izgubile z Rakekom z rezultatom 3:4. Poraz je toliko bolj neprijeten, ker onemogoča uvrstitev na prvo mesto lestvice v drugi ligi in s tem direktno napredovanje v prvo ligo. Izolanke so delovale utrujeno in verjetno gre prav v utrujenosti od vseh tekmovanj iskati razloge za neuspeh. Člani so z 2:5 izgubili s favorizirano ekipo iz Murske Sobote, tekmo z Branikom pa so preložili zaradi bolezni. MALI NOGOMET Tudi letos se je v Ljubljani odigral tradicionalni malonogometni turnir Slovan - Slavija 1997. Turnirja se je udeležilo prek 70 ekip iz cele Slovenije. V konkurenci mlajših dečkov so izolski naraščajniki z drugim mestom dosegli lep uspeh. Uspeh je še dodatno jpodkrepil Marko Božič, ki je bil najboljši strelec turnirja. Za Izolane so zaigralio naslednji nogometaši: Treskavica Jure, Volk Igor, Božič Rok, Zajc Cristijan, Ulemek Marko, Hajnc Nenaa, Franetič Andrej, Hadžič Damir in Božič Marko. Omenjeni igralci te generacije so pod strokovnim vodstvom trenerja Sandija Sejdinovskega ponovno dokazali, da so zelo obetavni in delavni. REZULTATI: Izola : Intersoft 2:0 Izola : Sava Kranj 4:1 Izola : Triglav Creina 0:1 Vrstni red: 1. Triglav Creina, 2. Izola, 3. Intersoft, 4. Sava Kranj koncu pa so slavile nekoliko starejše in bolj izkušene domačinke. Izolanke so tokrat zaigrale res dobro. Izvrstno je igrala tudi povratnica Tičičeva, ki je dosegla tudi 4 gole. Tekmo so odločili vratarki, tokrat je bila uspešnejša domača vratarka Veselič, ki je ima 17 obramb, izolska vratarka Bubola pa le 7. Kar pa je bilo najbolj razveseljivo, je dejstvo, da so Izolanke prikazale borbeno in lepo igro, ki v bodoče gotovo veliko obeta. Dobra igra bo potrebna že v soboto, ko prihaja Izolankam v goste ekipa Maribor Branika. V poštev pride samo, kot tudi na gostovanju pri Kočevju in na tekmi s škofijsko Burjo doma. Ob omenjenih uspenih je možna celo uvrstitev na osmo mesto, kar ji bil tudi cilj tekmovanja v ligi. Pa tudi morebiten neuspeh in igranje v play out-u ne bi bil konec sveta. V ženskem rokometu se obro dela in prav to je garant, da bo ekipa še naprej igrala v prvi ligi. Hi i ženske M degro Piran : Izola 22:21 (12:10) Izolanke so spet rezultatsko razočarala, saj so iz rok izpustile najmanj točko, ki bi se ob večji sreči lahko spremnila v dve. Tekma je bila ves čas izenačena, na ODBOJKA Simonov zaliv: Žužemberk 3:1 (-11,9,8, 12) Izolani so srečanje odigrali v okrnjeni VELIKI NOGOMET Korte: Šmarje 0:1 Kortežani so po dopadljivi igri izgubili prvo prijateljsko tekmo v okviru priprav na nadaljevanje prvenstva v 3. ligi MOTOCIKLIZEM JADRANJE ZAČETEK SEZONE S prvo regato za spomladanski pokal se bo v soboto in nedeljo začela letošnja domača jadralna sezona. Vse pa kaže, da začetek ne bo ravno takšen, kot bi si jadralci želeli, saj je odločitev o organizaciji jesenskega pokala prišla nekoliko nenadno in krepko posegla v organizirane priprave posameznih jadralnih klubov in tekmovalcev. Tako je slišati, da se večina klubov ne namerava udeležiti te prve regate ampak bodo delali po programu, ki je seveda tempiran na marčevske kriterijske regate. Edini ki bi pravzaprav lahko normalno tekmovali so jadralci v razredu 470, ki se pripravljajo že od začetka leta, večina drugih pa je šele na začetku priprav. VZHODNJAKI V IZOLI Izolski zaliv so te dni zapolnila jadra tekmovalcev s Češke in Poljske, ki so prišli na kratke priprave v Izolo. Gosti jih JK Buija, kjer so našli matično luko, veter pa jim gre tudi na roko, tako da bodo priprave nedvomno povsem uspele. To je seveda dobra napoved za velikonočno regato, ki bo letos gotovo še bolj obiskana kot sicer. Nasploh kaže, da bi s ponudbo jadralnega turizma Izola lahko dobila veliko več kot dobi zdaj. Dokaz je obisk jadralcev iz Avstrije, ki pred in med velikonočnimi prazniki dobesedno napolnijo vsaj dva obalna hotela: Simonov zaliv in Bernardin. Seveda pa bi v načrtovanju tega turizma morali športni in turistični delavci sodelovati veliko bolj kot doslej. v DONČIČ SPET V IZOLI Najboljši izolski motociklist, trikratni državniprvak in dvakratni viceprvak tekmovanja za Alpe Adria, Nino Dončič se po enoletnem tekmovanju v italijanskem državnem prvenstvu vrača v matični klub VRT Izola. Predsednik kluba, Igor Vošinek, je povedal, da je bila sezona v italijanskem prvenstvu manj uspešna od pričakovanega, saj je tekmovalec vozil na slabših motorjih od tekmecev. Na prvi dirki je bil precej časa celo v vodstvu, potem pa je padel in od takrat naprej se ga je držala smola. Če ni vrhunskih rezultatov tudi ni najboljših motorjev in začaran krog je sklenjen. Vsekakor pa je Nino dokazal, da je zelo hiter voznik in ob vrnitvi v matični klub načrtujejo njegov prestop v višji razred 250 kubičnih centimetrov. V kratkem naj bi dobil novo Aprillio 250, vredno najmanj 15.000 DEM, vsaj še enkrat toliko denarja pa bo potrebnega za izpeljavo vseh predvidenih tekmovanj v tem letu. Začelo se bo že 24. aprila s prvo dirko za državno prvenstvo, v klubu pa upajo, da bodo dobili dovolj sponzorjev za celotnega programa. Potem ko so aktivno tekmovanje zapustili nekateri znani izolski dirkači (Paliska itd.) drugi pa odšli v druge klube bo ob Nemarniku, ki uspešno tekmuje med kartisti, Dončič ostal še edini izolski športnik v avto moto športu. Za šport in rekreacijo dobite na enem mestu vse, od superg da.. BOGAT IZBOR ŠPORTNIH OBLAČIL IN OBUTVE ZA HLADNE DNI KOPER, Tržnica, tel. 25-888 IZOLA, Sončno nabrežje, tel. 65-646 PORTOROŽ, Obala 16a, tel. 75-598 Odprto ob delavnikih non-stop, v Portorožu tudi ob nedeljah in praznikih l ALERGIJSKI RINITIS Prišla bo pomlad, čakal sem jo rad, da bi zdrav vesel... Kakor kdo. Nekateri se pač ne veselijo preveč prvih cvetočih dreves in trav. Takrat se začne njihova muka, ki se kaže s srbenjem, solzenjem, kihanjem itd. Kako to, da pa imajo nekateri težave tudi preko celega leta, tudi izven obdobja cvetenja trav in dreves? Najprej: kaj je to alergijski rinitis? Takoimenovani alergijski rinitis (preobčutljivostno vnetje nosne sluznice) je skupek simptomov kot so kihanje, vodni izcedek iz nosu, zamašen nos. Ti simptomi lahko trajajo več kot eno uro, večino dni v letu. Težave z nosom so lahko zelo nadležne v šoli, na delovnem mestu in doma. Alergijski rinitis predstavlja skoraj dve tretjini vseh rinitisov. Ima ga okoli 1 3% Slovencev. ZA ZDRAVO SPANJE Da je človeko spanje eden od osnovnih pogojev čisto okolje, je splošno znana ugotovitev. Še bolj pomembno pa je ali spimo na čistem ležišču-jogiju, brez prahu, umazanije, pršic. In prav novost, ki vam jo želimo predstaviti je posebna metoda čiščenja jogijev. Da bi vam pomagali reševati tovrstne probleme, se je podjetje "Pelikan" iz Kopra pridružilo ostalim "Potema" strokovnim servisom po vsej Sloveniji pod geslom: "V boju proti hišnim pršicam". Novost, ki jo nudijo na domačem tržišču je antibakterijsko čiščenje jogijev; zdrava in koristna storitev, ki bo marsikomu olajšala težave in mu vrnila mirensen. Veliko je namreč ljudi, ki ne najdejo odgovora, zakaj nemirno spijo? Večina pa jih niti ne pomisli, da se vzrok za to skriva v ležišču. Jogi je namreč eden najbolj umazanih predmetov s katerim ima človek stik kar tretjino življenja. V njem so bakterije, trosi, virusi in hišne pršice; njihov izloček guanin pa je eden najhujših alergenov za človeka, saj je le-ta povzročitelj srbečic, alergij in celo astme. Astmatikov in alergikov je vedno več, vedno več pa je tudi ljudi, ki nekaj dajo na higijeno svojega ležišča. Ker jogija ni možno prati, je edini možni način vzdrževanja higijene antibakterijsko čiščenje z UV žarčenjem. Kaj ga povzroča? - Pogost vzrok alergijskega rinitisa je pršica hišnega prahu. Največ je je doma in to v posteljnini (poglej priloženi članek). - Drugi najpogostejši vzrok so alergeni mačke in psa. - Mnogo alergenov je v delovnem okolju. Pri takih se kažejo simptomi v izboljšanju konec tedna ali med počitnicami. - V času cvetenja dreves, trav, plesni, plevela, pelodi sprožijo razvoj alergijskega rinitisa. - Številna zdravila (aspirin, beta blokerji) tudi lahko sprožijo razvoj rinitisa. Kako do prave diagnoze? - z izčrpnim pogovorom z zdravnikom, - s kožnimi vbodnimi testi na alergene pelodov dreves, trav, plevelov, plesni, ivalskih dlak, pršico hišnega prahu, - z določanjem specifičnih protiteles na določene alergene, - s pregledom nosu. Kako ga zdravimo? - pomembno je odstraniti alergene, če je to le mogoče (pršica, domače živali, alergeni iz delovnega okol a), - vdihovanje pršil kot jih predpiše zdravnik, - antialergijske zdravila, - imunoterapija. Tekst je priredba iz zloženke Informacijskega centra za alergijske bolezni Slovenije. ^ AKTIVNI REGENERATOR SPANJA NOVO NA TRGU ORTOPEDSKO LEŽIŠČE - posteljni vložek - latoflex ležišče CoperEspan d.o.o., Pristaniška 45, KOPER tel.: 066 445-513; fax./tel.: 066 445-514 MALE PRŠICE-VELIKI PROBLEMI! Ali res dovolj poznamo to nadležno "živalco", ki nam povzroča nemalo skrbi in težav? Kihanje, zamašen nos, srbenje, solzenje, kašlanje, dušenje, migrene, pa tudi pravi astmatični napadi - to so težave ljudi alergičnih na hišne pršice. Ta, majhen, očem neviden sivobel pajkovec, ki meri le 0,2 do 0,5 milimetra, je verjeli ali ne -mrsojedec, ki se hrani z našimi odmrlimi kožnimi luskami, ki jih je v našem ležišču v izobilju. Samo pomislite koliko let uporabljamo isto ležišče /jogi/, na njegovo čiščenje pa niti ne pomislimo. Predstavljajmo si, kako bi izgledalo, če bi nosili isto obleko toliko časa, kot spimo na istem jogiju? V eni sami noči v jogi lahko prodre tudi do liter potu, ki ob obilici virusov in bakterij predstavlja hišni pršici pravi priboljšek. Nenazadnje se v jogiju nabirajo tudi iztrebki samih pršic, ki se jih v celem letu nabere kar za polno pest. Neprezračena, redko čiščena postelja je za hišno pršico idealen življenski prostor. Zato se vsakič, ko se v postelji obrnemo dvigne oblak prahu, ki vsebuje iztrebke pršic in ga mi vdihavamo. POSTOPEK ČIŠČENJA JOGIJEV: Čiščenje jogijev po posebnem postopku "Potema" je zelo enostavno. Med tem, ko aparat drsi po ležišču, proizvaja visoko frekvenčne vibracije, ki spreminjajo umazanijo v notranjosti ležišča v prah, ki ga takoj za tem izsesa vakumski sesalnik. Pri čiščenju ostane jogi vedno v postelnem okviru. Istočasno intenzivno UV sevanje posebne žarnice na aparatu uničuje bakterije, viruse in torse. Sam čistilni postopek je za material neškodljiv in je primeren za vse ležišč, kajti ne povzroča hrupa in prahu, človeku in okolju je prijazen, saj ne vsebuje kemikalij. Prisotnost guanina ugotovijo z mini laboratorijem v nekaj sekundah. OBVESTILO ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA IZOLA bo z dnem 15. februarja 1997 pričela delovati z naslednjim načinom delovanja in sicer: - Stranke se lahko prijavijo vsak dan med 9. in 20. uro na domačo telefonsko številko svetovalca, g. Marušiča, telefon št. 76-285. Pri prijavi naj stranka pusti svojo telefonsko številko, naslov in temo svetovanja. Obenem bo stranka izvedela, kdaj jo bo svetovalec poklical zaradi dogovora o terminu svetovanja. - Dogovorjenega dne bo svetovalec stranko poklical in se dogovoril za točen ermin in krajsvetovanja (lahko tudi na domu svetovalca g. Marušiča v Portorožu, Fizine št. 19 ). OBČINA IZOLA Tajnik občinske uprave Irena JERMAN, dipl. iur. £odrmind$wl *m!4 '?%2 wn:lr-š n :T+^'. s.; NOVA CIGANSKA BANDA V koprski skupnosti Italijanov (Circolo) je včeraj (sreda, 26.2.) nastopil trio The new band of Gipsies, ki ga vodi legendarni bobnar Buddy Miles. V sedemdesetih je Buddy Miles sodeloval z jimmy Hendrixom v skupini The Band of Gipsies, rezultat tega sodelovanja pa je tudi istoimenska LP plošča. Za nastop legende v Kopru je najbolj zaslužen Andrea Flego, ki obeta tudi sodelovanje pri oblikovanju programa za letošnji Mediteran festival v Izoli. Mu$|c CEntRaL" BILLY COBHAM s PARADOX V AVDITORIJU V sredo 12. marca bo v portoroškem Avditoriju nastopil trio PARADOX, ki ga sestavljajo sami velemojstri funka. VVolfgang Schmid je eden najbolj znanih evropskih jazz-funk-rock glasbenikov in bas kitaristov, ki je vodil tudi skupino Passport. Bill Bickford je kitarska zvezda v vzponu, izvrsten studijski glasbenik z lastno skupino Bigfood. Osrednje ime skupine pa je seveda Billy Cobham, jazz funky bobnar, ki je bil član Mahavishnu orchestra, sodeloval pa je z Miles Davisom, Goerge Bensonom, Herbie Hanckokom in še mnogimi zvezdami jazza, funkyja in fusion glasbe. Vstopnice so v predprodaji pri Idealturistu v koprski Soči. pSSFFTT KNJIGARNA IN PAPIRNICA MUSIČ SHOP Manziolijev trg 6 Tel./Fai.: 62-022 HitsVVorld 10 NA JBOU PRODAJANIH 1. ZMELKOOVV - Čiko, Pajo in Pako 2. NO DOUBT - No doubt 3. OFFSPRING - XY on the hombre etc. 4. HALO - Anita ni nikoli... 5. US3 - Broadway 6. Z.PREDIN&ŠUKAR - Mentol bombon 7. ZUCCHERO - Thebest 8. LORENZO - Albero 9. DEPECHE MODE - Barrel of a gun 10. DAVID BOWIE- Earthling Mire »“»f* pftfh ’ nic-jvo raz* L Cf» •ef i POZDRAVI IZ PEKLA Iz San Rema, natančneje s festivala v San Remu so nam poslali pozdrave: Majda Santin, Alen Končar in pol Izolan Armando Sturman (Narodnoosvobodilniband). Razglednico je poslal, članka pa ni in ni. Tudi honorarja ne bo. 1. U2 - Discoteque 2. JOVANOTTI-Bella 3. PRINCE - The holy river 4. DEPECHE MODE - Barrel of a gun 5. ZMELKOOW - Sergio 6. LL COOL J - Ain-t nobody 7. FUN LOVIN CRIMINALS - The FLC 8. BRANDY,TAMIA, CHAKA KAN-Missing 9. LITFIBA - Ritmo 2 10. MADONNA - Dont cry for me Argentina 11. RED HOT CHILLI PEPPERS-Love... 12. WHITNEY HOUSTON - Step by step 13. ARTICOLO 31 - 2030 ANITA NI NIKOLI...V PRODAJI V ponedeljek, 24. februarja je izšla dolgo pričakovana prva plošča skupine HALO na kateri je, poleg že znane Anite še devet pesmi od tega nekaj zanesljivih radijskih in koncertnih uspešnic. KULTURNI DOM IZOLA torek,18. marec ob 19.00 ZMELKOW Promocijski koncert najbolj uspešne primorske glasbene skupine. MAONA - Fiesa 28. februar Kapela la Chateliere (Lj) 7. marec BRUCE LEWIS (ZDA) SING SING Koper Četrtek, 27 februar ob 18.00 uri ODER JE VAŠ gledalirke ^ improvizacije in performance ZENSKE - Igrata ANDREJA & MOJCA GLEDALIŠKI MARATON TEČE DRUGI KROG Kulturni dom Izola, ki vsak mesec omogoča vsakodnevno izobraževanje otrok in odraslih na gledališkem, plesnem in likovnem področju in zabava vse številnejše občinstvo na prireditvah, bo v aprilu ponovno prizorišče mednarodne gledališko plesne prireditve GLEDALIŠKI MARATON. Uspešno izpeljana prva prireditev, odličen sprejem publike in zadovoljstvo udeležencev, so bili zadosten razlog, da se je Zveza kulturnih organizacij Izola odločila za ponovno organizacijo. Vabilu za sodelovanje so se že odzvale številne skupine, tako da je umik predstav že skoraj prenatrpan. Prireditev se tako uveljavlja kot ena pomembnejših manifestacij amaterskega gledališča v Sloveniji. Letošnja prireditev bo zagotovo kvalitetnejša in zanimivejša, saj bo sodelovalo več skupin, prireditev bo potekala tri tedne, organizirali bomo več seminaijev, ki jih bodo vodili domači in mednarodni predavatelji. In če je bil prvi gledališki maraton predvsem teaterski, bo letošnji gledališko plesni. Želja organizatorjev je, da bi k sodelovanju privabila tudi turistične in gospodarske organizacije, saj je prireditev namenjena tudi predstavitvi kraja in navezavi stikov, tako na kulturnem kot gospodarskem področju. Zveza kulturnih organizacij Izola pričakuje, da se bo občinstvo odzvalo v še večjem številu, Izola in z njo celotna Obala pa naj bi zaživela ustvarjalno pomlad. JAPONŠČINA NI TEŽKA (V PRAVLJICAH) Ura pravljice v Matični knjižnici Izola v torek, 18. februarja 1997: Japonska ljudska pravljica, ki jo je pripovedovala Japonka Yumi Nosaka Pejanovič je poleg predšolskih in šolskih otrok privabila tudi odrasle poslušalce. Pravljičarka v japonski narodni noši, izdelovanje origamov, fotografije o praznovanjih na Japonskem, vse to je prispevalo k enkratnemu vzdušju eksotičnosti. Foto: Bernarda Pušnar MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA vabi v ponedeljek, 3. marca ob 17.00 uri v Kulturni dom Izola na predavanje mag. psihologije Franceta PROSNIKA o pomenu branja predšolskemu otroku. Avtor bo istega dne gost večernega programa Modrega vala na Radiu Koper od 19. do 22. ure. U gostom se bo pogovarjala Nataša Benčič. TOBSMPtn ANTONIAS LINE KINO ODEON, Izola Torek, 4. 3. ob 20. 00 Bolj ženskega filma si za Osmi marec ne morete zaželeti ANTONIA NA CELI ČRTI ANTONIA' S LINE Oscar 96 za najboljši tuji film. Grand Prix Toronto 96. Film Art Fest Ljubljana 96 Nizozemski filmi so pri nas prava redkost. Če ne bi njihov režiser Paul Verhoeven tako uspel v Hollywoodu (znanstveno fantastična mojstrovina "Popolni spomin" in erotični thriller "Prvinski nagon"), ne bi niti vedeli, da njihova kinematografija sploh obstaja. Tudi "Antonia" bi ostala neznana, če ji ne bi lani podelili oscarja za najboljši tuji film v ZDA in Nizozemci so si sami množično ogledali film šele po tem presenetljivem uspehu. "Antonia" je brezkompromisen in popolnoma ženski film (pravo darilo za 8.marec!). Gre za zgodbo treh močnih žensk: mame Antonie, njene hčerke Danielle, vnukinje Therese še pravnučke. Zajema čas vse od vojne do danes. Te ženske, ki snjujejo svoj klan, ob sebi ne potrebujejo moških, zanje so le meseno spoznanje, oplojevalci in sploh ne očetje. Antonija je svojega že zdavnaj pozabila, hči Danielle si najame "žrebca", medtem ko Theresa, nekakšen medicinski čudež, svojega izbere po znanstvenem proučevanju. "Antonia" je hkrati film o življenju in smrti, o minevanju in porajanju. V Antonijinem klanu se vsi pretresi, ki jih več ali manj doživljamo (socialni, politični, kulturni) menjavajo kot letni časi, kot večno pretakanje življenja v smrt in smrti v novo življenje. Ženske tu umirajo zato, ker pač vedo, da se enkrat pač vse konča, moški pa se obnašajo, kot da se jih to ne tiče. Ženske Amonijevega klana se poklonijo življenju, ga želijo živeti, medtem ko ga moški skušajo razumeti in ga usmerjati po svoji podobi. Feministična filozofija pride v tem filmu do zadnjega okopa: to je le še dajanje in jemanje življenja ? Film "Antonia's Line" je tako zelo zaželen gost na vsakem ženskem srečanju in na festivalih ženske ustvarjalnosti.______________________ KOLEDAR PRIREDITEV jan/feb 97 KULTURNI DOM IZOLA RAZSTAVE GALERIJA ALGA IZOLA Na ogled je razstava akvarelov MIRE PUHAR, članice likovne skupine LIK iz Izole. V četrtek, 20. marca ob 19.uri vabimo na otvoritev razstave slik LUCIANE SABADINI (talija). Razstava bo na ogled do 9.aprila. Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, v soboto je galerija odprta samo v dopoldanskem času. Osnovna šola KORTE Kulturno društvo Korte je pripravilo zanimivo razstavo VEZENINE DANES IN VČERAJ. Otvoritev razstave bo v četrtek, 20. marca ob 16.30. Razstava bo na ogled do 22. marca. klubski večer četrtek, 6. marec ob 20.00 TAROT POGLED V PRIHODNOST Predstavitev tarot kart in napoved prihodnosti v živo. Klubski prostor Kulturnega doma Izola Vstopnina: 500 Sit lutke sobota, 8. marca ob 16.00 ZGODBA O PINGU Lutkovno gledališče Jože Pengov Ljubljana Mali raček PING živi s svojo številno družino na ladji, ki pluje po Rumeni reki v vedno enakem umiku, dokler nekoč ne zamudi... Kulturni dom Izola - Vstopnina: 400 Sit folklora petek,21. marec ob 20.00 FOLKLORNA SKUPINA MANDRAC Predstavlja se vam najboljša folklorna skupina iz Kopra, ki jo vodi Mojca Lepej. koncert torek, 25. marec ob 18.00 PESEM ZA MAMO Prisrčen glasbeni večer so nam pripravili pevci Otroških pevskih zborov Osnovne šole Vojke Šmuc iz Izole, ki jih vodi BARBARA ERCIGOJ. GLEDALIŠČE petek, 28.2. ob 20.00 Moliere, Goldoni, Feydeau NOSTALGIČNA KOMEDIJA Produkcija Cankaijev dom Ljubljana Režija: Jaša Jamnik Igrajo, plešejo in pojejo: POLONA VETRIH, LJERKA BELAK, ZVONIMIR HRIBAR, MARKO OKORN in plesalci skupine MOJCE HORVAT Kemična sestava smeha pomaga proti stresu, depresiji, samomoru, želodčnim težavam, infarktu, ter je preizkušen afrodizijak. Kulturni dom Izola Vstopnina predprodaja 1.500 Sit, redna prodaja 1.800 Sit Kako do vstopnic? Predprodaja vstopnic poteka v Galeriji Alga, Kristanov trg 4, vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu - 62 776. Blagajna Kulturnega doma bo odprta uro pred predstavo. peten, /e. marec od /u.uu Jean Genet SLUŽKINJI Produkcija Narodni dom Maribor, Režija: JANUSZ KIČA. Igrajo Radko Polič- Rac, Brane Šturbej, Alojz Svete Genetova igra o hladni ljubezni in vročem sovraštvu, mojstrska igralska zasedba, ki očara in nam jemlje dih: Polič je izvrstna Gospa, Šturbej in Svete pa sta njegovi, vsega zmožni služkinji. Ekstravagantna predstava, ki se vas bo dotaknila... Kulturni dom Izola Vstopnina: predprodaja 1.500 Sit, redna prodaja 1.800 Sit V APRILU NAPOVEDUJEMO: 2. mednarodno prireditev GLEDALIŠKI MARATON - od 11. do 30. aprila po obalnih mestih in podeželju. balet četrtek, 13. marec ob 17.00 "MAVRIČNI PLES" BALETNA ŠOLA Pirouette iz Izole, ki jo vodi Višnja Toškan, se ponovno predstavlja obalnemu občinstvu. Kulturni dom Izola Vstopnina: 500 Sit odrasli, otroci imajo brezplačen ogled torek,4. marec ob 20.00 Andrej Rozman -Roza ARABELLA Produkcija Cafe teater Ljubljana Režija: Matjaž Pograjc - Prešernov nagrajenec 1997 Igrajo, plešejo in pojejoJ7TA MAVRIČ, IVO GODNIČ, JANEZ ŠKOF,plesalci skupine MOJCE HORVAT in glasbeni orkester v živo. Kostumografija: ALAN HRANITELJ Miren večer v kavami nenadoma prekine obvestilo lastnika kavarne, da išče novo pevko, ker seje stare naveličal.To obvestilo povzroči zaplet, ker se mora moški kandidat preobleči v žensko... V burlesknem tempu se pred nami odigrajo prizori, iztrgani iz časov, ki jih poznamo iz slik in razglednic naših babic. HIT GLEDALIŠKE SEZONE 1996/97 SE SELI TUDI (IN SAMO K NAM) V IZOLO, ZATO NE IZPUSTITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI!!! Kulturni dom Izola Vstopnina predprodaja 1.800 Sit, redna prodaja 2.000 Sit KULTURNI DOM IZOLA klubski večer četrtek, 27.2. ob 20.00 KAKO ZGRADITI DOBRO-ZDRAVO DRUŽBO Svetovni popotnik DANILO ČELAN je pripravil zanimivo predavanje - diskusijsko delavnico. Iztočnice za pogovor bodo: Svet brez politike in religij, Znanstveno urejanje sveta, Novo izobraževanje za novega človeka, Kako pripraviti ljudi na moč, Kontrola rojstev in genetski inženiring, Pravica do smrti... Klubski prostor Kulturnega doma Vstopnina: 500 Sit Galerija INSULA Izola Na ogled so skulpture JANE IVI IH E L J Galerija je odprta od 9 -14 in od 17-19 ure DROGA KOT ODVISNOST V primeru, da imate kakršnokoli dilemov zvezi z možnostjo uživanja mamil pri vašem otroku ali sorodniku, znancu, prijatelju vašega otroka, se lahko po nasvet obrnete v Posvetovalnico za mlade in starše, Pittonijeva 2, Izola, kjer boste dobili ustrezne informacije za ukrepanje. Po nasvet in svetovanje se lahko obrnejo mladi, ki imajo že problem z uživanjem droge, so že zasvojeni, ali pa z drogo le eksperimentirajo - in niso seznanjeni o škodljivosti njenih učinkov. Zasvojen postane človek, ko svoje celotno vedenje podredi iskanju in uživanju mamila. Ob tem izgublja prijatelje, starše, sorodnike in svojo razsodnost, zato za vse svoje težave krivi ljudi okoli sebe. Nihče od nas nima pravice, da jih sodi in obsoja, saj se to lahko zgodi v vsaki družini. Lahko pa poiščemo pomoč, če pravočasno opazimo, da je mladostnik vzel drogo. Na pravilen način ga lahko prepričamo, da je ne bo vzel ponovno. Zavedati se moramo, da v odvisnost od droge ne zapade vsak mlad človek, ki drogo poskusi. V razgovorih, ki naj bodo odkriti, lahko mlad človek pride do spoznanja, kako škodljiva je droga in tudi smrtonosna. Ko pa droga postane spremljevalec v življenju mladega človeka, moramo to prepoznati in ukrepati. Tudi v Sloveniji že obstajajo možnosti, da se mlad človek reši iz primeža droge. Starši si ne smemo zatiskati oči pred tem pojavom, ker s tem popolnoma nič ne pomagamo ne svojemu, ne sosedovemu otroku. V Posvetovalnici za mlade in starše vam bosta v zvezi s to problematiko svetovala diplomirana psihologinja in dvakrat mesečno (ob torkih popoldne od 16.00 -19.00) zdravnik - educiran strokovnjak za področje zdravljenja odvisnosti. Za informacije lahko pokličete teLšL 65 311, lahko pa se osebno oglasite v Posvetovalnico za mlade in starše, Pittonijeva 2, Izola. Helena Mrak Černelič, dipl. psihologinja KJE NAREDIMO STARŠI NAPAKE, KO USMERJAMO SVOJEGA OTROKA K PRAVILNI IZBIRI ŠOLE (POKLICA)? Ob pogovoru z vašimi otroci, ob njihovih tožbah, o nezadovoljstvu nas staršev, ko se stalno jezimo nad slabim učnim uspehom, sem se odločila, da napišem par vrstic, da bi znali prisluhniti težavam naših šolaijem. Informativno dnevi so za nami, psihologi, svetovalni delavci so svoje delo opravili. Kaj pa mi starši? Ko opazujemo svojega otroka, premislimo, kje in kdaj se najbolj izkaže. Mnogi starši podcenjujemo ali precenjujemo svoje otroke, morda želimo preko njih doseči to, kar nismo sami v življenju dosegli. Odličen učni uspeh v osnovni šoli še ne pomeni, da je otrok izredno sposoben. Morda je le priden in porabi veliko ur za učenje. Otrok, ki ne dosega takega učnega uspeha, je lahko zelo sposoben, a se dovolj ne potrudi, da bi delal redno domače naloge, da bi sedel pri knjigi. Vendar za uspeh v šoli in poklicu niso pomembne le umske sposobnosti, pomembnih je več sposobnosti, kijih moramo odkriti pri svojem otroku in dati mu moramo več priložnosti, da se izkaže. Otrok potrebuje tudi priložnost za uveljavitev, za samopotrditev. Umske sposobnosti se razvijajo vse življenje, moramo biti dobri opazovalci, znati sprejemati vtise in razmišljati. Otrok, ki ga spodbujamo, bo postal bolj samozavesten in bo tako lažje premagoval težave. Mnogi otroci bodo morda razočarani, ker jim ne bo uspelo priti na zaželjeno šolo, morda, bodo na šolo prišli, pa je ne bodo uspešno končali. Dolžnost nas staršev je, da v takih primerih pomagamo svojemu otroku, da mu povemo, da so poklici, kjer so pomembnejše ročne spretnosti, ki tudi dajo zadovoljstvo, kjer ni pomemben le dober spomin, sposobnost logičnega mišljenja, ampak kjer so pomembne delovne navade. Ko se mlad človek odloča za poklic, ki ga bo v življenju opravljal, je pomembno, da razmisli, kje se skrivajo njegove sposobnosti in nadarjenosti. Mladi neradi sprejemajo nasvete, a veseli so pogovora kjer skupaj razmišljamo in iščemo rešitev. Referent za zdravstveno vzgojo Vida ORBANIČ MLADINSKI KRIMINAL Mladoletne osebe v Izoli letno zagrešijo v povprečju po 50 kaznivih dejanj. Večino oseb, ki storijo takšno dejanje policisti odkrijejo, nadaljni postopki in ukrepi za prevzgojo oziroma sankcioniranje pa so še vedno precej neučinkoviti. To problematiko je za seminarsko nalogo pripravil policist - kadet Kolja Stemberger, kije nekaj časa služboval tudi v Izoli. Njegove ugotovitve bodo zato gotovo zanimive za naše okolje, saj govori o naših mladoletnikih in o nas nasploh. ZA SAMOSTOJNOST GRE Mladostnikov boj za samostojnost se velikokrat kaže v obliki upora, kar občutijo tudi ostali člani družine. Starši to dejanje pogosto napačno razumejo in temu nasprotujejo. S tem si otroka le odtujijo in ga prisilijo, da išče prijateljstva, ki bi mu nadomestila pomanjkanje ljubezni s strani domačih. Če pa roditelji ta proces razumejo in mu ne nasprotujejo, olajšajo življenje otroku in sebi. Pogostokrat so slabi družinski odnosi povod za deviantno obnašanje. Starši ne smejo biti otroku nasprotniki, temveč prijatelji in zaupniki v vsakem primeru, čeprav je marsikdaj leta uporen, kritičen in celo žaljiv. Če se starši v takih primerih spustijo v samoobrambo, namesto da bi svojega otroka spodbujali in pravilno usmerjali, pride do obojestranskega nerazumevanja in prav to privede marsikdaj otroka, da zaide na stranpoti( npr. : prikrivanje, izsiljevanje, tatvine, odvzem motornih vozil, ropi,...) MLADOLETNIK NI DRUŽINOLJUB Z odraščanjem prinese mladostnik v družino vrednote svoje ganeracije, ocenjuje življenjske nazore starejših, ima svoja estetska in moralna merila, ki niso vedno v skladu z okoljem. Pri uveljavljanju svojih mnenj, se pogostokrat spušča v konflikte s starši. S tem poruši družinsko monotonost in če naleti na odpor pri starših razume to kot izziv. Uporaba sile s strani staršev je mnogokrat povod za konflikte. To lahko oživi pri mladostniku instinkt za preživetje, ki ga sili v beg od doma, od pretepanja. STARŠI NAJ BODO STARŠI Ravno tako je lahko povod za konflikt preveliko popuščanje s strani staršev. To lahko povzroči nastanek preobilice samozavesti, kar lahko vodi v zdolgočasenost in željo po novih emocijah, ki privede mladostnika v ekstreme (poizkuša drogo, alkohol, kraje, nevarna vožnja). Ta problem se večinoma pojavlja v družinah, ki so dobro finančno in materialno situirane. Tak odnos marsikdaj povzroči to, da se mladostnik enači z odraslimi. Od njih prevzema prav tako pozitivne kot negativne lastnosti. S pravilno vzgojo mu starši preprečijo, da bi postal otrok ceste. Pri odraščanju se kažejo nasprotja v navadah in pravicah mladostnika. Tudi na tem področju morajo biti starši zelo strpni in previdni pri usmerjanju adolescenta na pravo življenjsko pot. V PUBERTETI JE VSE BREZ VEZE Do nasprotij med mladostnikom in starši lahko pride tudi zaradi šole, dela, delovnih navad. Ker pa je to obdobje intenzivnega telesnega zorenja in stisk, mu marsikdaj zmanjka moči za učenje. Mladostnik usmerja vse svoje sile v reševanje problemov, ki ga utesnjujejo. V tem obdobju potrebuje posameznik veliko zasebnosti, ki jo morajo znati starši upoštevati in spoštovati. V tem času si mladostnik sam izbira prijatelje, išče svojo priljubljeno zvrst glasbe, ki ga inspirira. Išče močne občutke, ki so ga zmožni ločiti od sveta, od katerega se počuti ogrožen. Te občutke najde v glasbi, filmu, televiziji. Ti mediji mu nudijo ideje, ga inspirirajo, čeprav so polni nasilja in nerealnosti. Preko njih asimilira nove ideje, načine razmišljanja, ki so večinoma negativno predznačeni( ideje za kraje avtomobilov, rope, preprodajo mamil povezano z bajnimi zaslužki...). POLNOLETNOST NI BOLEZEN Po osemnajstem letu mladostnik izbojuje že najpomembnejše boje sam s seboj. Posledica tega je zmanjšanje trenj med njim in starši. Problemi pa se pojavijo pri izbiri poklica ali pa v odnosih z drugim spolom. Po nasvete in pomoč se obrača k staršem in starejšim osebam, kar kaže na odnos obojestranske strpnosti in spoštovanja. Te vezi dajejo mladostniku oporo in mu večajo samozavest. (se nadaljuje) Le kdo bi si mislil, da tako dobro poznate izolske strelce. V uredništvo Mandrača dobivamo čedalje več dopisnic, kar nas zelo veseli, hkrat pa obvezuje, da vam pripravljamo boljše in zahtevnejše križanke. Tokrat je žreb takole razdelil srečo. Prva nagarda ima krila in leti v Mladinsko ulico 18 k Mateji Buboli. Mateja, upamo, da ti bo papiga v zadovoljstvo. Drugo nagrado prejme Venčeslav Bohinec s Klanca 4, tretja pa gre v Koper k Lili Ujčič iz Veluščkove ulice. Vsem nagrajencem čestitamo I Pred sabo imate prvo pomaladansko križanko v tem letu. Avtorica je Marija Bolje. Nagrada pa je tokrat darilo na ega uredništva; knjižni komplet. Dopisnice čakamo na naš naslov najkasneje do torka. VODORAVNO 1. geslo 7. votlinica v celični protoplazmi 13. ženska osvobojena odvisnosti, podrejenosti 15. bivši preds. ZRN (Heirich) 16. pogan, velikan 17. zaznava s prsti 19. začetek odurneža 20. franc, slikar (Avguste) 23. bivši politik (Eban) 24. španski slikar (Salvador) 26. it. fizik (Alessandro) 27. izvirni krak reke Menam na Tajskem 28. srbska igralka (Eva) 29. rimska šest 30. Nikola Tesla 32. znak za Kobalt 33. zveza Jugoslavije 34. določitev krajev 38. oznaka Hrvatske 39. orjaški tropski kuščarji 41. letopisi 43. opoj 45. gospodarstvenik 47. pesem posvečena Apolonu 49. mera za dušenje kot decibel 51. borzna težnja naraščanja cen 52. češka letalska družba 53. ital. spolnik 54. konci polotokov 56. oznaka na oblačilih za zelo veliko 57. portugalski državnik (Antonio) 58. ital. politik (Pietro) 60. element 62. zemeljska ožina na Malaki 63. geslo NAVPIČNO 1. hrastov plod 2. reka v Turkestanu 3. zgodba literarnega dela 4. ribonukleinska kislina 5. rastlinski rod javor 6. znak za Nikelj 7. geslo 8. pripadnik nekd. ital. vojakov 9. oznaka Karlovca 10. tip Fiatovega avtomobila 11. mera za bencin 12. slov. glasbena skupina 14. ruska pisateljica Vera F. 18. pogled na pokrajino z višje točke 21. eventuelno 22. zdravilna travniška rastlina z rumenimi cvetovi 25. muslimanstvo 31. geslo 33. geslo 35. moški, ki se spolno samozadovoljuje 36. začimbna rastlina 37. snovi, ki niso aktivne so... 40. ime dirketorice za plačilni promet Logarjeve 42. vrsta nerjavečega jekla 44. kratica za ameriško poročevalsko agencijo 46. kar je preveč osoljeno 48. ptica ujeda, sršenar 50. bog mraka v grški mitologiji 55. pritok Dinave pri Passau 58. medmet 59. italijanski 61. solmizacijski zlog Kupon št. 18 Pomladnice: MANJŠA HJŠNA POPRAVILA IN VZDRŽEVALNA DELA Izdelava In popravila oken. polken In vrat. ter ostataimizarska dela: popravfla pip. bojterjev, kotličkov, pomivalnih korit In ost. popravila Lauriano Stefanič s.p. Izola, Proletarskih brigad 14, tel 066/62-339 KRIMINALIJE Goste megle, katero naj bi po zakulisnih govoricah tokrat resnično na obalo poslali iz Državnega zbora, izolski delinkventi niso najbolje izkoristili. Kot kaže Primorci megle res nismo vajeni, in tudi njenih dobrih lastnosti očitno ne poznamo ravno najbolje. Megla v bolnici Kot vse kaže pa je bila megla najbolj gosta ravno v izolski bolnišnici. Nezanec je najprej okradel uslužbenko in ji skupaj z denarnico odnesel 7.000 tolarjev in 250.000 lir. Pravtako v bolnišnici pa so okradli pacientko. V času, ko je bila na preiskavah ji je iz torbice zmanjkal denar. In sicer 12.000 tolarjev in 15.000 lir. Dečki so, kar se tiče lopova, še vedno v megli. Alkohol preko ograje Trije mladoletniki so se odločili spoznati alkohol. Seveda ga niso imeli niti kapljice, pa se je najbolj brihten spomnil, da je veliko alkohola videl v nekem podjetju v industrijski coni. Šli so torej, preplezali ograjo in si za pas zabasali alkohol. Ni jim uspelo. Na poti nazaj so jih zasačili dečki, ki so alkohol vrnili na svoje mesto, zoper "mlade može" pa so ustrezno ukrepali. V Izoli je končal Izolski dečki so prijeli moža, ki je na območju Kopra povzročil prometno nezgodo, nato pa kljub prepovedi vožnje z njo nadaljeval. Ker je bil možak kar dobor odet z znanimi hlapi, so mu dečki zagotovili "brezplačno prenočišče." V minulem tednu so zlikovci iz Oktobrske revolucije odpeljali gorsko kolo sive barve z zelenimi madeži in z montiranimi novimi gumami. Če ga je kdo videl, naj informacije sporoči na izolsko postajo. Policisti izolske postaje so vprejšnjem tednu obravnavali še nekaj manjših prometnih nesreč in poškodb vozil na parkiriščih. fotooptika RIO Ljubljanska 24 IZOLA tel.: 066/ 61 403, fax: 066/ 67 044 KOGA BRIGA HITRA CESTA (DM) Hitra cesta se z DARS-ovsko hitrostjo bliža obali. Prepiri glede trase pri Dekanih so se v glavnem polegli, to pa pomeni, da bomo zdaj zdaj zagledali gradbene stroje tam nekje pri Zusterni in takrat se bomo začeli zares spraševati, kje bo šla ta naša obalna cesta. Neformalno je najbolj verjetna gradnja tunela, ki pa je seveda draga, predvsem pa gradbeno še povsem nepreverjena, tako da njene izvedbe ne gre pričakovati v prav kratkem času. Projekt širjenja ceste ob morju je seveda manj zahteven pa vseeno dokaj zapleten projekt, saj je treba po eni strani zasekati v pobočje, ki je vse prej kot masivno, po drugi strani pa je treba urediti obalni pas. Tretjo varianto, ki naj bi potekala po dolini za Markovcem je treba verjetno pozabiti, saj so koprčani dobro pozidali območje kjer naj bi cesta vstopila v dolino (Prisoje). Bodoča trasa hitre ceste bo imela nedvomno pomembne posledice na bodoči turistični razvoj izolske občine. Od tega, ali se bo cesta v velikem loku izognila Izoli je namreč odvisno, koliko mimoidočih turistov bo upočasnilo korak ob pogledu na naše mesto ali podeželje. Torej bi morali biti za bodočo traso hitre ceste najbolj zainteresirani turistični delavci in občina, ki v dobrem delu živi tudi od turizma. Toda, če ta trenutek vprašate koga od imenovanih, katera trasa bi bila najbolj primerna, boste dobili zelo različne odgovore, predvsem pa ocene, da "stvar še ni zrela". Tudi urbanisti, ki so se lansko jesen zbrali v Izoli na posebni delavnici o obalnem pasu so se modro izognili tej problematiki, saj se ve, da bo odločitev v prvi vrsti finančna in šele nato tudi multi-disciplinarna, to pa pomeni, da bomo imeli Izolani pri odločanju kaj malo besede. Cesta je namreč v republiški pristojnosti, pomembnejši vpliv na odločanje o njej pa ima lahko le civilna iniciativa. Te pa v Izoli že dolgo ni. Zato nastali položaj kar kliče k sklicu nove urbanistične delavnice s preprostim naslovom: Obalna cesta: smrt ali življenje za Izolsko občino.