Katolišk cerkven list.
List 50.	V četcrtik 15. grudna 1853.	Tečaj J
Barji rožici.
karkoli rožic je polja. kar gora, veri. jih eaj ima.
l*očas i umrrjejo: \l ena se še le smeji, ko ji nikjer več sester ni — Ime ji je >larija.
V jeseni zadnja rož. merje. Ji klana evetjiče uspe.
In rožica je vela: Al ene pa cveti ohraz. Ko druge že umoril mraz — Ime ji je Marija.
Za rožice ni vsaki svet, Al nje povsod se najde cvet,
Leskeči svet dušeči. Ki leto. xima in pomlnd Jo evesli najde vsakikrat — Ime ji je Marija.
Ne skloni je vihar, ne mraz. Peresic ji ne spuli čas Ti rožici prerudni; Zaiuraj bodi hvaljena. Nebeška večna rožica.
Oj, rožica Marija!	J. V.
Poslednja sodba.
17/. Obsodba pogubljenja.
Potem, ko bo nad izvoljenimi vesela razsodba izrečena, se ho Gospod k tistim na levi strani stoječim obernil, ki bodo od nevošl jivosti, jeze, sovraštva, togote, zlobe, ohupnosti in tuge do ži-viga vsi presunjeni. Sodnik pa bo sklical vse moči svojiga masevanja in vse oblasti svoje kaznovavne pravice, de jili bo ob enim vse skupej nad sovražnike svoje spustil.
In Kristus se bo s svojim obrazam proti njim obernil, ki bodo zgrudeni na zemlji ležali, in se jim bo duša v persih tresla. Ob, njegovo obličje ne bo več milo, prijazno in ljubeznjivo, ampak strašno, resnobno, ojstro, goreče. Ker zdaj je ura prišla, de se On s slraliovitostjo svojo opaše, in z mečem svoje besede hudobne mori. Z ojstro besedo jim bo najpervo njih hudobije in njih neltva-ležnost očital. Ti, spačeno ljudstvo, ti, gadja zalega! kako si vender vsili gnad in dobrot pozabilo, ki sim ti jili hil tolikrat in tako obilno nameril! Kako nehvaležni ste bili do mene, vi, nezvesti izdaj avci!
„Kaj sim vam še storiti zamogel, de bi vam storil ne bil?* (Iz. 5, 4.J Zavolj vas in zavolj vašiga izveličanja sini se včlovečil, sim vašo naturo oblekel, dc bi v nji vas zgubljenih poiskal:
lakoto in žejo sim terpel, de bi vas z nebeško jedjo in neheško pijačo poživljal; trudil sim se in potil, de bi težko butaro grehov z vaših ram od-vzdignil: izdan sim bil. de hi vas odrešil, bičan, de bi šibo jeze svojiga Očeta od vas odvernil. Kaj sim vam še storiti zamogel, de bi vam storil ne bil? Z bodečo ternjevo krono sini dal svojo glavo raz-bosti, de bi vas z nebeško slavo venčal: dal sim se oraniti, de bi vas ozdravil. Svojo kri sim prelil, de hi vas čisto omil. svoje roke na križu razpel, vas objeti, jili razklenil, vas blagoslovili. 1'merl sim, dc bi vam življenje prinesel, in od mertvih vstal, de bi vani dal gotovo zastavo za vase vstajenje. Kaj sim vam še storiti zamogel. de hi vam storil ne hil? — Vi ste moje terpljenje zaničevali, moje zakramente zasmehovali, mojo kri z nogami teptali. — Potem bo njegov glas kot gromenje za-donel nad glavami pogubljenih: ^Zdaj gre nad-te konec, in jez bom spustil nad-te svojo jrzo. in t»* boni sodil po tvojim življenju, in hom vse tvoje hudobije nad-te razsul. .Moje oko ti ne bo prizaneslo, in nobeniga usmiljenja nočem imeti, temuč tvoje življenje ti hočem zadeti in tvoje hudobije sred tebe djati, ker vediti morate, de sim jez Gospod, kteri kaznuje*. (Eceli. 7, 3. 4.)
In de ho mera njih kesanja. njih bolečin, njih hritkosti in ohupnosti do verha in spreobilno napolnjena, jim bo blago srečo izvoljenih, ki so jo zgubili, in obžalovanja vredno nesrečo, ki so si jo napravili, predočitil s temi besedami: ..Glej. moji služabniki bodo jedli, in vi bote stradali: glej moji služabniki bodo pili. in vi bote žejni: jjlej, moji služabniki bodo od serčniga veselja poskakovali, in vi bote od zlobe svojiga serca vpili in v hritkosti svoje duše tulili!" (Iz. 65, 13. 14.) In ko bo to izgovoril, bo Gospod vse kupe svojiga serda, ktere si je od začetka sveta skozi (oliko stoletij nadeval, nad-nje izpljuval: na glas hu vpil in s strahovitim glasam požarno obsodbo nad njimi zagromel. de bo kot tresk pogubljenim po ušesih donelo.
Slišite in trepetajte! Pa kako zamore umerljiv člevek to besedo izreči, ker sc že o sami mi*li na to kri v žilali širi in zastaja! O nebo in zemlja, zrak, morje, gore in doline in vse stvari! zaženite jok in vek, ko Sodnik svoje usta odpre in strašno besedo spregovori: ,,Poberite se spred mene, vi prekleti, v večni oginj!u
Poberite se! — o britko ločenje! Poberite se spred mene! — o težka zguba! Vi prekleti! — o neizrekljiva nesreča! V večni oginj! o ter-pljcnje, ki žge in nikdar konca nima! Spremislimo obsodbo po njenih posameznih besedah: vsaka zmed njih je ojster meč za nesrečne duše!
Poberite se spred mene. ki sini vaš Bog, vas pervi začetek in vaš poslednji konec! Poberite se zmed moje prijaznosti, zmed mojiga varstva, spred mojiga kraljestva, spred mojih nebes, spred gledanja mojiga bistva in spred večniga vira mojiga izveličanja! Poberite se spred sladke drušine z mojo preblaženo Materjo, poberite se spred vsili izvoljenih, spred vojsknih trum angelov, spred zveličanih verst aposteljnov, mučen-eov, spoznovavcov in devic!
t) kako prcmožniga, ki veliko znanja ima, hudo boli. ako je iz domovine izgnan, in se od svojih staršev, od svoje žene, od svojih otrok, od svojih sorodnikov in tovaršev, ki ga serčno objemajo. ločiti mora! — Ob kakšna neznana hritkost mora bili za hudobne, iz nebeške domovine, na ktero so po svetim kerstu pravico imeli, izpahnjcni biti. in to ne za majhin čas, ampak za celo dolgo vernost! Ob koliko zmed trli na levi strani stoječih bo svoje Marše, prijatlc. znance, brate in sestre na desni večniga Sodnika zagledalo, iz njih linisim- za vselej in ua večno odločenih! Veliko zmed njih. ki zdaj v enim mestu, v eni liisi, v eni dru/.ini skupej prebivajo, bo takrat tožilo, de so ločeni, ker se liodo eni med izvoljenimi, eni pa med zavcržciiimi znajdli. in bo med ohdvojniiui prepad, čez kteriga noben most ne prepelje.
Ločitev oil Boga je v resnici med vsinii strahotami. kterih se jc bali, nar strašnejši. in če po besedah svetiga Avguština gledanje Hožje vso nebeško blagosT obscze, tako mora odv zelje tega gledanja v peklu vsa kazen, to je nar hujši, nar težji vsili kazen bili. Poberite se spred mene! — Teilej Bog trcpelajociga grešnika zapusti, in njegovi sovražniki se bodo zoper njega vzdignili iu rrkli: Preganjajte in primite g;u ker nikogar ni. de bi ga rešil. — Zapusti ga liozja previdnost, ker nie vcc zanj nc skerbi: zapusti ga njegova modrost, ker z nobenim žarkam več njegoviga teniotniga serca ne razsvetli: zapusti ga Božja vsigamugoč-uost. ker ga odslej nie vcc sovražnikov njegovih nc brani: zapusti ga Božja dobroiljivost, ki ga nič vcc ne ljubi; zapusti ga usmiljenje, ki se ga ve-kooiej nie vee ne usmili: le eno ga ne zapusti — ojstra pravica z njenimi britkimi mukami. Potem sc bo njegova vest zbudila in ga z ognjenimi šibami tepla, ko bo nepreiichaiiia s tistimi besedami pre-rokovimi proti njemu klicala: ..Vedi in poglej, kako hudo in grenko je. svojiga Gospoda in Boga zapustiti!" (Jerciu. g, 19.)
Poberite sc spred mene, \i prekleti! - Grozovitim zakb tcv. ki jih prešine in vse zadene, kar je na njih in v njih! Prekleti so toraj ua duši, prekini na telesu, prekleti v spominu, prekleti v umu, pr« ki« ti v volji, prekleli na očeh, ušesih, dišku, oklici, na rokah in nogah, prekleli ua zemlji, pre-kleti \ c a sii , prekleli v večnosti! — Ko je Kzav po svojim bratu ob očetni blagoslov okanjen bil. je ua glas jok zagnal in lulil in vpil: -Blagoslovi tudi m c u c. moj oec!" Ob. kako strašili vek bodo se le pogubljeni zagnali, ko bodo vidili, de ne bodo le ob oertui blagoslov pripravljeni, ampak od Očcla ve-komej prekleti, in to zavolj tako praznih reci, zavolj kratkiga v/.ilka. posestva in časti!
Poberite se spred mene. vi prekleti, v večni oginj! To bo posebin iu strašili oginj. ki jih čaka. Gori. pa ne povžijc — plameni, pa nič ne vpeprli pere, pa ne umori neizrekljive bole-c:iie dela. pa življenja vender ne vzame. Ta oginj nc daje nie blisa, ampak le grozo zari: nc daje
svitliga plamena, ampak je le požertni ogorek černe smolenice v svojim gostim dimu. In kar je še strašnejši meni vsiga slišati, je besedica večin, pojdite v večni oginj! Ta beseda je kot požigavin blisk, ki treši v dušo in telo, ki vse vezi moči razveže, in čut in zaved odvzame. In če že tisti, ki ga strela majhno zadene, kot mertev na tla pade, in se na vsili udih omamljen kot brez življenja ne gane, kakšna še le bo enkrat s tistim bliskam Sodnikovim, ki dušo in telo v peklenski plamen tresi, v oginj, kije hudiču iu njegovi derliali pripravljen! Večni Bog! kdo zamore globočino terpljenja, velikost reve in obseg strahote premeriti, ki jo duša v tej drušini peklenskih pošast najde?
Ko je nato obsodba izrečena, in zaverženi vidijo, de jim je vse upanje in tudi nar manjši tolažilo na ve kome j odvzeto, bodo vpili: Gorje, gorje, gorje! Vi. hribi padile ua nas, in ve, gore, pokrile nas! In bodo svoje oči proti nebu povzdignili, in svoje usta z grozov itniiii prcklinjevaiijem natla-cili, s kterim se bodo nad Sodnikain nosili. Tedej bodo zaklinjali dau in uro svojiga rojstva, starše, ki so jih rodili, persi, ki so jih dojile, sapo. ki so jo dihali, zemljo, po kteri so hodili, svillobo. v kteri so živeli. Njih kričanje bo enako lev ovitim rjovenju v pu-šavi, in se bo grozovitim razlegalo čez sodnje mesto. Potoki solz obupnosti se bodo iz njih oči udirali, in v zjobni bolečini bodo vpili: Ve. nebesa! jokajte se z nami, in spremljevajtc naše žalovanje. Vi, življi! dajte se omečiti, in imejte usmiljenje z naso revo in nadlogo. Ti. oginj. požri nas! Vi, vodni valovi, pogoltnite nas! in li, zemlja odpri svoje žrelo, in pograbi nas! in ti. razpadaj ni svet, zagrebi nas ua vekomej pod svojimi razvalinami ! —
Vse to in še neskončno hujši bo nad-te prišlo, ako pokore ne storiš!
..Strašno jc. priti v roke živimu Bogu!" t ll< >r. 10. 31.) O Gospod! usmili se nas, usmili se. u-smili se nas, in ne hodi z nami v sodbo! —
111« «im krit. »am >|irinijrin. Sam jirnt sabo m- >rannij«*io. Pa zunr>i. Iloff! /itilitijrm.
\i>im \iriliii oil|iii»anja: \i nder. hn-j |miiiiiii»v;iujm ! \ ari \ o^iiij »»• jokanja.
Cerkvena mIovcniiomI v Drevenel nn Toitiiii*kim.
..Zgodnja Ha niča" je že marsikrat kaj povedala, kako pobožni Slovenci po Kranjskim in drugej lepoto hiše Božje ljubijo in toraj za nje zalj-šanje skerbijo. Naj enkrat'tudi iz Tominskiga nekaj lakšniga med svoje drage povedke sprejme. — V Tominskim dekanatu je duhov nija llreženca. Go-reči dušni pastir, častiti gospod Susnik vedo sebi izročene oveice za sveto pobožnost uueiiiati. iu farmaui so v kakih desetih Idili okoli 5(1011 goldinarjev za olepšanje hiše Božje podarili. To gotovo ni malo v sedanjih tesnili časih in za srenjo, ki šteje le nekaj čez' 900 duš. Napravila sta se namreč dva nova altarja. nova prižuica, nov Božji grob: kupile so se majhne orgle, en nov kelili, veliko mašniga oblačila itd. Pa nar lepši kinč pri cerkvi se jc do zdej še pogrešal, namreč za to cerkev spodobno, prijetno zvoncu jc. Ze vcc let so farniani o li potrebi govorili, zadnjič sklenejo: Zvonovi sc morajo napravili, naj veljajo, kar hočejo.
Naročili so sc tedej pri slavnim Ljubljanskim zvonarju, gosp. Ant. Žamasa-tu, trije novi zvonovi, ki so bili — vsi skupej 31 centov teže konec mesca kozoperska vliti, v Gorici od velikiga škofa in kneza Frančiška Ksaverja blagoslovljeni, in so srečno na svoje namenjeno mesto prišli. Neizrečeno so se farmani novih zvonov veselili: — in ko se je zaslišalo: Zdaj jih peljajo! se mlade deklice s cvetlicami v rokah v procesijo napravijo in zvonovam naprot grejo. Z veseljem in s svetim strahani se jim bližajo, jih pobožno poljubijo in potem lepo ovenčajo. To pobožno obnašanje nedolžnih deklic je vse pričujoče do solz ganilo. Pa tudi odrašeni in stari so od' vsih strani vkup hiteli, vidit zdavno zaželeni kine svoje cerkve, iu veselja vsi navdani so tudi oni po izgledu nedolžne mladine blagoslovljene zvonove poljubovali. Veselje farmanov pa je bilo doveršeno, ko so prelepo vbrani zvonovi v kakih desetih dneh že v zvoniku zapeli, in ko se jo njih prijetni glas po celi duhovnii du zadnje hiše razlegal.	, v<
Ta veseli dogodek svojim farmanani bolj živo v spominu ohraniti, so dušni pastir za poslednjo nedeljo po binkoštih slovesno službo Božjo napravili, pri kteri so sicer kakor navadno za poljske perdelke tega leta, pa še posebno za nove zvonove, ki so srečno na svoje mesto došli, lloga zahvalili. Pri tej slovesnosti je bilo zraven domačiga dušniga pastirja še šest drugih duhovnov; tudi visoko spoštovani župan velike Kobarijske županijc, v ktero duhovnija llrcženca spada, gosp. Izidor Pagliarueci so bili pričujoči. In ker je bil prav prijeten jesenski dan, se je bilo veliko pobožnih iz sosednih duliov-nij sošlo, ki so se po dokončani lepi službi lložji vsi zadovoljni proti domu vernili. — Za pridigo so bili dušni pastir ta dan druziga duhovna naprosili, kterimu so okoljšine in dušne potrebe dobro znane. Pridiga je bila cerkveni slovesnosti primer jena, namreč od cerkvenih zvonov, iu takole izpeljana: Ud sodne trobente, ktere sv. evangeli te nedelje opomni, se je obernil govor na cerkvene zvonove, od kterih se je potem v dveh delih govorilo. V pervim od zvonov in njih koristi sploh, in posebej od blagoslova cerkvenih zvonov iu nj«h rabe ali prida pri cerkvah. V tem delu se je med drugim v prilikah pokazalo, koliko moč ima cerkveno z v o ne nje do človeških sere , potem je bil razložen cerkveni blagoslov ali žegen zvonov, zadnjič pomen vsakteriga uavadniga in nenavadniga zvoiicnja, in kakšne misli naj verni pri mnogoterim zvonenji obudijo. V drugim delu je bil govor od treh novih zvonov le cerkve, od njih dobrotnikov — pa tudi nasprotnikov, ki se vselej in povsod pri vsaki pobožni iu koristni napravi oglasijo. V tem delu je pridigar nar prej kerstnih imen novih zvonov opomnil, in iz življenja vsakteriga svetnika, kterih imena novi zvonovi nosijo, nekoliko na kratkim povedal; farmanani pa je tiste čednosti sleherniga svetnika posebno živo'priporočal, ktere jim priporočiti je nar bolj potrebno spoznal, ter jih prosil, de naj se teh naukov pogosto, ko se jim bojo ti zvonovi glasili, spomnijo. Na dalje je farmane spodobno pohvalil o njili skerbi in gorečnosti za (»lepšanje hiše lložje, ter jim pokazal, kako dobro shranijo, kar za Božjo čast obernejo. Pa tudi nekterih nasprotnikov — de bi se pobožni nad njimi ne pohujšali — ni pozabil, ter je krotko v prilikah povedal, kar takim gre. Vsak je razumel, pa tiho shranil, kar ga je zadelo. Opomnil je tukej pridigar vedne vojske, ki je na svetu med Božjim iu satanovim kralje-
stvam; spomnil je farmane mnogih pergodkov, ki so jih sami doživeli, kako so se namreč vselej nasprotniki oglasili, kadar se jc kaj za Božjo čast ali za podučenje ljudstva pri cerkvi ali v srenji pripravilo: de so pa ravno taki gluhi in mutasti, ko se razujzdanost in pohujšanje razširja, ali de raz-ujzdanost celo zagovarjajo in podpirajo. Iz vsiga je vsak lahko spoznal, za kteriga kralja se bojuje,
—	in pa, od kod so nasprotniki pri pobožnih in koristnih napravah. To pa sc je tako izustilo, de je bilo dobrim v podučenje, malopridnim pa v rodovitno posvarjenjc. — Po pridigi je bila slovesna peta maša. med ktero je grom možnarjev na vse poglavitne dele mogočno odgovarjal, in sc daleč po celi okolici razlegal. In ko se je na zadnje pred izpostavljenim Itcšnjim Telesam livalna pesem zapela, ter se novi zvonovi v zvoniku velieansko o-glasili. je bilo vsim pričujočim nekako čudno pri sercu, kakor bi jih skrivna moč od zemlje povzdigovala.
—	Po dokončani službi Božji jc bilo se darovanje za cerkvene potrebe, pri kterim so se farmani spet radodarni skazali. —■ Tako se je sklenila ta cerkvena slovesnost, od ktere se bo se prihodnim ro-dovam pripovedovalo.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Iz Afrike ju žalostna novica prišla, de je 8. kozaperska po dolgi li«»i«-liiiomii v lirr-btru v t* »spotlu zaspal naš rojak Matevž Milhar-čič. in de je linda bolezen ff«'*p. I.uka .terana prisilila. v d m a c i jo vernili se. okrepčat nlabo zdravje.
** Podfara v lltilniku je podeljena go*p. Valentinu Ravnikarju, iu podfara v Kaplani gosp. Jožefu Lavriču. V Prcserje pride zu kaplana goapod Jožef I1 retner, in na Vače jrosp. Martin koro-h i e iz /aplane. Gosp. Anton Jerina jc iz Šentvida pri Ljubljani v Smario prestavljen; gosp. Jožef Par-tcl ostane še v Tomišlu.
t' e I o v š k i odbor družtva sv. M o bora je naznanil, de se L del .,domačli ogovorov— tudi pri bukvarjib po 50 krajcarjev prodaja. - /a prihodnjo leto bo družtvo izdalo: I. del življenja svetnikov. II. del Golinetovih bukev iu 1 zvezek Javornikoviga svetiga pisma. — Matico napravili, bo a) družtvo na svitlo dalo: Praprotnikovo knjižnici. IVekove pesmi iu Roledo družtva sv. Mobora. Te bukve se bodo le pri bukvar-jih, pa dober kup dobivale. Dobiček se bo obernil za matico. Slovenski pisav ci so povabljeni, za Roledo »o-stavkov poslati, ki bodo plačani, bj Kar sc za ktcrc k«li družtvene bukve dobi. sc dene na stran za matico, c) MilostiviLavantinski šk»»f so drugi natis življenja svetnikov druztvu v lastnino darovali, de sc matica ložcj napravi. d) Vsi prijatli so prošeni. druztvu v ta namen kakšin dar ruislati. — „Solski Prijatel" ostane tudi v v prihodnje družtveni časnik in velja za dru/.bane sv. Mobora, ki :i gold. letnine plačujejo, :i(> kraje, za celo leto po pošti; za ime. ki I golti. IIO kraje, letnine plačujejo, 1 gold. .'iti kraje.; za tiste, ki niso pri družtvu sv. Mobora, 2 gld. 12 kraje. — Za leto 1852 in 1 H.VI zamore še zdaj. kdor hoče, k družtvu pristopiti.
Iz Gorice 30. listopada. S. — llavno en mesec jc. kar so se v Gorici zopet šole odperle. zakaj pri nas, kakor Vam jc znano, en mesec poznej šole začenjajo. kakor v Ljubljani. Tega Vam ne bom pravil, dc se v začetku šol sveta maša poje. in sveti Duh ua pomoč kliče, ker je to povsod med katoličani navadna reč; samo to Vam povem. de so nekdaj, namreč v predsuš-čuili časih bogoslovske in modroslovske šole svojo perv«»
pv. mašo in klicanje ur. duha vkup imele v prezali meniški kapeli; pet ali šest let sem pa jo višji in nižji gimnazi ali sam za se posebej ima v farni cerkri svetiga Ignacia. ali pa še združena, z normalnimi šolami. Tako se je tudi leto« godilo. Noviga je pri šolah malo; gimnazi. realka in pa normalne šole vsako leto kaj pre-menujejo in popravljajo, in skušajo zdaj to zdaj uno: od kar so namreč pot starih popustili, ki je bila »e precej merjena in uglajena, niso še dobili terdne in stanovitne poti, po kteri bi varno in brez spodlikleja in zamude naprej hodili, kar je tudi naravno, ker se novo nastavljena in novo posuta pot ne da na hitrim uterditi n ugladiti. Ktera pot je pa boljši, nekdajna zapušena, ali pa radajna, po kteri zdaj korakajo, ni lahko ra»sodi* i: nasledki bodo govorili. — ('ceniki so v normalnih šolah in v realki ravno tisti, kakor lani; neke male pre-tnembe so neznatne. Gimnazi pa je dobil nekaj novih ■cenikov, med kterimi sta dva duhovna, kar nas veseli; samo za stoliro slovenskima jezika ni med vsimi tukaj-šnimi učeniki našiga višjiga in nižjiga giinnazia nobeniga. de bi jo prevzeti hotel ali mogel. Zastran trga sta se lotila dva tukajšna duhovna, verla Slovenca, de bosta na tukajšnim gimnaziu slovenski jezik letaš začasno učila. — Hogoslo\cov imamo ako ne popolno, saj za sedajne okolnosti dovoljno število, vsih namreč vkup je (se vč de za štiri škofije); med temi 34 v per-vim, 20 v drugim. 16 v tretjim in 15 v četertim letu.
Naprava gluhonemov pa se vedno bolj povzdiga; letaš je dobila še eniga noviga učenika, novomašnika Teržaške škofije, čast. gosp. K aro I a Mozetiča. Trije duhovni učijo torej gluhoneme, io dva neduhovna gospoda jim pri uku pomagata.
Otrok pa se je letaš v Gorici v spodnje šole toliko nabralo, dc jih že ne vedo več kam devati; in ni zda v do, kar sim slišal, de so nekteri doma ostati bili presiljeni, ker ni bilo mogoče, de bi bili v šolo vzeti zavoljo pomanjkanja prostora.
Tast. s. Frančišek OI ugnati, fajmošter v Moši blizo Gorice, je o vsih Svetih tega leta v stan pokoja postavljen. Slar je 73 let, in duhoven je od leta 1805, torej 48 let v Gospodovim vinogradu se trudil. Gotovo si zasluži, de na večer svojiga življenja odpočije.
Ta mesec je lepa in znamenita kr\jiga v Gorici na
svitlo prišla, spisana v luškim jeziku pod naslovam: „Sunto storico delle princip a te contee di G o-rizia e di Gradišča 4". Gori sla, tipogr. Paternu 11 i", to je, obris zgodovine pok ne ž en i h grofij Goriške in Gradiškanske. Spisavec je sploh spoštovani Goričan, učen domač zgodovinar, cigar imena se ne prederznem svetu povedati, ker želi še skrit ostati. Akoravno se ta spis tega gospoda ne more ravno med cerkveno slovstvo vverstiti, mislim vender, de ga cerkven list omeniti zamore, ker govori mnogo od nek-dajniga Oglejskiga patriarhata. in od stanu duhovskiga pastirstva na Goriškim, ter zamore cerkvenim zgodovinarjem v mnogih rečeh prav dobro služiti. Prodaja se pri omenjenim tiskarju v Gorici po 2 gold. —
Iz Gorice 8, grudna. S. — Zopet Vam moram eno zgubo naznaniti, ki je zadela našo Goriško nadško-fijo, g. Martin Ralza, fajmošter na Placuti pri Gorici, je 8. dan t. m. mimo v Gospodu zaspal. Rojen je bil v Velikim dolu na Krasu 8, listopada 1788, mašnik od 21. kimovca 1814. je dolgo časa kot fajmošter na Placuti neutrudno delal. Bil je posebin častivec Marie Device, in si je tudi prizadeval, de so njemu izročene duše Mario, nebeško kraljico, bolj goreče častile, ter je v ta namen pred nekimi leti posebna bra-tovšmo v svoji fari vpeljal, ktera vedno veselejši raate. 8. grudna 1852, to je ravno v praznik eistiga spočetja Marie Device, je obolel, in 8. grudna 1853 je avojo dušo Stvarniku izročil, previden z vsimi svetimi zakramenti umirajočih, ki jih je z veliko pobožnost jo prejel. Akoravno bolan, je veuder celo leto do poslednjih dni pred svojo smertjo vse dolžnosti fajmoštra zvesto opravljal, pridigal, otroke učil keršanskiga nauka, in daritev svete maše doprinašal. Še ta dan pred smertjo je želel v cerkev iti. d« bi vidil novo lepo izdelano leseno podobo Matere Božje na stranskim altarji, ktero so ravno ta dan slovesno posvečili za omenjeno bratovšino naš prevzvišeni knez in nadškof; zadovoljili, dc jo je vidil. in v cerkvi pomolil, se je vernil v svojo stauovališe, ki ga ni več popustil. Zaupamo, de Kristusove besedt* tudi od njega veljajo, ki pravi: „Dobri in zvesti hlapec, ker si bil v malim zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v veselje svojiga GospodaM. Mat. 25. pogl. — Naj počiva v miru!
Povabilo
na naročilo ..Danice" za prihodnje leto 1854,
Idrto proti koncu gre: toraj sc vsim čast it itn bravcam in pisavcam za njih podporo priserčno zahvalimo, pa jim tudi c prihodnje Danico prav priljudno priporočimo, ki bo r tem duhu izhajala, kakor dozdaj. Z/as f i castftc dopisovavcc za „Ofjfeti po 8io-ren*kiiHu lepo poprosimo, dc hi blagovolili šc. cnacih mikavnih dopisov pošiljati, ki so brarcam všeč in ki sc z njimi pomljirc dogodhe pozabljivosti otmejo.
Cerkvene zgodbe bodo mesca prosenca dokončane, ker jc neufritdtjiva pridnost gospod P. Hicingerja žc ves rokopis za natis pripravila.
ha niča bo% kakor dosihmah vsaki cetertik izhajala, in velja v tiskar niči prejc-mana za celo leto 2 goldinarja, za po! leta 1 goldinar; po pošti, kamor koli pošiljana, relja za celo leto 2 gold. 40 kraje., za pol leta 1 gold. 20 kraje. Nmrocnina se pošilja v oproMienih pismih gosp. Jožefu Bimzniku. založniku „l)aniceu.
Poslednja- še prosimo, naročnino preti ko je mogoče poslali, dc se bodo /isti precej v začetku noriga leta poredama dobivali.
Oit;o\ »rni vrednik: t h dre j Za me je. — Založnik: Jožef Hlaznik