Izhaj* vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov. wuíd daily except Saturdays, Sunday« and Holidays. '4 PROSVETA V . • , ■ - . GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniški prostori: 2057 South Lawndala Ave. Offioe of Publication: SOOT South Lawndala Ave. Telephon«, Kockwall 4004 .year XXXIV. Cena lista Je $¿00 "ÜÄ?1*" "*ttor J«»u«nr IS. IS». at th. post-oMlc al Cblcaso. IlllMiB. tmé* th« Act or CoasrwM of March S. 1STS. CHICAGO. ILU ČETRTEK, lt. MARCA (MARCH lt). INS Subscription 90.00 Yearly STEV.—NUMBER SO meričani napadli ¡tponske parnike | Bombe potopile dva parnika, pet pa poškodovale. London poroča, da so se britske čete v Burmi izmuznile iz pasti. 62,700 nemških vojakov padlo v bitkah z Rusi na fronti pri Kalininu. Nacijske vojaške oblasti deporti-rale 400,000 ukrajinskih kmetov v Nemčijo Acceptance for ¡nailing at special rate postage provided for in section 1103, Act of Oct. 8, 1017, authorised on June 4. 1011. [ Washington. D. C» 12. marca.— gem težkih ameriških bombni-r je napadlo japonske parnike i Salamauju, luki na severnem ^režju Nove Gvineje, avstralska otoka, in potopilo dva parčka, pet pa poškodovalo, poroča ojni department. Noben amebi bombnik ni bil poškodovan.. Napad na japonske parnike je pl izvršen pod poveljstvom ma-rja Richarda Carmichaela.- On i doma iz San Antonia, Tex., In 28 let. | Canberra, Avstralija. 12. mar-i.-Avstralski letalci so izvršili dv napad na japonsko invazij* brodovje in vojaške trans* rte, zbrane pri Salamauju in eju, poroča letalski minister. Dmbe, katere so vrgli, so po-)čile veliko škodo. Vsi letal» so se po napadu srečno vrnili 1 svoja oporišča. London. 12. marca.-—Vest iz loskve se glasi, da je 49,700 emških vojakov padlo v bitkah Rusi na fronti pri Kalininu od februarja do 8. marca in na« iljujih 1H.000 v sektorju pri araja Rusi, kjer je obkrožena stnajsta nemška armada. Canberra. Avstralija. 11. maN, i.—Avstralski letalci so metali mibo na japonske bojne ladje vojaške transporte pri Sala-duaju, novogvinejski luki, ki so »dele svoj cilj. Ena japonska «jna ladja je bila poškodovana napadu, na štirih parnikih pa 0 bombe zanetile požare. Ko-»unike pravi, da so bile tudi iponske vojaške koncentracije 1 Novi Gvineji tarča bombar-ranja iz zraka. Napad na japonsko invazijsko "dovje so izvršili izkušeni le-K ki so se vrnili v Avstrali-' d I liiah front. Uradna vest "«vi, da so se japonske čete iz-rcale v Finschhavenu, kjer je tališče. Koliko voja-ov i»«' je izkrcalo, vest ne orne-h -. John Curtin je opozo-™ ljudstvo na nevarnost japon- M* invazije Avstralije, zaeno pa P"*val vse v akcijo. Dejal je, t ** mora Avstralija zanašati 1 »v«.jO lastno silo v odbijanju Ipadov sovražnika. marca.—Britske L°ndon. H. ' <• izmuznile iz pasti v *»n»>,nu. glavnem burmskem ' >•» so ga Japonci za-f «»jo vojaški krogi. Po formirate novo bojno gj'iomu, 150 milj sever- d 1{ ' 1 ■ "»«»Kina, in ariili- d» if Kr. w, združile ^ četami S te bodo " Mlralno Burmo. V Lon-vednp upajo, da bodo ' 'te * pomočjo Kitajcev prodiranje Japoncev. minister Anthony ■formiral parlament o baibarslv«. katere ao črnski vojaki nad d-hivslcl in ujetimi an-'J^ki v Hongkongu. a ** ti lahko primer-v Nankingu, Kitajska » /vt-zali 50 častnikov " jih- potem poklali Poleg tega ao poai-k» in irpremenili ne-■^bordei Vae vojne Eden je dejal, da Velika Britanija dolži japonskega cesarja, vlado in ljudstvo odgovornosti za brutalnosti vojaštva. Te bodo v detajlih razkrite vsemu svetu. Waahington. D. C.. 11. marca. —Vojni department poroča, da je japonska bojna ladja bombar Žrala mesto Cebu na filipin em otoku istega imena, toda krogle niso povzročile \ Velike škode. Poročilo dostavlja, da so bitke med ameriškimi in japonskimi četami na Bataanskem polotoku ponehale. Sovražne podmornice so potopile dva nadaljnja parnika na Atlantiku v bližini obrežja New Jerseyja, enega ameriškega in enega brazilskega. To sta bila ameriški parnik Gulftrade in brazilski Cayru. Prvi je bil potopljen le tri milje proč od obrežja. 53 članov posadke in šest potnikov pogrešajo. Washington zagoto- % vii pomoč Urugvaju e» Ameriške bojne ladje bodo stražile obrežje Montevideo. Urugvaj. 11. marca.-—Vojni minister Julio Roletti je dejal, da je dobil zagotovilo iz Washingtona, da bodo ameriške bojne ladje stražile strate-gično urugvajsko obrežje ob Atlantiku in izlivu reke Plate, kjer so Nemci sami potopili svojo , Jepno bojno ladjo Graf Spee po bitki z angleškimi bojnimi ladjami v decembru 1. 1939. Ameriške bojne ladje bodo stražile obrežje pod vodstvom urugvaj-skih častnikov in mornarjev. Roletti je dejal, da je obljubljena ameriška pomoč nadaljnji dokaz solidarnosti ameriških republik glede obrambe zapadne hemisfere. Ta je dobila nov pomen, odkar je urugvajska vlada pretrgala diplomatične odnošaje z osiščnimi državami. Roletti je pojasnil, da urugvajska bojna mornarica ne bi mogla vršiti naloge, ker je prešibka, ako ne bi Amerika obljubila pomoči. Mor-narične posadke se že vežbajo za službo. Pri straženju obrežja bodo ladjam pomagala bojna letala, ki jih Urugvaj dobi od Amerike v smislu sklenjenega dogovora. Vojni minister je dalje rekel, da bodo nove letalske in pomorske baze zgrajene v strategičnih krajih. Regualrna armada bo ojačana v smislu že odobrenega načrta, ki določa vojaško vežba-nje moških v starosti od 18. do 45. leta. • Moskva, 11. marca.—Poročila s fronte se glase, da sta bila nadaljnja dva bataljona šestnajste nemške armade pri Staraja Rusi uničena v bitki s sovjetskimi četami. Operacije proti tej armadi se uspešno nadaljujejo. Nove ruske čete so bile vrže-* ne na to fronto, da zdrobe ostanke nacijske oborožene sile. Velika ruska ofenziva je v teku tudi na Krimskem polotoku. Sovjetska bojna ladja se je ponoči utihotapila v neko luko in potopila več nemških parnikov ter obstreljevala vojaške pozicije na kopnem. Izvestja, glasilo vlade, poroča, da so Nemci deportirali 400,000' g^h frontah! Samo v eni bol-Ukrajincev v Nemčijo, kjer mo- i nišnici v Copenhagenu se naha-rajo opravljati prisilna dela. Ve-1 ja 400 nemških ranjencev, čino teh tvorijo kmetje iz Vol-( Za danske bolnike sploh ni hynije, Podolije in kijevskega | pr0It0ra v bolnišnicah. Nacijske oblasti so stavile nove zshteve danski živilski Industriji. Od te zshtevsjo več špehs, mesa in masla na kredit. Nemški dolg za neplačana živilav Danski znaša čez dve milijsrdi msrk. Vsi dsnski časopisi so pod na Nemški vo jaki v danskih bolnišnicah Naciji stavili nove zahteve Biockholsa, ¿vedska. 11. marca.—Sem dospela poročila pravijo, ds so vse dsnske bolnišnice natrpane z nemškimi vojaki, ki so bili ranjeni v bitkah na ru- distrikta. Berlin. 11. marca.—Nemške čete so odbile ruski napad na svoje pozicije 20 milj zapadno od Leningrada v bližini Oranien-bauma, se glasi uradno naznanilo. Rusi so bili vrženi nazaj z kontrolo in morajo pisati velikimi izgubami. Na drugih frontah se situacija ni izpreme-nila. Kairo. Egipt. 11. marca,—Bombe, katere ao metali angleški letalci, so zanetile požare na italijanski kriiarki, rušilcu in trgovskem pamiku. Tarča bombardiranja iz zraka so bili konvoji, katere ao spremljale enote italijanske bojne mornarice, v centralnem delu Sredozemskega morja. - Vrhovno poveljstvo omenja topniški dvoboj na libijski fronti in prsske med britskimi in osiščnimi stražami. tako kot jim naciji diktirajo. Objavljati morajo vss poročila, ki jih izdaja nemško poalaništvo. Čez 50,000 danskih delsvcev že gsrs v nemških vojnih indus-trijsh in naciji jih zahtevajo še več. Danski delavci so nadomestili nemške, ki so bili poslani v armado. Kuba reorganizirala vojaško upravo Havans, Kubs, U. marca.-» Predsednik Pulgencio Batista, ki je bil kot polkovnik načelnik kubanske armade več let, je postal general v rezervi na podlagi pravkar sprejetega zakona glede reorganiziranje militari-stične uprave. Batista je izstopil iz srmade. ko je kandidirsl za predsednika, toda v to bo pozvan, ko poteče njegov termin čez dve leti. angleži za revizijo vojne strategije Udarci, ki jih dobiva ar• mada, alarmirali javnost GENERAL MacAR THUR POHVALJEN London. 11. msrea.—Kritiki politike premierja Churchilla in časopisje zahtevajo revizijo vojne politike in obenem kažejo na neprestane poraze, ki jih doživljajo britske armade. Kar boli, je dejstvo, da vesti o porazih prihajajo najprej iz sovrsžnih virov, dočlm jih ¡skušajo vojaški krogi utajiti. j . Padec Rangoon a, glavnega burmskega mesta, in izguba Jave sta velika poraza. Angleška javnost je alarmirana in sluti, da je nekaj narobe. Iz tega se porajajo zahteve za revizijo vojne strategije, ki ja v skoro vseh slučajih obrambnega Enačaja. Ljudstvo čuti, ds porszi niso posledica pomanjkanja vojaštva in bojne opreme, temveč zgrešene taktike vrhovnega povcljstvs. List Evening Stsndard piše, da bi morala imeti Velika Britanija generala kot je Douglas MscArthur, vrhovni poveljnik ameriške armade na Filipinih. "Kar potrebujemo so generali, ki se ne umaknejo in podajo," pravi ta list. "General MacArthur uapešno odbija napade sovražnika, 4eprav je po številu močnejši. Noben^e dokaza ni, da se je britskk vojaška possdka v Singaporu podala zaradi pomanjkanja modeme bojne opreme. Poveljstvo ni znslo vliti bojnegs razpoloženja vojakom in to je bil vzrok kapitulacije." Drugi londonski listi pišejo v sličnem tonu. Churchillovemu vojnemu ksbinetu očitajo med drugim, da noče iztrebiti stsrih generalov, ki so demonstrirsli svojo nesposobnost ns bojiščih, in jih nadomestiti z mladimi častniki. Daily Herald, glasilo delsvske strsnke, poudarja v uvodniku, ds so mlsdi sngleški piloti bili kos mogočni nemški leUlski sili. Ti so uničevsli nemške bombnike v massh in njim gre zsslugs, ds so nspadi iz zraka na angleška mefeta in industrijska središča prenehali. Nelson zahteva povečanje produkcije bojne opreme Waahington. D. C., II. marca'Španija pretrgala od• — DonaId M^ Nelaon nsMnlk , ooljsko vlado odbora za produkcijo bojne opre- ' me. je v svojem drugem govoru | London. II. marca -Španija po radiu zahteval povečanje pro- je pretrgala vse odnošaje a polj-dukcije orožja, streliva in druge- gko vlado v izgnanstvu v Umna bojnega materiala. Naglaail donu Poljaki poslanik Marjan je da ae produkcija lahko po- Sumlakowski tn člani njegovega dvoji, če bodo vae vojne Indue- ttaba so bili pozvani, naj takoj trije operirale noč in dan In se- za puste ¿penijo Diktator Fren-dem dni v tednu Amerika in co je v decembru preteklegs le- ____zavezniki morajo prekositi osišč- u saprl poljske konzulate, ne d peljali v taborišče. I ne sile v produkciji bojne opre- pa poslaništva v Madridu Apen-1 '«tepaU in mučili me. ker le to je garancija zmage .ka vlada ni pojasnila vzroka za Churchillova izjava o Indiji 1 Poslanci zahtevajo rešitev problemov - v tej vojni. prelom odnoéajev. 11. marca.—Premier VVinston Churchill je danea izjavil, da bo Indija dobila status dominlona, ko bo sedanja vojna končane. Btafford Crlpps, član njegove vlade, bo odšel v Indijo, da pridobi voditelje za odobritev ts sestavljenega načrta. Konaervativci, labortt! In liberalci v parlamentu zahtevajo rešitev problemov, nanašajočih ae na bodoči status Indije v okviru britskegs imperija. Močna parlamentarna grupe ja zavzela stališče, de sedsj nI čas sa od I a» šanje in zavlačevanje. Ti kažejo na uapehe japonske armade v Burmi m ne možni sunek proti Indiji. Kako daleč bo Churchill šel glede koncesij Indiji, ni znano v tem momentu. Ce bi Velika Britanija dala koncesije voditeljem indijskih nacionalistov pred tremi meseci, ko situacija še nI bila tako kritična kot je aedaj. tedaj bi bila storila velik korak naprej glede mirne Izravnave konflikta. Indijski voditelji vedo, da je Velika Britanija V škripcih saradi japonskih uspe- Blum zagovarja socialne reforme r. . •, -* t ' "* Njegova vlada je preprečila civilno vojno Rtom. Francija, U. marca. Socialist Leon Blum ln bivši premier je na obravnavi pred vrhovnim sodiščem zagovarjal socialne in delavske reforme, uveljavljene pod njegovo vlado, in pobijal obdoliitve, da ni pripravil Francije sadoatno za vojno. Dejal je, da je prišel na vladno krmilo v času velike politične ln gospodarske rasrvartosti, ko jo položaj dozoreval za revolucijo. On kot ustanovitelj ljudske fronte je obvaroval deželo pred civilno vojno. Blum je dal razumeti, da ni zadovoljen z načinom vodstva obravnave in celo zanikal sodi« šču pravico presojanja politike, ki jo je izvajal kot premier. In-direktno je obdolžil* maršala Pe-taina, sedanjega načelnika francoske države, in Pierra Lavala, vodilnega zagovornika kooperacije med Francijo ln Nemčijo, odgovornosti zs vojno nepripravljenost Francije. Protestiral ^je pri predsedniku sodišča Caousu, ker je privlekel ns obrsvnsvo obdolžitev proti gotovi vrsti po-litičnegs miši jen js. Sodnik ga je zavrnil z opazko, da to nI in ne bo. politična obravnava. Bivši premier je rekel: "Kar morate razaojati je, ali so socialni in delavski zakoni, uveljavljeni v čssu vlada ljudske fronte, ovirali produkcijo bojne opreme. Ns tej obravnsvl js bilo še dokssano, da ja imet generalni Štab dovolj opreme in materiala ns rszpolsgo. VI morate prtUo-Žiti neovrgljivo evidenco, da s6 ti zakoni zavrli produkcijo bojne opreme." Blum je opozoril sodišče, ds mora upoštevati okolščlne, ki so prevlsdovsle takrat, ko ja on prevzel predaedništvo vlade. Sodišče je nato prekinilo obrsvnsvo ln nsznanllo, da bo obnovljs-na danes* in Blum ponovno ss-ultšan. Kampanja za odpravo 40-urnika obnovljena Domače vesti la Clevelenda Cleveland.—Dne 8. marca je naglo umrl Jos. Sopničar, star 38 let in rojan v Aliquippi, Ps. Tukaj zapušča ženo, sedem otrok in dva brata. Ia Detrolta Dctroit, Mich.—Dne 8. t. m. je tukaj umrl John Kramer, stsr 7.1 let in doms is Gslicije v bivši Avstriji, član društva 121 SN-PJ. V Ameriki je bil 37 let in zapušča aedem ainov in štiri hčere. Bil je 15 let vdovec in v tem času je sam vsgojil enajst malih otročičev. / Japonska brutalnost L.' /' razkačila Angleže Bojno raspoloien je se je povečalo U. marca.~-Poročllo zunanjega ministra Edena o japonskih grosodejstvih in brutalnostih, isvršenih nsd ujetimi britskimi vojski ln civilisti v Hongkongu, je silno razksčilo angleško ljudstvo. Ogorčenje je večje nego je bilo takrat, ko so nemški letate! metsli bomba na angleška mesta in pobijali prebivalo* Takrat so ljudje govorili, da be prišel tee, ko bodo tudi Nemci občutili strahote mss-negs bombsrdirsnjs is srsks. Eden je v svojem govoru v psrlamentu orisal japonake »ločine. Povedal je, kako so Jspon-ei mučili in pobijali vujna ujetnike in civiliste in posiljevsli ženske. Njagovo poročilo je ix-zvalo ogorčenje v javnosti in Js-ponsks je bila ožigoaana kot kr-šitaljica vseh pravil bojevanja. Iz komentarjev v časopisju je razvidna raskačonost Ijudstvs. Daily Mali piše, da so jsponsks grozodejstvs rsztogotils ves zavezniški svet in podnetila bojno razpoloženje. Nobena osebs v Angliji ne more čiteti Edenove-gs poročila, ds jI ne bi savrela kri v jezi in odločnosti, ds morajo^ JaponsMMMtt pevreMe»- List Dsily Express piše: "Slišali smo jok ranjenih otrok pod rszvsllnsmi hiš, ki ao jih porušile nemške bombe. V zsdnjlh dneh so nekateri postali bras-brižni. Japonski zločini v Hongkongu ao to Izpremenlli, Dsnes je dsn žalosti in poatati mora dan posvetitve. Naša dolžnost je maščevanje za storjene zločine." Japonci zahtevajo francoski otok Stockholm, Švedska, 1L mar- 1 1 ^jLii ... . ca,—Tukajšnji llat Mocial-Demo- HI mi ' ' »<>»"* Ud'J 5 kr.un ^Tobjavll porušilo K B«. bi Ml. »d«n. poroill. r«nli- ||JU| „/„. J, d, '„, j.|Kmcl „.. viil gotove zahteve Petainovi Welles je dostavil, ds bo Ame- vU aa Chicago in Cicero •7.50 sa calo leto. 13.7» sa pol leta; sa lnosemstvo H 00. Subscription rale«: for the United States (except Chicago) and Canada M.00 per year. Chicago and Cicero 17¿9 per year, foreign countries 19.00 per yesr. Cene oglasov po dogovoru—Rokopisi dopisov in nenaročenlfc člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (¿stke. povesti drame, pesmi Ud.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Je priložil poštnino. Advertising rates on agraamenL—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other such as stories, plays, poems.. etc.. will be returned when accompanied by sell-addressed and stamped her man um i te Sender envelope usaríais. «Mr Naslov na vse. kar ima stik s listom: PROSVETA 26S7 S« So. Lswndele Ave.. Chicago. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS .Glasovi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (March 31. 1042), poleg vašega imena na naslovu pomeni, ds vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Trunkarskl Trunk Ročk Springs. Wyo — Ko o-ni dan prebiram Prosveto, mi prijatelj prinese Amerikanskega Slovenca z dne 17. lebr. in pravi; "John, tukaj je pa nekaj zate." Začnem brati, a dolgo ne zapopedem, kaj čitam, ker je bilo tako ekrpucano, da ni imelo ne repa ne glave. Končno le vidim, da ga Trunko zopet nekaj lomi. Kakor sem ri^videl, je bil on tisti dan dvakrat trunk, ker se s podtika nad mrtveci, ki so bili v ftkofji Loki ustreljeni. Možno Je tudi, da je bil pijan, ali pa je toliko zloben, da ga ni sram, kaj takega pisati. In še celo v Brežice je vtaknil svoj nos, dasi ga nihče še v mislih nI i-mel. Se mi vidi, da misli, da mora biti res povsod. In Še nekaj. Tudi o Maričkah in Mickah nekaj piše. Za božjo voljo, ali ga ni ie hudobni duh govoril R. J. Thoma», predsednik] UAW. On je nam povedal, da je sedaj nad štui milijone delavcev brez dela, seveda ne samo v De-troilu, marveč tudi drugod. In dokler bo toliko delavcev brez dela, bi bilo podaljšanje delov-nika na deset ur skrajno beda sta politika; dokler bo vladala teri hoteli vedeti, da se fašistič-1 brezposelnost, nam ni treba de-na pošast oborožuje z# napad. lati več ko osem ur na dan in Edino Rusija se je vrgla v oboro- j P€t dni v tednu ževalno tekmo že pred leti, seve- i Kot 86111 omenil, gre delo da proti kapitalizmu, Hakor je * preurevanjem avtnih tovarn za vlada neštetokrat poudarjala, j vojno produkcijo počasi naprej. Ampak privatni kapitalizem po j Reakcionarni kapitalistični g<* zadnji vojni ni več agresiven, bezdači pravijo, da nočemo de-ker jo je takrat dobil po grbi. V resnici so pa kompanije Zato so bili mnogi vodilni kapi- odgovorne, ker one zadržujejo talisti tudi proti prihajajoči voj- d«lo in so največ krive te brezni, oziroma so pomagali oboro-1 poselnosti. Avtna unija CIO je ževati Hitlerja in Mussolinija, na primer že pred več kot le-ker so pač mislili, da jih bo na- tom dni predložila načrt po Wal-cijska Nemčija pustila pri miru, terju Reutherju za smotreno re-uko Hitlerju dajo prosto pot pro- organiziranje avtne industrije v ti Rusiji. To so bili v resnici | »vrho vojne produkcije, toda o četrtek, 12, m^a pravi "apizarji" in "petokolon- tem načrtu, po kaierem bi rte d". bilo sedanje brezpeeeOnosti, niso Ko je Hitler napadel tudi Ru- j hoteli slišati ne v Washingtonu sijo in jo potisnil na stran za- «o v glavnih kompanijskih pi-veznikov, je » tem izkopal grob sarnah Ameriški vojaki v neki trgovini v mostu na Irskem. Omahen (Zdenka) in Johnny Rak (Jaroslav). Tudi ti trije so vam znani iz raznih prejšnjih-nastopov, kot zelo dobri igralci. Zaljubljenega drja. Gabrška, ki se "parnega kotla" zelo boji, a venci so postavili Narodni dom zdaj pa je v rokah drugih-vT bar room. Tiste, ki go delili,, ven zmetali in tako je prišel i gi narod notri. Meni se to vidi pravilno. Slovenski Demokracija sodi vohuna George Sylvester Vicreck, agent Hitlerjeve dikt^ajre ki je bil I ¿¿UI?"iS mu^eTujm, naj že med prvo svetovno vojno akthron v New Vorku kot nemški L, prlporoči 8V. Katarini. Mor šplon, je bil pred nekaj dnevi pred newyorškim federalnim sodi- da ^ ga orw usmil| in mu . _ ščem spoznan za krivega, da je zamolčal važna dejstvo, ko se Je po je Viaj golido u in mjmire federalnem zakonu moral registrirati kot zastopnik tujega režima. Ampak časi so preveč resni, da Takoj po pravoreku krivde Je Viereck izjavil po-svojem advo-jbi se s kakšnimi troti pečal, pa kotu, da bo apeliral za novo obravnavo in če bo njegova prošnja tudi Prosveta potrebuje prostor zsvmjcna, bo vložil priziv na višje sodišče; ako pogori tudi na za bolj važne stvari, višjem sodišču, se bo pritožil na najvišje sodišče Združenih držav. Nekateri naši bolniki so že za Proces vseh teh prizivov lahko traja leto dni ali celo dve leti in pustili bolnišnico, ampak si tja končno, ako ne bo na vseh inštancah uslišan, ga Čaka zaporna kazen od dveh do šestih let. Viereck taji, da je prevaril federalno vlado, ne more pa tajiti— in niti ne poskuša—da je že leta vodil v Ameriki propagando v interesu nacijske Nemčije. Za svoje zločinsko početje «bo pa kaznovan z zaporom najmanj dveh let in zdaj ima še leto dni časa, ako ne več', da se lahko pritoži na višje inštance. Njegov prestopek | ooJ^obresU dobili ni malenkosten, posebno nc v vojnem času, kljub temu je kazen primeroma zelo mila. pridejo zdravja iskat pa drugi ker z božjo pomočjo se nihče ne ozdravi. Fantov so nam že veliko pobrali v armado, da bodo Japoncem vrnili, kar so posodili 7 dec. Ako bo šlo vse po sreči, bo- Kakor sem videl v listu, je tudi Gorenjska obsojena v pregnanstvo, namreč Bled, Radovljica, Tržič, Kranj in vse d6 Ljub- ZdaJ pa pomislimo, kaj bi se zgodilo s Viereckom, Če bi bil Američan ln bi enak prestopek izvršil v današnji Nemčiji. Ali bi dobil I ijano!" Klim'jihlbci'o predali" porotno obravnavo z vsemi zagovorniki in pričami vred, katere bi se |e „e vn Ubogi ljudje sam hotel? Ali bi lahko apeliral za novo obravnavo in potem na ! t plntJr ](, dve Inštanci višjih sodišč in bi v dolgem čaau apeh> lahko svobodno1 ' hodil naokrog pod kavcijo? In končno, ali bi bil poslan samo v za-1 o tem ln onem por od dveh dO šestih let? Wti| ^ ^ _ 0biskujcm Kujpak! V nacijski Nemčiji obravnavajo prestopke te vrste ge- mojega brata v bolnišnici, kjer fctapovci (nacijski policisti) sami za zaprtimi vrati z—bikovko in leži opečen. Poškodbo je dobil Če obtoženec ostane živ, ga drugi dan ustrele pred solnčnim vzho- v livarni pri delu, ko se mu je dom. Nobenih zagovornikov, nobenih prič, nobenih prizlvnih in- razlilo raztopljeno železo po no- itanc in nobene kavcije ne poznajo tamkaj!^ gi. Ozirajoč se po sobah bolniš- To Je razlika med ameriško demokracijo in nacifašistično dikta- P*? Mrn opaziI' ^ i® vetina turo. V« ameriški demokraciji je Viereck in vsak drugI nemški ali bolnikov še mladih. Vprašam kateri koli vohun smatran za nedolžnega toliko časa, dokler ga braU» kaJ to Pomeni. Odgovori sodišče ne prizna za krivega, nakar ima na Razpolago vse prizivne m1, da U ,antj® tukaJ kakor Inštance do nsjvlšjegs sodišča, da se lahko pritoži. Sodna oblast * raznimi poškodbami, ki so ga spoštuje kot človeka in se ne dotakne njegovego telesa; tudi po- j"? d°blli Pn delu* TakoJ mi i« tem, ko pride v zapor, ga ne bo nihče pretepal, nihče ga ne bo mu- * ja,8no' da 80 to irtv® z d°-čil ali zasrsmovsl, pač pa bo Imel v ameriški ječi boljšo hrano kot V"0"1*' kl 8e razteza Pre- Jo Imajo Hitlerjevi vojaki na fronti. Ce bo bolan, bodo skrbeli, da k°.V Združenih držav. Am-ozdravi, opravljal pa bo le takšno delo, za katerega je swisoben. r* , 0 ,, . rtvah iavnoit Prav Tako kaznuje demokracija nacijske špione ... mak) ali nic ne ve- arxsissairr'Hr HfSr^® r ' * od te fronte Je odvisna zmaga Kljub temu je Viereck izpodkopaval temelj isti'demokraciji, Amerike in njenih zaveznikov, katera še danes ščiti njegovo osebo in postopu z njim po Človeško! Ampak ti kapitalistični zagovor- Kljub temu. da sovraži demokracijo, izrablja /daj njeno zaščito in niki izrabljajo vojni čas, seve- njene blagodejne inatitucljc do zadnje stopnje! Tu se zrcali vra do v imenu patriotizma, da iz- podlost nacijskjli agentov in agiiatorjfv.__trgajo iz rok delavcem njihove Proces proti Vierecku je razgalil celo vrsto Američanov, kl *ojU.ni^e.,n lzboli*anja. katcra so pomagali Vierecku pri njegovi nacijski propagandi. Med temi je Prlborl,i ikozl dolga leta. bil pokojni senator Lundeen lz Minneaote—farmer-laborlt in radM Ker *mo v V0Jni« Je P** ™zu-kalec!—in med njimi sta republikansku kongresnlka Fish In Day. mWV0- da ®e zanimamo za voj- Kongreonlk K,sh-kl na sramoto vse Amerike zastopa v zbornici LTl^f TJlT^1' F okrni je, v katerem ee nahajs dom predsednika Roosevelta v new >«rik| državi—Je dal Vierecku na «azpolago svoj poaUnaki pošUd £ne^le k^V franke (proaU poštnina)) za razpošiljanj« nacljskih tiskovin nVna- £ .love lao.SOO vol,.cev kongresni k Day iz Evanstona, 111., je pa dal ^ tJISfiT nacijski tiskarn« v tisk svojo izolacijsko ln protidemokratlčno knji- uko tudi ^ne moL r^anl go in Viereck je popravljal in predelava! njegov rokopis. vH gen, * Fish In Day pa 4e imata "guts," da mislita ponovno kandidirati irmado. sa kongres Oba namreč piavlta, da nista vedela, da sta imela Ta svetovni konflikt Je prlča-opravek * nacijskimi agenti. koval vsakdo, ki le zasledoval Recimo, da nista vedele! Inu la |m »t* in še imata zdrave oči In do«odke v deželah fašizma ln •tši«a, kdor nima tega dvojega, nt sjaiaoben za kongreanika. kajti naC,*ma K,*ub lemu ni*° nelui* sle|K i in gluhci ne sedajo v kongres. Ce sta Fish in Day lmela /drave oci »n ušc-m -aU morala vedeti, kdo Je George Sylvester Vieirtk in kaj deU v New Yorku. Ampak sta že dolgo časa znana kot fanatična uolac lonista in "apizarja"—ki sovražita Roosevelta bolj kot Hitlerja. To Je znano ži leta—zato jiin pa nihče ne ver-Janu da nisU vedela, a kom *ta ae družila ln kaj »ta počela. T« bi v tem primeru človek verjel le otrokom alt navadnim idiotom, «Uipak Fish m Day,nočeta biti ne otrc»ka ne idiota. Amenski Vol lici Imajo dane« vsa dejstva n^ dlani—In če bodo kljub temu Ae volili petokol. nce v kongres. Jim je zaree treba s krsmpom pokat . . . Amrniki volllei »maj« dane« med to atrašno vojno—dolžnost in odgovero« «t kakršne niso še nikdar imeli, če eo zreli sa demokra- mora)o pokazatf i. •<• Ako »> amertški volilci v \ euni zreli za I......h—ilj bode» letno pometi» u kongresa vse republikanske in demokratake burb«»nce. vee uoiaciomste tn "aputarje " vse bivše in sedanje tajne ravesnike nacizma in faširma' Ce ne store tega. tedaj—goodbye hitro rmaga Amerike in Združenih narodov, tedaj grodbye bodoči demokratični "Snir sveta!— w w — a — [j--— ■ ^ I O —«■ «* "»vj •» i v a vso ^/i ca v SIJ IU. ^ hitlerizmu in onim, ki capljajo Ce bi bil takrat sprejet Reu- ae končno le opogumi, da mu jih naj bi bil voden po Sloveoed za njim. Kajti Rusija je bila therjev načrt, bi bila danes ie pove, kar mu je na srcu, kakor kakor so vodeni drugi slov«« edina oborožena sila, ki je mo- pretežna večina avtne »ndustri- tudi vsi drugi, bo igral Jack domovi. Potem bi dom im gla ustaviti nacijski val, dokler )e zaposlena z izdelovanjem voj- Groser, ki ga poznamo osebno iz ugled in človek bi bil nostn« se ostali zavezniki ne založijo s nih potrebščin. Sedaj pa pravi- angleških iger. In inženirja So- kakor je po drugih narodnih A tisto rečjo, ki je potrebna za ugo- jo, če bo Amerika izgubila voj- darja, ki vse tako "skomandira", movih. Na zunanjega človebi nobitev nacifašistične pošasti. no, da bo vse vrag vzel, da bo- da se para na koncu uporablja napravi slab vtis Videl senu Da je ameriški narod res sla- mo vse izgubili. Ampak krivda v koristne namene, bo predva- imajo tam nekaj slabih liis bo zasledoval svetovne dogodke, h» to ne bo na strani delavstva, jal Louis Beniger. Ga poznate. Kot omenjeno je bilo to Z se je pokazalo ob času Hitlerje- marveč na strani kapitalistov, Bil je več let član dramskega 1941, ko sem obiskal Girard vega napada na Rusijo. Bilo je katerim je le za sveti proflt. odseka kluba št. 1 JSZ in že več Sedaj pa še nekaj o metropol splošno mnenje, da Rusija ni Saj se lahko še spominjate, da iger je režiral ter v mnogih Kot je bilo razvidno iz zaJ«n npinMIlIlana i« «ln nn U« a»A«1> U.l. M». l.il__U___I -li II__1 I. . . . . pripravljena in da ne bo mogla so bili pred par leti na "sedeči igral. ka elevelandske federacije SN vzdržati napada. Kar se mene stavki" vsi kapitalizti v letalski Prvič pa bo nastopila med na- PJ in pozneje iz objavljene Is tiče, sem bil mnenja prvi dan in ladjegradniški industriji, do- mi v slovenski igri Elaine Tur- respondence, je br Stokel m napada, da je Hitler ali znorel kler ni kongres odpravil zako- pin v vlogi gimnazistke Tončke pačno tolmačil tisto pismo ki ali si pa v svoji fanatični do- na, po katerem je bil omejen Kavčičeve. V srednji šoli, v ka- prišlo od glavnega tajnika S! mišljiji predstavlja, da so ruski profit v teh industrijah na osem tero pohaja, je na glasu za zelo PJ. Jaz mislim, da je hotel oa tanki in kanoni lz lesa, ruski vo- odnosno dvanajst odstotkov.' S dobro igralko in v nedeljo se bo- niti brata Vidra ker mu ni i jaki pa iz testa. Sedaj že vsakdo "sedečo stavko" so kapitalisti ste prepričali, da je to res ' " lahko ve, tudi Hitler, da so ru- prenehali šelo potem, ko so od Prvič v Chicagu nastopi v_____ ski kakor tudi angleški in ame- vlade dobili zagotovilo, da ne venski igri Mildred Simcich v I tajnik društva 13, je dobili riški tanki, topovi in zrakoplovi bo omejevala njih profitov. vlogi služkinje Barice in ravno pismo od glavnega tajniki to ravno tako dobri kot Hitlerjevi. Sedaj pa še nekaj drugega, tako prvič naš mladi znanec ga je pravilno tolmačil. To'nik Ni baš prijetno za socialistič- Kot navadno vsako leto, tako Darwin Taschwer, ki bo igral kor ne pristoja bratu Stoki no misleče ljudi razpravljati o tudi letos priredi gospodinjski vojaka / in vzklikal "oštarija", Mogoče misli, da je sam kot tii tankih in kartonih ter se vmeša- klub Slovenskega delavskega do- Jaroslav pa poudarjal, da je vse Ribničan na semnju, ampikga vati med vojne stratege. Ampak ma zabavo za "Jožete in Pepce". to zelo "kolosalno!" Pianistka bo tudi drugi člani SNPJ. prišlo je tako daleč, da bodo | Vrši se v neddljo popoldne injMitzi Oven. | Anton Zelernik 9 Ko bo predstava končana, se Is mrzlega Wyoming» Kemmerer, Wyo. — Kar ne 14 ravno tanki, kanoni in zrakoplo- zvečer, 15. marca, v SDD na 437 _____________ vi odločili bodočnost svobode, S. Livernois. Navadno »o vsako prične plesna zabava. V spod- za katero se socialisti borijo, od- leto Jožeti in Pepce dobile lepa nji dvorani bo igral naš popular-l kar so na površju. darila, Janezi, in Micke pa nič. ni Gradišek-Omerzov orkester. I Z Naj še dodam, da priredi tu- Zdaj sem pa slišal, da bodo letos Vstopnice v predprodaji so po . ^ kajšnji slovenski socUlistični vsi deležni daril, pa-če si Tonč- 40c, pri blagajni pa bodo 5 klub kartno zabavo v nedeljo, 15. ka ali Tone. Slišal sem tudi, da Dobite jih pri članih in ¿lani- marca, v ftošlarichevi dvorani na bo nekaj izvrstnega za večerjo, ceh kluba in imajo jih mnogi 3 n Jn tZ I Zk 53»So.6thst. Pričetek ob dveh kar ni vsak dan na razpolago, drugi prijatelji naše dramatiki, ffijfi 22S ^if ^l popoldne. Ker so klubove žaba-1Sicer ne vem, kaj bodo pripr.-1Dalje v Slov. delavskem centru,| ve vedno dobro obiskane, zato vile, ker to držijo tajno. Mi- v Bergerjevi restavraciji, imajo\ZZL„™J® S „XPS upamo, da bo tudi prihodnjo ne- slim, da je najbolje, da gremo jih tudi v upravništvu Prosvete,& ZZ deljoŠoštaričeva dvorana napol- osebno pogledat, kako se bodo a če n~e boste imeli priložnosti, Soh njena od prijateljev napredne Jožeti in Pepce ali Zofke posta- da jih kupite od koga tu premogovnikih povol) misli. ------ — m ' —- —r i «« j*«» fvujjn.c v#v* ivw^ci iu ««ve* j »Hal . , „ i v"®- Pa tudi izvrstno godbo so denih, jih rezervirajte telefonič- 7Sm1lJlfll hr Frpdu Frank Maikovlch. preskrbele. 2e dolgo se nisem no. Pokličite Rockwell 2864, in vSl^^fc^n l b --I zasukal, v nedeljo se pa bom ka- ko pridete na predsUvo, vpra- V želim skoraJšn^a oto Is "moiovllskoga" mosta kor mlad fant. Torej na «vide- ša j te za svojo kuverto n I vanjapo o^raciji, da sec.rn n.4n(ir.. vrne k svojim dragim, kikori - naP;eJJJar°; di v glavni urad, kjer «a cene vstopnice po predprodajni I. t(?žko pogrešajoV teh Dotrolt.—Komur se ljubi pisa-|nje. ti, ima danes dosti materiala. Jaz hočem malo opisati, kar se tiče dela ,v tem mestu. Znano e že vsakemu, da je Detroit na glasu radi svoje velike avtne industrije, ker tukaj se izdela več avtomobilov kot v kateremkoli mestu na svetu. Zadnjih par let smo ta čas delali s polno paro, sedaj smo po radi vojnih priprav prenehali z izdelovanjem avtov, vsled česar je tukaj velika brezposelnost. Toliko ljudi ni bilo »rez dela že od najhujše depresije kot jih je sedaj in tudi bo vzelo še precej Časa predno preuredijo tovarne za produkcijo i>ojne opreme. Res je, da nekateri delajo po 10 ur n^ dan in sedem dni v tednu, ampak teh ni niti pet odstotkov. John Berich. 518. To nedeljo bomo videli "Poeled-1 nJega moša" ceni. Vabimo vse ljubitelje naše dramatike, da pridejo na to pred- Anton Tratnik. 20. Chicaga—Komur je za zdra- stavo. In dalje jih prosimo, da vo zabavo in se želi nasmejati, pridejo ob določenem času. Bo S pola Mnogo sem zadnjič videl, zamude. I ^al in doživel na potovanju naj pride v nedeljo, 15. marca, škoda zanje, če kaj v dvorano SNPJ, kjer bo ob 3. Naj nas tega dne obiščejo tudi I ieleznem okrožju severne pop. uprizorjena veseloigra v iz bližnjih naselbin, kot iz Wau- nesote, kar o priliki opišem, treh dfijsnjlK ."PoalfldnjLmoi". ke^ani. m North Chicaga. Lyon-Uedaj le to-lo; Včasih, to Ta poslednji mož je vse sorte, sa in seveda naši sosedje iz Ci- |čam o-smrti kakega rojil Siten, za vae se briga, je kakor |cera, Berwyna, So. Chicaga in | rojakinje, tudi zapišem, da£ Žene "parni kotel", ki vse vendar U para uhaja nikomur v pokojnik ali pokojnica pole pa z "north side". . Na svidenje v dvorani SNPJ v ameriško zemljo, v zemljo i korist. "Poslednji mož" postane I v nedeljo, 15. marca, vam kliče ie nove domovine USA. ne p»' končno "napačen pajac" in nato dramski odsek kluba št. 1 JSZ. tujo semljo. pa—sicer pa boste videli sami Naslovno vlogo ima John Olip, Nedavno sem ns željo pisal v A. m. o pogrebu starei - ■ - , ^ .. ., Novice U Crivitssl Cri vita. Wis. - Tudi na*i __ ____________Is metropolo _________r ,. ki je že star, skušen igralec. To I Cleveland—Čital sem v Cleve-»oljenke Ane Lempe in bilo vlogo bo fino pogodil. Vlogo land Preeu z dne 2. marca, da te "P^no zgornje, kar pa J« PP ■ I . njegove žene. Id jo mož s svojim je Sam Hruška duhovnik neke "mestno, zlasti sedaj, ko to va^.^luH ^IŽ™ *aP°7*ovan{®m ugonobi, tako protesten to vske verske sekte v™ pod tujčevo peto, tuMJ vsi priailjeni dela i po de»t ur ds nima nobene samostojnosti Hinckleyju, O., uprl vojaški P* nihče ne preganja. kl ^t1Uib, Rekd da mu ^ ne J8mo lojolni Amerik, dolgo zntna na našem da, da bi služil komu drugemu» Mati,i ....... - ^ zapora. Uncle Sam se torej ne _______ da. ds bi se kdo norčeval iz nje- selbino je ie zadela komaj ga. To je ze vse enako, ne glede početa vojns in nsm vrel^ kdo je. Delavec mora vse po- številko glovenskii Urim slušati, taki bi pa delali po svo- članov SNPJ. ki so m »car je, kar ni polteno. Ta duhovnik | strahu in junaško «iprar» je sUr Šele 25 let in mora biti IpfSOSj "našminkan delajo zanj. _____________ Ko sem bil lani v Girardu. O., John Pucel. 9tanlev I ln sem šel po glavni ulici, sem ny Bizjak, Willism S «^ opazil napif: "Slovenski dom." mil Klepp. *W|H»am Vstopim v pivnico in sem vpra- John Shsffer. Ead' šal, naj mi da kozarec dobrega nika društva 537. Zek«® žganja Dobil sem odgovor, da vesel in zdrav podatek me ne razume. Mislil sem si. Kaj pe noši Voos** kalui to. da so Glrardčani postali najst članov je tam » ^ taki. da še slovensko ne marajo Še nobeden pokaza! t* vce govoriti. Potem sem ps Iz- ni seji, dasi Imamo jsfc» vedel, ds tam drti^i narod vodllmo Rnetilno. Tukaj je nekaj narobe. Slo- ^BPSpisi ! jsm vie Pogled ne Alokaendrovsk. rusko S^Si M otoka Sahallnu. pomagajo zdrobiti 1 ker drugi | še Amerike. V armado Strica Ssms soj ftnTC^ Če ne r» j po koledarje John «bslfer ČETRTEK: 12. MARCA PROSVETA iVesti iz podjarmljene ;tare domovine flOVOBÜ PREM. WGO-^OVANSKE VUU» (Th# New York Tim««) tt^tfigton, 2- "»rea. — Ju" |£5i predsednik vlade Slobodan Jovanovic je popisal Sj. Srbov m Slovencev v Kuviyi, ki umirajo v "teror-' K____ianin mučenju in uni- u izganjanju, mučenju ¡LjL" pod nacijskim naailjem, govoru po londonakem radiu z ¿dami. ki jih je danes objavi-jugoslovansko poslaništvo, p^dsedmk Jovanevič, ki je to sporočil v dnevnem pove-jugoslovanski vojski na Srečnem vzhodu, je obtožil Nem-da so pri svojih "ekspedicijah ognjem in mečem uničili" mno-»srbskih krajev. Naša mesta Kragujevac, Kra-jev<>, Cačak, Užice, Rudnik in Iruga je nemška vojska obkolila D vse moško prebivalstvo z du-evniki in petnajstletnimi otroci nd so postavili pred strojnice," dejal. -Tako so Nemci v Kraljevu, akor sami priznavajo, ustrelili, t tisoč ljudi in niso pustili e-same moške glave. V Kragu-cu, srcu Šumadije, pa so po ¡ihovem lastnem priznanju u-lili štiri tisoč šeststo mož, po judski oceni okrog osem tisoč, tem mestu so Nemci postrelili sesti, sedmi in osmi razred imnazije s profesorji in ravna-jem na čelu, ki so mu Nemci oteli prizanesti, pa je sam pro-naj ga ustrele skupaj z o-Broci. Ti naši otroci so s pesmijo ustih korakali na morišče in so jih strojnice začele kositi, se slišali vzkliki "Živela Srbi-, streljajte, otroci Srbije smo!M to klanje so morali Nemci voje vojake za strojnicami upi-ti, kajti strašnemu prizoru H bili kos. Mnoga mesta so lodrli. V Gor. Milanovcu je od hiš samo 72 ostalo celih. Lju-so zaprli v cerkev in /nesto za-' fali. Ko je požar besnel z vso ilo, so ljudi izpustili, naj si iš-ejo rešitve skozi ruševine in men." I — • Potrebna Je pomoč Edini, ki se danes na evrop-kem bojišču bori proti Hitlerju, močan in postaven človek, ki jubi gosli in prepevanje doma-ih pesmi. Dolge mesece je ge->eral Draža Mihajlovič v jugo-lovanskih planinah južno od klgrada s svojimi 100,000 junaki in pol, prežet s silnim duhom "dpora, odbijal napade sedmih emških divizij. Pred kratkim • je po radiu sporočil jugoslo-«nski vladi v Londonu, naj mu •rtlje streliva. Jugoslovanske tovarne orožja >»*> v njegovih rokah. Dobil je «kaj pomoči iz tajnik vircv — ^orda z letali iz Rusije. Prejš-teden je vlada naprosila družene države za "lend-leaae" »moč. Težko bi bilo poslsti ta- jniško oporišče je v Aleksan-hji, 1200 milj od Belgrada — na tem svetu obupne in neob-^ne borbe ni nikogar, ki bi v zaslužil pomoči. •.. — v____ borba JUGOSLAVIJE p*i*r Stankovi*. urednik Hrvatskega Gleee) 2 zavezniško zmago v prvi V?ovni vojni in z zedinjeno H0 na"«ia je Jugoslsvijs po-1 1918 neodviana država, in Slovenci in nekoliko niijonov Srbov (ko je v XIV. ■Srbija prišla pod turški ja F1»- ki b(> prišli v sestav evstro-p^Ku carstvs, so skupsj s Sr-m iz Črne gore u-" državo. Tako so /1'Kiovini bili pod fj""' vlado, razen tUtlh, ki ao ^M italijanskim jarmom ; dvajsetih leflh njiho-|pnegs življenje je pri ■Sporov, ker ao nekatere sile hotele dikta-A Hrvsti so vedno ho- r Q«tn.,krststoB htn Mu d< ni so svotodoljuben in demokratičen narod. A Hitler in Mussolini niste hotela močne države na jugovzhodu Evrope. Hotela sta majhno Hrvatsko, majhno Srbijo in majhno Črno goro. Kar zadeva Slovenijo, sta Hitler in Mussolini i-mela načrt razdeliti si jo med seboj. Jugoslavija, ovira na" njuni poti, je bila napadena, ker je njeno svobodoljubno ljudstvo rajši izbralo smrt kakor suž-njost... Jugoslovanska vlada je sedaj v Londonu, kjer biva tudi kralj Peter. V Kanadi in v Združenih državah je več ministrov londonske vlade, med njimi tudi ban Hrvatske dr. Ivan Šubašič. Po zasedbi Jugoslavije so se« vojaki v planinah Srbije, vzhodne Bosne in Črne gore organizirali v skupine neredne vojske pod vodstvom generala Mihajlo-viča, ki se je proslavil v svetu s svojo vojaško sposobnostjo in s svojim odporom proti osišču. Jugoslovanska vlada v Londonu ga je imenovala za vojnega ministra. Mihajlovič je De Gaulle svojega naroda. Winnipeg Tribune, 18.-II. 1942. ♦ Od časa do časa prihajajo ve- sti o največji in vendar najmanj omenjani hrabrosti sedanje vojne—o neomajnem odporu generala Mihajloviča v $rbskih planinah Juguslavije, ki so jo zasedli Nemci. Sedaj pa sporočajo o novih uspehih. Mihajloviču so se pridružili oddelki Novoze-landcev, ki so ostali v Grčiji po ponesrečenem odporu zaveznikov . .. Sedaj so z Mihajlovičem in zavezniki bi morali bolj ceniti dejstvo, da se v Evropi še bije borba za svobodo. News Herald, Conneaut, 10. febr. 1942. * V Jugoslaviji skupine dobro oboroženih četnikov zadržujejo Hitlerjeve vojske v Jugoslaviji in to prav sedaj, ko mu je vsak vojak potreben v borbi na vzhodnem bojišču v Rusiji. ' Evening Forum, Fargo, 3. febr: 1942. Da bi pokoril Jugoslavijo, ki se tako trdovratno upira nemškemu zmaju, čeprav jo je zasedel, je Hitler poalal 7 bolgarskih in eno madžarsko divizijo. Review, Alliance, 5. febr. 1942. Borimo sc proti barbarstvu, ki bi v slučaju uspeha ponovilo »v naših krajih grozote iz zasedene Jugoslavije, Poljske in Kitajske. Progress Bulletin, Pomona, 30. febr. 1942. "Prihajam iz Splita" Buenos Aires, 14. febr. (JČO). —Argentinski list Naša Sloga, ki izhaja v srbohrvaščini v Buenos Airesu, prinaša sledeči zanimivi članek o stanju v Dalmaciji: "Mnoge stvari so vam že znane," je začel gospod, ki je pred dnevi prispel iz Splita, res ne vem, kaj bi vas in vaše čitalce zanimalo. Beda, pomanjkanje, stiska, glsd, ponazorujejo stanje v vseh zasedenih krajih, v Dalmaciji pa še posebej. Nezadovoljno ljudstvo, težko življenje pod tujo oblastjo, strah pred neprijetnostmi, ki se utegnejo pri-petiti vsakega dne, ustvarja od dne do dne večjo razjarjenost. Danes v Dalmaciji in v "neodvisni", kakor imenujejo italijansko kolonijo, kjer vlada Ante Pavelič, več ne govorijo 'Ante Pavelič', temveč 'Antipavelič', s čimer narod hoče pokazati, da je proti Paveliču in vsem, čemur Pavelič služi. Fsiistl so nesnosni V začetku, ko je Italija zasedla večji del Dalmacije, je bilo pod italijanskimi oblastmi še nekako znosno. V ts del so bežsli Hrvati, Srbi in Slovenci, ki so Jih dogodki presenetili v "neodvisni", kajti Um Je bUo neznosno. Kar so počenjali vstaši, nI mogoče popisati. Njihova zve-rinstva so presegle vse meje. V delu Dalmacije, ki ga je zasedls o pomoč — najbližje steblo za- kalija, se je v kratkem času zbrsls velika množica beguncev iz vseh delov Jugoslsvije. Ita-lijanske oblssti niso delsle sitnosti, če so le Imeli sredstvs za življenje. Tsko je bilo, dokler je bils ns oblasti itslijsnsks vojska. Itslijsnski vojsk se ni zdel nasajen sli sovrsžen proti narodu in proti beguncem. Ko pa so oblast v zssedenih krajih prevzeli fašisti, je življenje postalo neznosno. Pred prihodom fsšistov je bilo, dokler je bilo življenje v delih, ki so postali del "neodvisne", mnogo hujše. Italijanska upeava v Splitu Italijanska uprava v Splitu je sedaj fašistična. Prefekt je Zer-bini, njegov tajnik Je dr. Co-sentini, podprefekt je Benussi, kvestor (policijski načelnik) je Del Itala in njegov namestnik Matana, najhujši med vsemi. Ts uprava skrbi za "varnost" meš-čanov, boljše, za varnost maloštevilnih italijanašev. Ta u-prava zapira ljudi v ječe zaradi "vzdrževanja reda" in za uničevanje vsakega javnega izražanja narodne zavednosti meščs-nov. Uprava je podložna ssmo fašistični stranki, ki vlada v Dalmaciji. Nekaj časa ao malone vssk dsn klicali na policijo veliko število meščanov. Nekatere so naznanili zaradi poškodovalnih del, druge, da so govorili proti Italiji, tretje, da pripravljajo zaroto proti fašistom itd. Mnoge so kaznovali in mnogi prijatelji so se zaradi tega sprli. Kajti ugotovili ao, da se je dogsjs-lo, da je prišel nekdp na kve-sturo in ovadil neko osebo, kot naznanllca pa podpisal najboljšega prijatelja te oaebe, nekoga, ki je z njo bil vsak dan skupsj, se z njo pogovarjal in izmenjeval miali. Ko ao oblaati spoznale, da ao take naznanitve zlagane, so jih po vačinl puščale v ne-mar. Bratje Katalinlč Rodbina Katalinlč je znana in stara spliteke rodbina. Trije bratje, trije orjaki, so Imeli trgovino a cvetjem sredi mesta le svoje posestvo pod Msrjanom. Dva med njimi sta bivala v Zagrebu in vstaši so ju ujeli, obtožili, da sta Jugoslovsns in ju ustrelili. Msflo pozneje so fašisti ustrelili tudi tretjegs brsts v Splitu. Te ee je zgodilo pred kratkim, ko sem odhajal iz Splita. Potniškega »remeta a ladjami v Jadranu nI Italijanske sasedne oblaati ao ustavile promet z ladjami vzdolž dalmatinske obale. Promet se vrši s čolni ne vesla In jadra, vendar morajo oblasti prej dovoliti, da sme Čoln iz pristanišča. Za razlog 40 Italijani navajali, da so v Jadranu angleške podmornice, ki ogražajo plovbo. Mogoče, kajti atrah ima velike o-čl. Da bi nadomestili pomanjkanje ladij, ao ustanovili avtobusno podjetje MZara", ki vsdr-žuje promet ob obrežju s avtobusi in s tovornimi avtomobili. "Hajduk" Je poslal vse Igralce na dopust Italijanske oblasti so izdale u-kaz, da se morajo vsa športna društva (nogometna, veslaška, plavalna) v Dalmaciji včlaniti v italijansko Športno zvezo.- Klub, ki se ne včlani, razpustijo. Razen tega so morali vsi klubi na svojih prostorih postaviti napis v italijanščini in zbrisati prejšnje napise. Večina klubov se je vpisala, da jih oblasti ne bi razpustile, a 0 javnosti ne nastopajo. Ne nastopajo; kajti Če bi nastopili, bi jih Splttanl najmanj s kamenjem obmetavali. Tako je n. pr. "Hajduk" poálal vse svoje igralce na dopust, s katerega se še niso vrnili. Kajti pomislite, da bi "Hajduk" prišel na igrišče in bi njegovi igralci pozdravili gledalce s fašističnim pozdravom. Saj to bi bilo hujše kot javna vstaja! , Letovišče Je popularen lasas Dalmacija je Uvula preoej od ljudi, ki so prihajali ne počitnice. Danes tegs ni. Dsnes, če nekdo o nekom govori, da je odšel v letovišče, vedite, da to pomeni, da je odšel v — koncentracijsko taborišče. Tako je na Korčull. Ker je v Split prihajalo vse večje število beguncev, ne semo iz Hrvstske, temveč tudi iz Srbije, so jih fašistične oblasti 0-sumile, da so krivi stentatov, poškodovanja in drugih del, a katerimi je ljudstvo kszalo svoje nerazpolo/enje proti Italiji. Zato so fsftisti sklenili, ter teko tudi storili, ds jih pošljejo v letovišče. Neketere so poslsli na Korčulo, druge v Lombardijo In iz teh 'letovišč' prihajajo vesti, da ae letoviščarjem, kakor govorijo tudi o najhujših stvareh — "godi dobro in da so zadovoljni .. ." Spllčanl hodijo apst ob petih Kdor pozna SpUčano, ve, da so rsdl posedali po kavarnah a-11 ae sprehajali po uliesh do poznih ur ponoči. Sedsj ps jo to prepovedano. 2e ob petih, ne zjutrsj, temveč popoldne, morejo izprszniti kavarne, oditi z ulic In se umakniti vssk ne svoj dom. Tistim beguncem, ki so jih pustili v Splitu, sploh ne puščajo oditi iz stenovanja na cesto. SpUlskl tisk S prihodom Italijanov je prišel konec narodnega tifka. I-talljani so si prisvojili tiskarno •Hove Dobe" in sedaj tam tiaka-JO svoj list, "Popolo di Spala-to" (ki so «s fts prej imenovsli 'Sen Merco'), ki idej pa zdsj objavi še kakšno vast v srbohrvaščini.' V tem Ustu utegnete nsjtl oglas s tsko-le vsebino: "Dne tegs in tegs potujem v Zsgreb (all Belgred, all Ljubljano)" 4-i Vse ve, de je U človek dobil THREE DOTS AND ▲ DASH FOR VICTORY. Nfcollk kfcNi. Jugoslavijo. « se avguste 1039 Hr-bijs (>ovsem rpora 1 » «e Je zgodilo vsegs lru pred novo vojno. >.«ma j« postajala vm " ^mo še nekoliko let Wwlsvtja bi bils med • niokrstičnimi država " kajti Južni Slove- [MIV pri : IV i v OFF I M )NOS lAMPS Člani «»»• Onlted « . ni Tile-Flex Metal Kom Co, Newark, M. h. prlspeve* del ovoje v levar dovoljenje za potovanje In da bo sa petdeset Ur odnesel pismo vsšemu rojkki ali prijatelju v mestu, kamor potuje, odprto ae-veda. "Letovišča" v Srbiji in Hrvatakl .Tako so prihajale vesti o nekaterih podrobnoatih iz države, Čeprav bolj redko, kajti tudi taka pisma je včasih prestrugla cenzura, Tako ae je izvedelo, da sc godi ljudem, ki so po "letoviščih" v Srbiji In Hrvatski, od dne do dne hujše in da se najstrožje kaznujejo polskusi, da bi pulno produkclju vsakovrstneS" matarijala v vojne- namene. člkaika Jsklarn* in kovinski delavci soda-lujejo s vlado v popolnosti. V produrlranju Jekla Ja poln im« da »o reducira ogromna Ingot« ialexa 1 mehlanjvi» ln stiakanjam, Plin j«- radi svoja tuitf» in natk<«il)ivili •lamantov nujholjAi tm topljen)« Jekla. Plin Kite prednosti pred vssktm drugim gorivom, ker se ga lahko uporablja po potrebi. Vročino dap- kolikor ae p- po-ItflMiJe ter kemilno pravilno atmosfero, tort J glav* nI element, ki Je potreben pri varjenju Jeklenih posluh lev» Oddajanje plina jekla«nam Je ena ismed nalog, ki jll» vrši Peoples Osa Poleg trs« oinugata P«o-ples Usa uporabljanje plina rasnim drugim kovin-«kim induetrljam. Njeno Inlenirtko nsobje se ukvarja s vsemi problemi, kako ¿imboljše uporabljati plin v kovinski industriji. Peoples (Jas vsdrtuje akoil svoj oddejalnl oddelek M urne dnevne stika s Jeklarnemi v Cltuegu, kater« aalaga s plinom ko« del svojih sktlvnostl. v kateiib pomaga pri naporih delale sa /mego v vojel. Nabavite si obrambne znamke v > uradih Peoples Cas družbe » ŽUPAN ŽAGAR SLAVKO SLAVEC (Se nadaljuj«.) "Če si ti meni pleve zgrabila, bom tudi jaz tebi žito zmetal," je odvrnil. "Saj si mi že prej zadosti in preveč pomagal. Bomo ie opravili." "Kaj bi tiato! Kar molči. Zadosti je ženskih rok, premslo pe moških. Kar začnimo." Ni se dal pregovoriti. Snopi so začeli frčati na gornji pod mlatilnice. Ko je bilo vae zmetano, je Koprivka kakor drugim ponudila Žagarju kozarec vina. "Ugrel si ae," je rekls. "Ne posebno," je potegnil robec iz nedra in si otrl čelo. "Poglejte Žagarja, kako se postavlja," je posmehljivo mežiknlls Mihčevka, sedeča pod tretjim vozom, kjer so Lupinftkove pomsgslke čakale, da Koprivka domlati. "Koprivki tudi przacije ne odičipava; rajli kaj navrže. Da, da; tako je: žena je daleč, Koprivka pa sočna In t'dna." Druge so vedele, de so to le opravljiva na-migavanja brez prave podlage, vendar niso ugovarjale in nekatere so se celo zahihitale. Po mlstvi je gosposks popisala in pobrala ~ žito za vojaške in mestne zaloge in pustila kmetom le toliko, kolikor je poetava določala za vsakega člana družine. Žagarju so hoteli pustiti le toliko žita, kolikor ga je tikalo njemu samemu, češ, da je družina v zaledju in ima tam pravico do svojih deležev. Žegsr je ugovarjal, da se družine kmslu vrne, če se fronta pomakne čez reko; če pa se to ne zgodi, se družina rajši odpove deležem v zaledju in bo živela ob domačem pridelku. Po mnogem prerekanju in dokazovanju si je rešil vssj četrtino žetve. Tedaj je v mestu zs-prosil, nsj gs pustijo za pol tedna k družini. "Težko bo," je dejal suh, čemeren, plešast gospod z naočniki. "Župani morajo biti na svojem mestu." Žagar ni odnehal. Potrkal je še na nekaj vrat Končno so mu ugodili. Doma žito ni bilo varno. Vsak dan bi lahko strel porušil hišo sli jo zažgal, kakor se je nekaterim že zgodilo. Še opaznejša pa je bila domača vojska. Razni oddelki so svojevoljno rekvirirali in odnašali, karkoli se jim je zdelo. Zs blsgo so dsjali pissno potrdilo, včasih pa niti tega ne. Pritožbe brez imenskih ovadb so poveljniki rsdi odklanjali "Pustite me s tem," je nekoč zamahnil polkovnik v Žagarjevi hiši. "Vojska je prva. Saj imute potrdila. Država bo vse plsčsla." Žagarju je bilo hudo in sladko obenem tisto jutro, ko je naložil svoj pridelek ns voz in se nspotil v zsledje. Hudo ob misli, da zapušča dom brez gospodsrja. Ali najde, ko se vrne, vse teko, kskor Je zdsj? Hišem, ki so jih lastniki pustili same in zaklenili, ae je rado zgodilo, da so vojski vdrli vanje in zegospodovali v njih. Mnogim so rszkrlll strehe, izruvali trs-move In podove, sneli okns in vrsta, pobrsli pohištvo in druge lesene ali železne dele ter odpeljali vse v Jsrke ln zskope nsd reko sli v železniški predor onstran mosts. Tsm so si z gosposko udobnostjo urejevali svoje postojsn-ke. Ali bi to ne zadelo tudi njegovega doma, če bi se poveljstvo medtem preselilo drugam? In kaj bo z vaajo, čf se fronta v teh par dneh premakne, pa ne na zapad? Kaj bodo ti ljudje sami in zbegani počeli? Dovoljenje za odhod so mu dali le napol. "Pojdite," ao rekli, "tods na svojo odgovornost. Mi o tem ne vemo. Če se kaj zgodi, boste odgovarjali vi." Kaj, če se res kaj zgodi? Naj li tvega in gre ali naj ostane? Sklenil je, d.. K'». ker mora iti, nej ee zgo-di karkoli. In ko se je tako odločil, je bil vesel, da odhaja k svojim dragim, kolikor mu jih je še ostalo. Par mesecev jih ni videl in zdelo se mu je, da v tem času ae je v vasi več zgodilo nego prej ves čes njegovega županovanja. Obenem se je prav živo zavedel, koliko mu je uaoda vzela s tem, da je izpod njegove strehe odvedla bitje, ki je njegovim otrokom dalo življenje in jih izredilo. V tem času zapuščenosti je znova prebral vse tri svežnje starih pisem na omari in zdaj se mu je ob odhodu zdelo, da mu dušo polni isto radostno pričskovsnje, a kakršnim se je pred davnimi leti vrnil od vojakov, da popelje svojo nevesto pred oltar. Ker do zadnjegs dneva ni natanko vedel, ali bo mogel iti ali ne, ni ničesar piaal. Županja je vedela samo, ds bo skušal priti, ko bo žetev posprsvljena, in je čakala podrobnejše napovedi. 'Ti?" je obetala, ko ga je zagledala z naloženim vozom na cesti pred hišo. Z vnučico v naročju je pohitela k njemu in mu stisnila roko: "Moj fant se vreča z vojne. Toliko si pride-lsl — in vse sem?" se je čudila vozu. "Dobri ljudje so ml pomagali," je odvrnil in ji vzel otroka, ki je z ročicami lovil njegove brke. Tisti večer je bil Žagar srečen in zadovoljen kakor že dolgo ne. štiri najdražja ženska bitja je imel pri večerji okrog sebe, ženo, hčerko, nevesto in vnučico. Pripovedovanja je bilo toliko, da so še dolgo po večerji, ko so ynučico odnesli spst, sedeli za mizo in kramljali. Po-, govarjanja se je bilo nabralo za nebroj večerov, povedati pa je bilo treba vse v enem samem. Ženske so se rede krotile in z veseljem poslušale dragega gosts, ki je moral največ govoriti in odgovarjati na nešteto vprašanj. Županja mu je sedela nasproti, se tiho smehljala in ga neprestano gledala. Nevesta je na ozkem koncu mize nekaj šivala, dvignila včasih oči od igle k tastu in vzdihnila. Tinica se je pritisnila ob očetovo levo ramo ter ga po njem kakor nekdaj v nsjzomejši mladosti večkrat pobožala. Obenem ga je često prekinjala s vprašanji: "Kaj pa vrt, očka? — Ali so moje rože posah-nile? — In brajda? — Steza k vodi, pravite, je zesuta? Kod pa zdaj hodijo prat? — In Šola? — In župnišče? — Kaj pa Žulinovi? — Ali Tr-čičevo še stoji? — In Lokvarjevi —?" Vse vaška družine je naštevala. Komaj ji je oče odgovoril na eno vprašanje, je že stavils drugo. "Ti pa si mnogo rsdovednejša, nego si bila doma," se je nasmehnil oče. "Vojne je tudi njo predrsmila. Fanta ji je dala, pa gosposkega, s srebrnimi zvezdami," je potožila mati. "Mama!" je zaprosila Tinica, kakor bi ne mirili, ds se o tem govori. 1'Msms, mama —je vzdihnila županja. "Ko bi ti mater slušala, bi bilo vse drugeče. Le glej, ds ne bomo vsi nesrečni, ti ln mi." "Saj ni nič ras," je Tinica mirila očeta, ki ji je resno pogledal v oči. "Mati vidi brž strahote, če se kdo malo pošali s. mano." "Pošali, da — to je prava besede," je nsglo povzele župsnja. "No, kaj pe je?" je pogledal Žagar ženo in hčer. "Naj ti ssma pove — msterl noče," je rekls msti. "Saj ni nič res, kar vi mislita," je tajila Tinica. ' (Dalje prihodnjič.) Zapisnik aele slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki ae le vršila v Morrtaonovem hotelu. Chtcago. 21. lebruarla I»42 (Nadaljevanja.) Ixh> Jurjevec. blagajnik JPO-SS. poda sledeče poročilo: Direktorju publicitete sem danes izročil pisano poročilo o dohodkih in izdatkih. V naši blagajni / dnem 17. februarja je $13,799 4.1 Stroškov je bilo od zadnjega p<»točila le $2 00, kar sem plačal /a tiskanje denarnih nakaznic. Poročilo bo prlobčeno v čaaopi sih. Z ozlrom na zahtevo držev-nega departmenta v NVaahingto nu, D. C., da se morajo moje knjige pregledati vsake 3 mesece po zapriseženih javnih pregle dovalcth ter isto poročilo posla ti v Washington, sem preakrbrl družbo Wilks and Co. v Chira Ku, III, Sporazumeli amo se. da bodo to delo napravili za $20 00 letno, da ne bomo imeli preveč atroškov iz našega sklada Nadalje poroča, da je bil ta 1 M* glavne seje ZSZ v Denver ju. Golo., kjer je kazal premic ne slike Is Jugnalevtje ter da je tudi tam govoril o našem pomožnem odboru ln njegovem delo- vanju. V Denverju imamo lokalni odbor naše pomožne akcije, kjer pridno deluje za nas. Končno blagajnik priporoča, da JPO-SS kupi se $10,000.00 • ibrstnbnih bondov, ze katere bi plačali $7,400.00. Tudi moje ble-gajniške knjige naj pregleda danes naš nadzorni odbor, da njegovo poročilo priobčimo v današnjem zapisniku. Poročilo blagajnika ae sprej- me. Predsednik posov« Johns Gornika. Johna Krmence ln Loutaa Železmkarja, da odidejo v ao-sedho sobo ter pregledajo bla-gsjntkovo knjigo ter pozneje oddajo svoje poročilo seji. Janko N. Rogelj, direktor publicitete. poda svoje poročilo: Moja poročila ste videli v naših časopisih. Dela je dovolj. Rad bi videl, da bi tudi glavni od Iborniki naših podpornih organi