Slovenija 1995
Sreda, 11. januar
1(K) SIT. 13.8 KUNE 27 ATS. 6 DEM. 6 CHF. 3 USD. 18 SEK. 6 AUD. 3hMI ITL
St. 1-2 Leto XXVIII
NOVA
DOBA
.je - skladišče.
Per
III 127/1995
v , ■ j.
5000002461,1/2
C0B1SS o
.............
100 SIT
v '' 'r"	-
r.
VNPKA N£W
■MANAfffMEfff


f i	I |		n i
: . J .		j	r	■ i s j
H ~~			r-1—
NEW AGE
NEUE EPOCHE
HOBO flOEA NOUVELLE EPOQUE
KOHA RE
Osamljen
■ v v
isce
sebi
naklonjen
VI llllllllii
■ ■■
HITROST UBIJA - ZAVARUJMO OTROKE
2
Forum
Iz vsebine:	
Mojemu prvemu kritiku v	
Novi dobi	stran 4
Ameriško - slovenska	
alternativa ASA	stran 6
Deveti krog	stran 7
Državni udar na Bosno	stran^
Certifikate vsem	stran 10
Agresor ni - pokojnine ni	stran 11
Wanted Dead or Alive	stran 12
Lipa zelenela je	stran 13
Od yugo Kučana	
do yugo Školjčana	stran 14
Družina - izvor	
nacionalnega bogastva	stran 16
Juden Freund	stran 18
Skupaj v borbi -	
skupaj v čorbi	stran 19
Veliki pok in veliki zdih...	stran 20
Gregorju Lopezu Raimundu	stran 23
Izgubljeni zapiski	stran 24
Strip	stran 26
Zbornik štajerskega podzemlja	stran 28
Trije jubileji	stran 29
Glasbena matica Maribor	stran 30
Šund	stran 32
Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje,
Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom:
SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje
Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o.
Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo.
Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, 'Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL
Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov
NOVA
DOBA
ZEMLJA PLESE TJA MED ZVEZDE
(Južnega Križa)
Miha Kovač v Silvestrski poslanici Desno spodaj (v podaljšku Drnovškove poslanice - na desni polovici Središča pozornosti, desno zgoraj, Dnevnik,31.12.94 (stran 19) - menda v stilu Drnovškove domislice “Nikomur ne bo koristilo, če bi skušali kakorkoli potvarajati resničnost...” - primerja “visoko stopnjo zaupanja v šolstvo” ter “stanje v zdravstvu slabše kot prej”.
Prvič, kaj je to javnomnenjsko zaupanje v šolstvo?
1.	šolski sistem po meri novih oblasti, Id pač uči, da je bil stari sistem zanič, novi je pa de lux
2.	šolski sistem, ki ni bil žrtev medijskih spletk v času parlamentarnih počitnic, ker so šole tedaj pač zaprte
3.	šolski sistem, ki mladino izobražuje za borzo dela t (beri “cesto”)
4.	šolski sistem, ki vzgaja junake “konjskih moči”, mladinski kriminal v skokovitem porastu, mladinski suicid in homicid, mladinska prostitucija, narkomanija itd.
5.	šolski sistem, katerega minister je pravoveren član stranke “novoletne poslanice”
6.	v šolstvu je več stavk kot v zdravstvu in to - kompletnih
Šolski sistem je poceni, rabiš par (drugih!) novih učbenikov, zalomi se pa že pri šolskem toplem obroku, ki je za premnogega šolarja sploh edini od vseh, ki bi ga lahko ta dan zaužil, a si tega ne more privoščiti (Avstrijci z debelo denarnico - kompletno šolsko opremo plača država).
Zdravstvo pa direktno pade na pleča bede nove “demokracije" - siromaštvo je bolezen in siromaštvo in bolezen sta najhujše nasilje.
Ergo, demokracija bi še bila, če ne bi nekaj pokvarjenih mazačev in Peterle Lojze - kvarili (murgelsko) poprečje.
P.S. Ko je bil socializem še hudo živ, je The Economist (London, 1980) priznal, da kapitalizem prednjači pred socializmom v agraru, socializem pa daleč presega kapitalizem v zdravstvu in sociali.
Če smo padli v zdravstvu globoko na tla - smo pač zgolj po The Economistu prestopili iz S v K
Forum
3
Usodna ne-všečnost
SPOMINI NA
LETO 1994 IN
NOVOLETNI
POZDRAVI
PREDSEDNIKU
KUČANU
(Odpisani te salutant!)
Kako smo državljani RS preživeli leto 1994, je bilo v veliki meri odvisno od lastne domiselnosti in iniciative, ne toliko od države. Na družbenopolitičnem prizorišču so bile najpomembnejše afere, kakor da se slovenska oblast pretežno ukvarja le sama s sabo. Pri tem vase zaverovanem početju so na domači politični sceni bili odločilni tudi prav trivialni faktorji, kakršna je na primer Civilna iniciativa, ko pride v uredništvo. V enem primeru vem, da z odposlancem Jelinčičem. Zadeva je nepodpisana in taka, da bi z objavo oklevali v žuti štampi, vendar so kar objavljali. Vprašanje je, kdo si obeta koristi od vsebine “civilne iniciative”. Najbrž ne prinašalec. Prinašalci so odposlanci.
Tarča civilne iniciative pred enim letom je bil predsednik parlamenta, visoki, svetlolasi Herman Rigelnik. Uspešen, redkobeseden poslovnež, tip sodobnega politika. Civilna iniciativa ga spozna za krivega, že ob rojstvu, ker so mu dali germansko ime. Omenja tudi Milana Kučana in še nekoga - oba bolj kot okras Civilne iniciative. Kmalu zatem izide še primitiv-nejši pamflet na Rigelnika v Dnevniku - na vroči predsedniški liniji. Zlovešče znamenje, da so Hermanu Rigelniku, potencialnemu rivalu, štete ure v parlamentu. Ob letu Rigelnik odstopi (Janša je odstavljen v času Kučanove “slučajne” odsotnosti, ob uri duhov - edino Oman je tedaj pozval, da bi bilo dobro stvar prespati). Zdaj je na vrsti Lepi, vendar ta je
že postranskega pomena. Kmalu bo zmanjkalo Sneguljčic, ki jih je treba odvažati z dvora v gozd. Ad bestias. Naj jih požrejo divje zverine. Zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je vsej.
Janez Janša je menil, da je Rigelnik odstopil iz zgodovinskih razlogov. Mimoidoči vedo povedati, da sta bili za oba usodni dve vprašanji, ki sta jih zastavila predsedniku Kučanu: Kdaj bo pojasnil svojo vlogo v JBTZ in kaj je naredil s to državo.
Ni znano, kaj naj bi bilo s tem mišljeno. Morda, da je slovenska samostojnost izigra-vana z ukinjanjem minimalne samostojnosti bank, gospodarstva. Slovenijo naj bi programirali za blagi anšlus, naslonitev na germansko stran. Da pri tem ne pozabimo, kaj je kdo uredil s prejšnjo državo! Iz zelo dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da sta tovariš predsednik in tovariš Dolanc najbolj zaslužna za odcepitev Slovenije, saj naj bi jo diskretno pripravljala že od zgodnjih osemdesetih let. Čas za podelitev priznanj v deželi palčkov pod alpskimi jurčki.
Tudi priznanja za proces JBTZ. Zelo neumno se je ves čas spraševati, zakaj in kako je prišlo do tega procesa. Za naglo ukinitev federacije je bilo nujno uprizoriti zgodovinski proces zoper JLA. Kar Janeza Janšo jezi je, da so bili J+B+T+Z pri tem le statisti. Zato išče akterja. Zakaj ni nobene sveže priče pred komisijo, ki še vedno raziskuje JBTZ? Bavčar je v zvezi z JBTZ imel že preveč vlog.
V parlament Civilna iniciativa, sodstvo pa bo uredil v prejšnjem režimu izkušeni javni tožilec Pavle Dolenc s časopisno disciplinsko komisijo zoper “neizkušenega novinca” Tomaža Miklavčiča. Ta je preveč pristranski enkrat do belogardista Levstika (ki ga sam komunistični režim, kdo ve zakaj, ni zaprl), drugič do komunista Janeza Kocijančiča, tretjič do udbovca Brejca. To privede nekatere pisce do sklepa, da je javni tožilec T. Miklavčič desničar, četudi nekoč
član socialdemokratske stranke, kar pa se tiče njegovega rodovnika, izhaja iz družine poslednjega partizana, krščanskega socialista in političnega zapornika 1976/77 Franca Miklavčiča.
Ne le v parlamentu in sodstvu, opraviti je treba še sondiranje na terenu. Milan Meden pri Dnevniku nikakor ni hotel pisati militantnih uvodnikov, zato je moral oditi. K Primorskemu dnevniku ga vzamejo kot delovno silo, ki ve, kako postaviti nov časopis Republika. Žal ni postala ljudska stvar (res publika), ampak bolj časopis določenih novinarjev (PRODORNIH, zagotavlja oglas) in strank. Ljudski glas pa pravi, da je Republika Kučanov časopis.
Nekega dne Medenovega imena ni več v kolofonu in odkažejo mu mirno sobo v 12. nadstropju. Tam se mora ubadati z nebuloznimi projekti - Bog ne daj, da bi pisal kaj prodornega. Potem pa ga pošljejo na začasno delo v Celje k Novi dobi.
Nova doba se zažene v boj za pravice diskriminiranih državljanov, kajti večja skupina predsednikovih odločilnih volivcev v drugem krogu AD 1990 živi v bedi. Ne dajo jim zasluženih pokojnin, nimajo zdravstvenega zavarovanja (general Ožbolt je bil v zadnjih dneh svojega življenja brezplačno pripuščen na zdravljenje v bolnišnico, ker tako zahtevajo mednarodne konvencije v primeru bolezni, kakršna je rak). Mesec dni pred smrtjo mu je Kučan odgovoril, kar mu je po njegovem šlo, visoki oficir in doktor opravlja težaška dela, ko tri leta čaka na že prisojeno pokojnino. Spet druge, tudi civiliste, odvažajo in mečejo čez mejo. V Vaši državi, gospod predsednik. Ali niste bili njihov vrhovni poveljnik? Politična komisija vaše vlade (politbiro?) je obravnavala poročilo Helsinškega monitorja in ugotovila, da v Sloveniji ni sistematičnih kršitev človekovih pravic.
Tudi Nova doba se je nekega dne znašla na vroči predsedniški liniji (Kaj pa je zdaj to? Mi se trudimo, vi pa tako...). Medtem Medenu v sobo na
Republiki v 12. nadstropju posadijo računovodkinjo. Nakar mu sporočijo, da je za Republiko postal “tehnološki višek”, tehnološki plus - pri tem, da hkrati razmišljajo o novi delovni sili, t.j. bratu Šetincu. Po tej analogiji je računati, da je omenjena nova delovna sila tehnološki minus Republike.
Sledi sklep, da je treba Novo dobo likvidirati, vendar se Sever ne da.
Jasno je bilo že zdavnaj, da so odpisani tudi partizani, Zveza borcev, protifašistični odpor. Na srečanjih partizanov se je vse pogosteje pojavljal odposlanec Jelinčič. Potem pa je sam Mitja Ribičič pred še eno parlamentarno komisijo izpovedal, da je povojne poboje izvršila JLA, ne UDBA. Udba, katere član je bil Ribičič, naj bi po njegovo opravljala le “sanitarna dela okrog trupel". Ribičičevo pripisovanje povojnih pobojev iz leta 1945 JLA pa seveda pomeni, da so leta 1994 partizani definitivno odpisani, tako kot JLA leta 1991. Leta 1945 smo imeli namreč partizansko vojsko, ne pa JLA. Po Ribičičevo naj bi torej povojne poboje opravljali partizani, nikakor pa ne njegova Udba, ki je bila samo pogrebec.
Član povojnega VOSa, France Bučar, je zdaj na odskočni deski za župana in je v ne-konjukturnem trenutku izstopil iz Zveze borcev, ker da je to komunistična ustanova. Kar je od komunizma in od Zveze borcev pridobil, je že zdavnaj konzumirano. S tem, da zavrže odrabljeno, bi morda lažje postal župan. Vseeno je, jokerja sta tokrat dva.
S komplimenti, gospod predsednik. V upanju, da ne naletim na pretesen pas ali preoster glavnik in da se mi ne zaleti jabolko, Vaša predana Sneguljčica.
Apokalipsa (skrivno razodetje):
Zrakoplov na vaši poti z Jutrovega bremeni smrt. Desti-nacija Brnik, jugo-vzhod. Mori-turi te salutant.
Marija Snežna Neva Miklavčič Predan.
4
Forum
Mojemu prvemu kritiku v Novi dobi
Zahvaljujem se g. Poleiju za njegov zapis (7. 12.) in ga hkrati prosim, naj mi ne zavida mastnih črk naslova mojega prispevka (23. 11.), saj je bilo njegovo pisanje deležno še veliko več “masti”.
V	Haag nikogar ne pošiljam, ker nimam te moči. To mesto sem prvič omenil v Mladini (3. 11.) zato, ker nisem vedel, če mi bo Nova doba to objavila. Tedaj sem, med drugim, zapisal: “Ne zanimajo me paragrafi, ker ju ne mislim tožiti, niti ovajati. Zgolj navaden občutek za naravno pravičnost mi nalaga, da o tem razmišljam in to omenjam”. V Novi dobi sem prvič omenil Haag 9. novembra, med drugim s stavkom: “Če se kaj razumem na pravico in če bo to res nepristransko sodišče, potem bo le-to dolžno povabiti na zatožno klop tudi dva Slovenca...”.
Ostajam pri vsem zapisanem. Ko omenjam krivdo Slovencev, uporabljam prvo osebo množine, torej sebe ne izvzemam. Občutek krivde je moja osebna stvar, odnesel jo bom v grob (ker obeh navedenih napak ne morem popraviti), nihče mi zanju ne more dati odveze. Vsakdo pač mora poslušati lastno vest (če jo ima). Blagor g. Polerju, ki se ima za nedolžnega! Žal se jaz s tem ne morem pohvaliti.
V	svojem odgovoru bi se rad držal vrstnega reda Vašega pisma, g. Poler. To mi ne bo lahko, ker Vi še z enim ne končate, ko se že lotevate drugega in se kmalu spet vrnete k prvemu. Oprostite, imam vtis, da pisma niste prebrali, preden ste ga odposlali. Vsebinsko pa je Vaše pisanje zelo razumljivo in v tem pogledu človek res nima nobenih težav. Glede na Vaš slog sem prisiljen slediti Vam. Obžalujem pa predvsem to, da mi niste povedali nič novega. Vse to, kar mi pišete Vi, lahko berem in poslušam vsak dan. Zahvalil bi se Vam rad tudi za prijazen nagovor “dragi tovariš", pa se ne morem, ker ste to bržkone napisali s posmehljivim namenom. Če se motim, se Vam bom opravičil. V pismu je trditev, ki jo izrekate, po besedi “očitno” sodeč, z določenim zadržkom. Slednjega lahko mirno odvržete. Tega sicer ne obešam na veliki zvon, če pa je že priložnost ne tajim. Nasprotno, prav rad javno priznam, da “še vedno z dušo in srcem” živim za Jugoslavijo. Za to javno priznanje imam zdaj v treh letih in pol drugič priložnost. Vi ste mi jo dali. Jugoslaviji sem ostal zvest med vojno 1941 - 45. Ker pa sem bil takrat neprostovoljno v tujini,
nisem zanjo prelil niti kaplje krvi, še znoja ne. Le pripravljenost za to sem ji ponudil. Razmere so hotele, da tega od mene ni iskala. Priznati pa moram hkrati tudi, da je bila v mlajših letih moja navezanost nanjo bolj čustvene narave. To je precej veljalo tudi za poznejša leta, ko sem bil zaposlen. Nikdar pa nisem užival kakršnih koli privilegijev, zaradi katerih bi ji moral biti posebej hvaležen, oziroma jo želeti samo zaradi tega. Prav tako moram priznati, da se nikdar prej nisem dokopal do razumskih razlogov, kot npr. dr. Ljubo Sire, ki jo je branil, dokler je mogel. Ta človek (če ne veste, Vam povem, sicer pa naj zvedo to tudi drugi) ni imel nobenega razloga, da pretirano ljubi Jugoslavijo. Saj je bil kmalu po vojni v t. i. Nagodetovem procesu obsojen na smrt (sodišča so bila takrat izredno ostra!) kot zahodni vohun, pa se je nekako le srečno izvlekel. Danes kot vrhunski gospodarski strokovnjak svetovnega slovesa živi na Zahodu, prihaja pa pogosto v Slovenijo. Na zadnjih predsedniških volitvah decembra 1992 smo mu Slovenci podarili zaupanje s sramotnim poldrugim odstotkom glasov. Se pravočasno, čeprav je bila Jugoslavija v zadnjih zdihljajih, je izjavil: “Utreti je treba pot sodelovanju, če že ne iz velike ljubezni, pa vsaj iz koristi. Interesi združujejo - tudi sovražnike. Jaz pa ne verjamem v sovraštvo med južnoslovanskimi narodi.” (Delo, 24. 5. 1991). Naj o-menim še nadškofa Strossmayeija iz Djakova, ustanovitelja JAZU v Zagrebu. Hrvati so lahkomiselno uničili delo enega svojih največjih sinov. Strossmayer je ostal zvest Jugoslaviji le kot ideji, saj te države ni dočakal. Zakaj naj bi jaz ne ostal zvest vsaj njenemu
spominu, če sem se v njej rodil, v njej zrasel, dozorel, živel in ostarel? Jugoslavija za mene ni bila napaka, napaka je bilo njeno razbijanje. Vsaj zdaj lahko to vsakdo spozna. V svojih zrelih letih sem se zavedal njenih slabosti, vendar, ali se bolnega človeka ubije ali zdravi? Pred sprejetjem ustave je bila pri nas velika razprava o “svetosti življenja” in o tem, če naj gre to v uvodni del ustave ali ne. Zmagali so zanikovalci te potrebe. Tudi država je organizem, ki ima pravico živeti. To je njena naravna pravica.
V nasprotju z Vami, decembra 1990, v meni ni bilo nobenega navdušenja, nasprotno - v tisti plebiscit nisem imel zaupanja in se ga zato nisem udeležil. Veliko napako sem napravil. Moral bi oditi tja in glasovati PROTI. Takrat je še bila izbira. Naj oprostijo kandidati - danes je ni. Imel sem nejasen občutek, da se nič dobrega ne pripravlja. Zdaj, po treh letih in pol, lahko vsi jasno vidimo, kako strašno je bil plebiscit zlorabljen in kako hude posledice je pustil za seboj. Pronicljivi ljudje (tudi tisti brez jasnovidnih sposobnosti) so kar precej natančno napovedali, kam gremo. Kmalu pa se je lahko vsakdo prepričal, da ni bila pretirana trditev o Jugoslaviji kot garantu naše varnosti navzven in navznoter. To, da je ta “garant” tako žalostno končal (bil je orodje, ki smo ga sami zavrgli), ne spremeni dejstva, da je, kakršen je že bil, jamčil kolikor toliko varno življenje pretežne večine prebivalstva. Zdaj vidimo, da nas je varoval celo pred nami samimi! Danes tega garant ni več. Posebne vrste pišmevuhar mora biti tisti, ki ga to dejstvo pušča ravnodušnega. Tisti “zarotniki, pustolovci in brezvestneži” (citirali ste mene, jaz pa Vam zdaj navedek vračam) so izkoristili priložnost in “srečno” izpeljali, kar so hoteli. Žalostna sreča! Kako naj bomo srečni, če pa smo pahnili v nesrečo toliko drugih!?
daj bi Vas lahko vprašal, če ste
4H dobro premislili, ko ste napisali, da tičim v zagati samo jaz itd. Nobenega problema ne bi bilo, če bi šlo samo za mene. Zal pa ni tako. Malone ves svet priznava, da se je znašel v zagati v zvezi z nastalimi razmerami na našem koncu sveta, Vi pa zagato pripisujete le meni! Za navdušenca, za kakšnega se prikazujete, to ni nič čudnega.
Posiljevanje, tlačenje v miselne vzorce, nakladanje, ščuvanje, ločevanje plev od zrnja, prikrojevanje dejstev lastnim potrebam ipd.: Ne bom si dovolil, kar si Vi dovoljujete. Sem za neko raven pogovarjanja, izpod katere se ne želim spuščati. Pravite, da Vas ne moti, če nekdo “javno izrazi svoje mnenje”. Samo to jaz tudi delam. Če sem napisal, da zadnjega plebiscita ni dobil slovenski narod, se s tem nisem istovetil “s širokimi množicami”, temveč sem povedal le svoje
Forum
mnenje. Nanj imamo vsi ustavno pravico. Hkrati pa je s tem povezana tudi določena dolžnost. Se spomnite besed dveh predsednikov (Kučana in Kennedyja), “da smo za državo odgovorni vsi” !? Seveda se tukaj prav gotovo misli na državo -domovino, ne pa na državo - oblast. Vsakdo ima torej pravico imeti svoje videnje koristi svojega naroda. To pa še zlasti, če se hočemo izogniti novemu enoumju. Res pa je, da je to pravico redko kdo pripravljen izkoristiti. Zakaj - to je nova velika tema. “Mali ljudje”, kot ste Vi in jaz, nimajo moči svojega mnenja javno vsiljevati in druge z njim posiljevati (kot pravite vi), zato predlagam, da se v bodoče takšnim očitkom vzajemno odrečeva.
V pismu se spuščate v razmišljanje o vojaških dogajanjih, povezujete le-ta z vojnimi zločini, omenjate velikosrbske apetite. Vojna je kakor plaz. Podira, uničuje, težko ga je (u)krotiti. Če se le da, ga je treba preprečiti. . Našo vojno se je dalo preprečiti. Določeni ljudje pa tega niso hoteli. Njim je odgovarjalo razdruževanje na grd način. Za to so se dolgo pripravljali - zdaj o tem počasi prihajajo na dan podatki. “Če nekdo hoče na svoje, ni zločin”, pravite. Seveda, vendar se za vse lahko najde primeren način. Mi smo “na svojem” dejansko že bili. Imeli smo možnost formalnosti zlahka odvreči. Na demokratičen način! Mi verjamete, da to lahko tudi argumentiram? Se pa v slednje ne bom spuščal, ker ne pišem traktat, temveč le pismo. Ne verjamem, da ne veste, kako je do vojne prišlo in kako žalostna je bila pri tem naša slovenska vloga. Slednje je seveda moja ocena - moj “okus”. Srbska vojska je iz nekdanje JLA nastala šele potem, ko so v njej ostali le še Srbi. Kar pa zadeva agresorstvo, je tukaj zadeva malo bolj zapletena. Preprosta je le za propagando, ki se tukaj drži čisto otročjih manir: “Jaz nisem kriv, oni je začel” ipd. Dejansko resnico bo tukaj opredelila le bodoča nepristranska zgodovina. Nihče pa nam ne more prepovedati, da bi o tem že danes razmišljali. Za to niti ni potrebno veliko besed. Napadalec je tisti, ki ogroža legitimne pravice nekega naroda (države). Začetek prelivanja krvi ni bistven, kri se preliva tudi v spopadih brez vojne. Ker se pri nas (in verjetno v veliki meri tudi po svetu) pripisuje vloga napadalca na Balkanu izključno Srbom, bom skušal opozoriti na njihov položaj. Na Hrvaškem jim je Tudjman vzel državotvorni status, ki so ga vselej imeli (razen pod Paveličem - z znanimi posledicami), v BiH jih je Izetbegovič potlačil v položaj preglasovanega naroda. Spomnimo se, kako smo v Jugoslaviji Slovenci branili pravico do konsenza. Strah pred izgubo le-tega nas je, med drugim, tudi pognal iz bivše skupne države. Znano je, kako pride v gostilni do pretepa
in celo do ubojev. Podobno je, samo v večjem merilu, tudi ko gre za spore med narodi in državami. V gostilni je močan dejavnik alkohol, v vojnah pa nacionalizem. Oboje jemlje ljudem pamet. Hlodi na liških cestah niso nič krivi, tudi prvi streli še ne. Le-ti so samo povedali, da se je Srbov lotila zaskrbljenost. So se hrvaški in bosanski voditelji kaj potrudili, da jim te skrbi odženejo? In vloga slovenskih voditeljev? Kaj so oni počeli drugega, kot podžigali sovraštvo, že od Cankarjevega doma in še prej? Zelo mi je žal, ker tukaj ne morem dati prav voditelje, svojega naroda. Reči pa moram z Aristotelom: “Drag mi je Platon, še dražja pa mi je resnica.”.
Omenjate mednarodno skupnost. T. i. mednarodna skupnost so zelo konkretni interesi nekaj močnih držav.
Tudi velikosrbskih apetitov ste se spomnili, kar je zvest odmev naše propagande. Kaj, ko bi si s tem prizanesla? Lahko bi Vam nekaj povedal o velikoslovenskih apetitih (ki jim srbski ne sežejo niti do gležnjev!), kar bi Vas zelo presenetilo in porazilo ob Vašem hudovanju nad “južnimi brati”. O tem kdaj drugič, z upanjem, da ne bo potrebno.
Zločinci naj bodo kaznovani. Vsaj tisti najhujši, ker vse je nemogoče poloviti, oziroma pripeljati na sodišče. Najhujši pa niso izvajalci, temveč načrtovalci - idejni pripravljavci. Hitler je lastnoročno ubil zelo malo ljudi, nedolžnih pa sploh ne. Ubijal je le ljudi svoje sorte.
Zaskrbljenost za našo civilizacijo: To je sicer spet velika tema, vendar, če že razmišljamo, potem razmišljajmo. Dvomim, da nas bo pot, ki jo Vi predlagate, pripeljala na cilj, ki si ga želimo. Je pa tudi v nasprotju z Vašo mislijo v pismu, da “vsako nasilje rodi novo nasilje”, jaz bi rekel, da je edini izhod, ki je iz tega sploh mogoč - v ne dajanju priložnosti. To je seveda lahko reči, zelo težko pa izpeljati. Vendar druge možnosti ni. Naj malo pokarikiram - če se bomo lotili pobijanja vseh zločincev (le kako bomo vse odkrili, ko se pa toliki skrivajo za naravnost angelsko fasado?), bomo tudi sami postali zločinci, ker se bomo navadili na kri. Kratko rečeno: Da ne bo vojnih zločincev, naj nc bo vojn; da pa ne bo vojn, naj se spoštujejo legitimne pravice narodov in držav (vključno, seveda, s človekovimi pravicami)!
■ ■ egenerirano tkivo Jugoslavije: Pravite,
Vda je bil skrajni čas, da se od njega poslovimo. Dovolite, da podvomim v vrednost te Vaše trditve. Pravilno je naše stremljenje k povezavi z Zahodom. Čeprav je tam še več izrojenosti, ker je tam bolj zrela družba. Približujmo se Zahodu, vendar ne na račun Balkana. Spomnimo se, kaj vse si Zahod obeta od povezovanja z Vzhodom. Balkan je naš Vzhod in ne zapravljajmo si
s svojo domišljavostjo do konca naše možnosti, ki jih imamo tam. Pred kratkim sem omenil, da je Balkan naš Rodos, tukaj pokažimo, kaj znamo in zmoremo. Gospodarsko in politično. Tu imamo velike možnosti, samo nočemo in nočemo jih izkoristiti. Zares nerazumno in nerazumljivo obnašanje! Upam, da bodo naši nasledniki pametnejši od nas. Tako si jaz predstavljam temelje pravičnejše Slovenije, o čemer pišete Vi. O plebiscitu, ki ga v zvezi s tem omenjate, ne bi več razglabljal. O njem sem v zadnjem času veliko pisal, kar pa Vi verjetno niste spremljali.
■latič širi demokraciji sovražno propa-
■^gando: Ne vem, odkod Vam ta o-čitek. S kakšnimi silnimi propagandnimi vzvodi pa razpolagam? Dajte, prosim, razlikujte malo med propagando in občasnim objavljanjem mojega mnenja v rubriki Pisma bralcev. Moje pisanje je kvečjemu dokaz, da je pri nas že kar precej demokracije, oziroma svobode besede. In ko smo že pri demokraciji, še en moj pomislek. Vi pravite, da so volitve bistvo demokracije. V tem prav gotovo niste osamljeni. Malo bi Vas popravil -bistvo je v tem, da pride do izraza ljudska volja. Samo iz praktičnih razlogov naj bi se ta pokazala na volitvah. Žal slednje tega ne morejo zagotoviti. Vsaj dva tisoč let že vemo, kako je ljudska volja nebogljena, omahljiva, podvržena vplivu močnih izbrancev (kakorkoli močnih). Brez močnih občil, kot jih imamo danes, je peščici farizejev prej kot v enem tednu uspelo pregovoriti množico, da je nedeljsko “Hosano” spremenila v petkovo zahtevo: “Križaj ga!”. In tako je umrl človek, čigar edina krivda je bila, da je bil dober. Vprašanje občil nikjer na svetu še ni rešeno, oziroma, to kar je zdaj, ni rešitev. Brez tega pa prava demokracija ni mogoča. Če hočemo biti odkriti, zdaj samo formalno pretežno v svetu vlada demokracija, dejansko pa vlada totalitarizem močnih občil. Ne strinjam se s tistimi, ki trdijo, da je bistvo demokracije formalizem in da vsebina v njej nima nobene vloge.
Pismo končujete s pozivom uredništvu, ne sicer naravnost, vendar pa zelo nedvoumno. Opozarjate namreč, da “svoje travme” istovetim “s širokimi množicami”, kar pa seveda zasluži bojkot. To nekako ni preveč v soglasju s prej omenjeno demokracijo, pa tudi s staro in novo slovensko ustavo ne.
Tudi jaz Vas lepo pozdravljam in Vam obljubljam, da bo moje naslednje pismo (če se boste še kaj oglasili) precej krajše. Trudil se bom, da ne bom ponavljal že povedanega.
SREČNO NOVO LETO!
Stanko Batič, Ljubljana
Forum
PRVA RE-AHCIJA na Novo dobo št 46, sreda, 16. november 1994
Čas je, da si nalijemo čistega vina v zvezi z našo notorično željo, da si izprosimo milost, da bi lahko kandidirali za sprejem v Združeno Evropo. Zadeva je podobna situaciji, ko kmečki fant, ki ima srčno željo igrati golf, vztrajno prosi za sprejem v elitni golf klub. Če bo imel srečo, se bo mogoče kdo spomnil, da zna fant kositi travo in ga bodo mogoče celo sprejeli, vendar zato, da jim bo kosil travo, nikakor pa ne zato, da bi z njimi igral golf. Zelo verjetno je, da bodo koncesije, ki jih bomo morali “plačati”, usodne za celovitost Slovenije. Italijani, Avstrijci in Nemci si nas bodo najbrž hoteli razdeliti in nam tako omogočiti prisotnost v Združeni Evropi.
Če se torej zavedamo, da bo eventuelna vstopnica v Združeno Evropo za Slovenijo izredno draga
ali celo predraga, pa se seveda takoj pojavi dilema, ali lahko sami eksistiramo ob tako močni grupaciji. Najbrž da, vendar pa zelo težko. Torej je možna varianta razmišljanje o alternativni grupaciji. Da ne bi razmišljali o drugih, je najbolj interesantna varianta priključitev k Združenim državam Amerike.
Res je na prvi pogled ta ideja skrajno utopična, ali kot je dejal mlajši razumnik, “ful odštekana”.
Prvo vprašanje se postavi po geografskem kriteriju, saj so ZDA na drugem kontinentu. Vendar so s tem, da imajo Havaje in Puerto-rico, že dokazali, da so možne tudi alternativne variante. Drugo vprašanje je, če bi Američane sploh zanimala naša ponudba. To je težko reči, vendar pa je dejstvo, da so bili po drugi svetovni vojni v Evropi močno prisotni in mislimo, da jim je to bolj godilo kot motilo. Počasi se bodo pač morali iz Evrope posloviti. Združena Evropa jim bo postala tako politična kot gospodarska konkurenca. Torej bi lahko obstajal hipotetični interes.
Seveda pa moramo tudi sami sebi postaviti vprašanje, če bi s tem kaj pridobili? Če bi projekt
uspel, bi bila Slovenija gospodarska platforma za ameriško poslovanje z Evropo. Tu bi bila predstavništva vseh pomembnejših ameriških firm, bank in institucij. Vključeni bi bili v ameriški gospodarski, finančni, informacijski, šolski, bančni in obrambni sistem, logistiko itd. Ameriški turisti bi si' seveda najprej
ogledali lastno državo, preden bi se podali po Evropi.
Nič pa ta ideja ni vredna, če ne bo predstavljena slovenskim državljanom, ki bodo ali pa ne bodo pokazali interesa zanjo. Glede na to, da je vkljub slovenskim gospodarskim interesom tak projekt primarno političen, bi bile vse even-tuelne promocijske dejavnosti (gibanje za... in podobno) neuspešne. Edina potencialno uspešna pot je najbrž ustanovitev nove politične stranke. To bi bila ena redkih strank, ki se ne bi ukvarjala s preteklostjo, ampak bi združevala predvsem razumne ljudi, ki so sposobni dojeti smotre tega projekta.
Predvsem je tu treba računati na ljudi s kozmopolitskimi pogledi, ki jih ne zanimata preteklost in destruktivno medsebojno obračunavanje zaradi preteklosti, temveč kvalitetna prihodnost bazirana na sposobnosti, strokovnosti, delavnosti in ostalih že v zgodovini dokazanih kvalitetah slovenskih državljanov.
Treba se je zamisliti nad volilno udeležbo zadnjih lokalnih volitev. Večina državljanov je s svojo udeležbo jasno povedala političnim strankam “dost vas mamo”. Ob izpeljani odcepitvi od Jugoslavije je bila namreč slovenskim državljanom obljubljena demokratična država blaginje. Takoj po formiranju nove države pa se je pričel primitiven boj za oblast med posameznimi strankami (strankarskimi veljaki). Histerično se ukvarjajo s politiko destrukcije in obtoževanjem političnih nasprotnikov in pavšalnim ugotavljanjem, da vsi kradejo razen njih. Kljub temu, da vsi tulijo, da samo oni lahko rešijo gospodarstvo Slovenije, bi vsem moralo biti jasno, da se ob takšnih političnih diame-tralnostih gospodarstvu Slovenije slabo piše. Nobeden še ni na državnem nivoju izračunal, kakšna škoda se s temi političnimi obračuni dela državnemu gospodarstvu. V osnovah ekonomije je takšna škoda jasno opredeljena kot oportunitetna izguba.
Nujno je, da se slovenskim državljanom ponudi v premislek neka nova - drugačna strategija, ki bo združevala vse tiste, ki želijo Sloveniji, sebi in potomcem zagotoviti boljšo gospodarsko prihodnost po principih demokracije in medsebojnega spoštovanja, ne glede na njihovo drugačnost.
Sistematične kršitve ali naključja
ODGOVOR
POLITIČNEMU
KOLEGIJU
PREDSEDNIKA
VLADE
Politični kolegij predsednika vlade je po obravnavi poročila Helsinškega monitorja na splošno sklenil, da v Sloveniji ni sistematičnih kršitev človekovih pravic. Helsinški monitor je doslej prejel že več kot 370 vlog za posredovanje v primerih kršitev človekovih pravic slovenskih državljanov in dolgoletnih prebivalcev Slovenije pred 25. 12. 1990. Le v petih primerih je bilo takoj očitno, da ne gre za kršitve. 370 primerov pomeni število prizadetih družin, ne posameznikov. O večjem delu teh primerov je bila vlada seznanjena prek svoje službe Vox, Sveta za varstvo človekovih pravic in Parlamentarne komisije za peticije, kar je razvidno iz prošenj in odgovorov naslovljenih na te ustanove v zadnjih treh letih. Večina kršitev izvira iz dejstva, da državna administracija ni zakonsko in humano uredila vseh svojih obveznosti do svojih prebivalcev po nastopu samostojnosti, pač pa se uprava v svojih postopkih sklicuje na podzakonske akte, “navodila” in interne predpise, ki niso dostopni javnosti, na tem temelju pa ne moremo govoriti o pravnem redu.
Tako na primer na matičnih uradih postavljajo najrazličnejše pogoje za podaljšanje bivalne vize, ki jih zakon ne predvideva. Zelo pogosto državni organ' svojevoljno odjavi posameznika ali družino iz stalnega bivališča (celo iz lastne hiše) ter terja, naj se prijavi na izmišljenem naslovu (kar je dejansko prekršek). To se dogaja tudi
PISMA BRALCEV
PRISPEVKI HQMH
DOBA
Aškerčeva 15 63000 CELJE Tel: 063/ 441-606, 441-215 Fax: 063/ 26-903 PP 29
AMERISKOSLO VENSKA ALTERNATIVA
ASA
Forum
7
starim in bolnim občanom, ki so velik del svojega življenja preživeli v Sloveniji ter otrokom, rojenim v Sloveniji. Oboje želi državna uprava znova “naturalizirati" (to je Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi krščanski demokrat g. Ster). Po izpovedbah prizadetih jim grozijo celo s tem, da jih bodo vrgli čez mejo, če se v roku treh dni ne prijavijo na izmišljenem naslovu. To se dogaja še po javni intervenciji Helsinškega monitorja, spremenilo se ni prav nič. Toliko o urejenosti vprašanj s področja državljanstva in statusa tujcev.
Upamo, da državna uprava slovenskim državljanom ne bo več kratila pravice do prebivališča z deložacijami ter da bo vsem državljanom ali njihovim ožjim družinskim članom omogočila odkup stanovanj v skladu z zakonom. Dogaja se namreč, da Ministrstvo za obrambo arbitrarno, po javnosti
nedostopnih kriterijih, nekaterim dovoli odkup, drugim ne, v mnogih primerih brez vsake obrazložitve ali pravnega poduka. Tako so prizadeti državljani prisiljeni tožiti svojo državo, da bi s tožbo, vloženo do 8. januarja, zadržali rok za odkup stanovanja. To jim na Helsinškem monitorju tudi svetujemo. Državni administraciji pa predlagamo, da rok za odkup stanovanj podaljša, saj država ne more svojega delovanja v tolikšni meri naslanjati na sodišča.
Če naštete kršitve človekovih pravic v Sloveniji po mnenju političnega kolegija niso sistematične, ampak le naključja, pa tolikšno število naključij pomeni ne-varno življenje.
Neva Miklavčič Predan predstavnica Helsinškega monitorja Slovenije
BOŽIČEVO VOLILO
BRALCEM NOVE DOBE
VELIKI
Jure BOŽIČ,
direktor DELO - PRODAJA, na Dunajski 5, se je pred petimi tedni odločil, da Nove dobe ne bo več pustil bralcem, zato je ne pusti na običajna prodajna, s pogodbo zavezana, mesta.
Razloga za to sta baje dva:
1. DA PREMALO ZASLUŽI 2. DA ŠE VEDNO ŽIVI NA BALKANU
Naša četica pa koraka... strumno in veselo...
Jurčku smo pomagali hišico zgraditi...
Iz pisma uredniku Nove dobe
DEVETI KROG
“...s tem, ko imajo deset Vaših pisem, lahko falsificirajo tudi Vaš rokopis, imate konstantne kuverte, isti bankost -imajo obilo prstnih odtisov, ki se dajo falsificirati, poznajo tudi Vaš strojni zapis in slog. Lahko skratka računalniško sestavijo katerokoli Vaše “pismo” in ga “odpošljejo”: npr.: znanim teroristom, čudnim tujim ambasadam, Miloševiču, Kaludjeroviču, Šešlju, vse, kjer bi znalo biti “verjetno” - pisma, preden “pridejo” na cilj, sami prestrežejo in začnejo z obsežnimi sodnimi pregoni proti Vam.

Z ' v t- M « K-
t-L, A /	/
rt*"' -
£>/ A ,,	“1*4* A>olc> - /
'V

ifl
;.v ... f
-	e ^v4- ti/
Tudi, če Vam ne bodo mogli nič, Vas bodo za več mesecev v celoti okupirali - posledica - Sever Vas bo odpisal, zadnji prijatelji Vam bodo pokazali “hrbet” itd.,itd.
Vse to sem že vrsto let dal skozi (sedaj sami na sebi čutite, kako je vedno deloval ce-ka)...”
Janša: Urednik X je Kučanov človek
Kučan: Urednik X je Janšev človek
Ne piše v gotici
S ni Švab
Ne piše v cirilici
• ni Srb
Piši: NLP
Za Novo dobo Janez SEVER
8
Zakulisje
Obračun režima z neodvisnimi mediji v ZRJ
Državni udar na Borbo
lorda
, JjUl lili tfp*
i mm
x ž5.	LXX .^Brci 3S4 .7* Ocfia čfe^ai 6S St4 ■< 3 V. Ll tfirgHosg Obžari 3 Č&gvrti i t.matk tegar
SAOPŠTENvE UFHHV/ČKOG KOlEG*A>MA JORBE' I STAVO?) REDAKCIJE
Redakcija odbija svaku saradnju na izda vanju lista „ Borba" s novom »komesarskom upravom"
Posebnost in paradoks, kakršnega zgodovina novinarstva ne pozna je kljub vsemu resničen: V Beogradu lahko že dva tedna kupite dva časopisa z istim nazivom “Borba”. Isto ime, isti logotip, drastične razlike med njima pa se poznajo že ob površnem branju. Za enim časopisom stoji država, drugega, avtentičnega pa pišejo in prodajajo novinaiji, katerih profesionalno delo in njega učinek poskuša zadušiti vladajoči režim v Jugoslaviji.
HIB godba se je začela že
^^^zdavnaj, ob znameniti
IBM osmi seji srbskih komunistov, ko so Miloševičeva “zmaga” in kasnejše posledice tega “nacionalnega triumfa” našle doslednega kritika in objektivnega kronista edino v Borbi. Gazime-stan, prikazni primitivnega nacionalizma, razpad ZKJ, potujoči “cirkus” šesterice predsednikov, vojni spopadi in tragedije, vojni zločini in (po)vojni profiterji, sankcije, kriminal, Miloševičeva kopernikanska mirotvornost...vse to je v Borbini uredniški politiki odsevalo kot preveč neprijetna priča še vse za koga drugega kot le za Miloševičev “demokratični režim”. Večletni pritiski na uredništvo Borbe in njene novinaije niso prenehali - menjala se je samo metoda represije. Uredništvo se je medtem že navadilo na nenehne grožnje in nazive: “domači izdajalci”, “tuji plačanci”, “peta kolona”, “anti-patrioti”, “plačanci CIE in Vatikana”...
V jeseni 1994 se je oblast “spomnila”, da razveljavi Borbino lastninsko transformiranje (Borba je iz NIP prešla leta 1990 v delniško družbo s 17 odstotki državnega kapitala). Čudno “naključje” je hotelo, da odločba o registraciji ni bila vnešena v register! Na temelju tega pravno absurdnega dejstva je bil zasno-
van sodni proces v katerem je država negirala štiriletni obstoj Borbe in s tem tudi sodelovanje pri delu Upravnega odbora Borbe d.d.! Epilog je bila odločitev sodišča, da Borba d.d. - NE OBSTAJA. Na tej osnovi je zvezna vlada 23. decembra sprejela odločitev o vrnitvi k stanju iz maja 1990 in imenovala v.d. direktorja in glavnega in odgovornega urednika Borbe NIP. S tem je kršila lastno Ustavo, ker je prevzela ingerence Skupščine zvezne države. Takrat pa se je tudi začela Rašomonijada.
Uredništvo je izvedelo za to odločitev preko vesti državne tiskovne agencije Tanjug, Dragutin Brčin, popolni anonimus v novinarski branši, sicer zvezni sekretar za informiranje, pa je v petek, 23. decembra zvečer prišel s sodelavci v uredništvo ter kot “državni urednik in direktor” ho-
tel prevzeti oblast nad Borbo.
Zgodilo pa se je nekaj, kar režimska “uprava” ni pričakovala. Kolegij je s celotno redakcijo in z glavno urednico Gordano Logar zavrnil vsakršno sodelovanje z Brčinom, nepriznavajoč mu ne legitimnosti in še manj legalnosti z besedami: “...ker želi prevzeti oblast na osnovi novinarske vesti o nastavitvi.” Brčin se je vrnil z neopravljeno nalogo, toda v znak maščevanja je tiskarni prepovedal - brez uradnih pooblastil in pravne legitimnosti - natisniti mestno izdajo Borbe, v kateri bi naj bile objavljene tudi (nove) informacije o “državnem udaru na Borbo”.
Brčin je naslednjega dne zopet prišel v uredništvo in poskušal “postati urednik in direktor”, vendar je zopet dobil košarico. Uredništvo se je po kratkem “knockdownu” zopet postavilo
na noge in ponovno zavrnilo vsakršno sodelovanje z Brčinom in njegovim teamom. Hkrati je enoglasno sprejelo odločitev, da ostane zvesto svoji dosedanji uredniški politiki. Že za nedeljsko izdajo je bila pripravljena izredna številka (čeprav list čez vikende izhaja v dvojnem obsegu), ki so jo na pol ilegalno natisnili v neki privatni tiskarni. Zaradi prepovedi distribucije Borbe v kioskih, so to številko prodajali ugledni beograjski novinarji, univerzitetni profesorji, bralci, prijatelji uredništva...
Čeprav zvito tempiran (tik pred nogometno tekmo Brazilija - Jugoslavija, ob začetku vikenda in ob začetku Božično - novoletnih praznikov) je “državni udar na Borbo” izzval plaz reakcij po svetu, kar je močno presenetilo naročnike in izvršitelje tega dejanja. Za primer Borba se je
Zakulisje
9
izvedelo celo na Kamčatki, medtem ko je v ZRJ razen v Beogradu in okolici vladala ostra medijska blokada, ki je onemogočila dostop do informacij. Državna glasila so objavila le vest o imenovanju novega v.d. direktorja in urednika Borbe in nič več! Mnogi so govorili: “Borba umira v prisotnosti oblasti in brez prič."
Medtem, ko so v svetu odmevale vesti o zatiranju svobodnih in neodvisnih medijev, je Borba dobivala na desetine telegramov in telefaksov podpore, reagirala je Evropska skupnost, mednarodna združenja novinarjev in drugi.
Kakšen je, oziroma bo, razplet? Pravi in končni izhod pravzaprav še ni znan, je pa deloma predvidljiv. Država bo poskušala Borbi na kakršenkoli način zlomiti hrbtenico s svojim istoimenskim časopisom, ki - kako absurdno - nosi v glavi napis “NEODVISNI POLITIČNI DNEVNIK”, kar je pravzaprav osebna izkaznica avtentične Borbe. .
Uredništvo, ki mu je država namenila politično smrt, še naprej v nenormalnih pogojih redno tiska svoje - izredne izdaje. Ostanek redakcije (12 novinarjev in nekaj tehničnega osebja, ki so pristali na vprego vsiljenega režimskega uredniškega koncepta) medtem v prostorih Zveznega sekretariata za informiranje (!) ustvarja domnevno “neodvisno BORBO”, ki se jo je v javnosti že prijelo ime “Brčinka”. “Borba - Brčinka” je pravzaprav bilten države in oblasti, sestavljen iz polpismenih hvalospevov in nepodpisanih tekstov (ne)znanih avtorjev in Tanjugovega servisa iz države in sveta. Glede na dejstvo, da sodišče ni dovolilo vpisa “vladnega urednika in direktorja” v sodni register (zaradi kršenja Ustave), je “Borba - Brčinka” po pravnem tolmačenju - nelegalen časopis. No, to države ne moti, da bi jo pisala, tiskala in distibuirala kot da je vse lege artis. Resnici na ljubo, naklada “Brčinke” je zanemarljivo majhna - prodaja se v vsega dva do tri tisoč primerkih.
ali tudi “Prava Borba”, kot so avtentično “Borbo” spontano poimenovali njeni bralci, tiska v nakladi od deset do dvanajst tisoč primerkov in to še vedno na pol ilegalno, razprodana pa je redno že do poldneva. Zaradi prekinjene tehnološke verige -od proizvodnje do kioska - se le nekaj sto primerkov znajde preko privatnih zvez v distibuciji v notranjosti države in inozemstvu. Zanimivo je, da oblasti takšne distribucije ne prepovedujejo in ne plenijo naklad, najveijetneje zato, ker se zavedajo, da bi s tem izzvali še več protestov v svetu.
Vojna za Borbo še traja. Vodijo jo večinoma novinarji, zbrani okrog uredniškega koncepta, ki ga Miloševičev režim neprestano poskuša zadušiti z neskritim političnim apetitom po enoumnih in istomislečih medijih.
Podpora, ki so jo novinarji Borbe dobili od kolegov in institucij v svetu so še zmeraj moralno -psihološki impulz, toda redakcija bo v prihodnje nedvomno potrebovala tudi materialno pomoč, da bo lahko vztrajala pri ohranitvi ali morda ustvarjanju novega profesionalnega in svobodnega dnevnega časopisa, neodvisnega in nenadzorovangea od vladajočega režima. Koncept novega organiziranja že obstaja in sicer
v okviru podjetja Fininvest, katerega lastnik je Dušan Mijič, večinski delničar Borbe d.d.. Povsem pa je mogoče, celo predvidljivo, da bo oblast poskušala onemogočiti formiranje in obstoj uredništva avtentične Borbe, ne glede na to, kako se bo list v bodoče imenoval. Dejstvo je, da se je uredništvo Borbe do zdaj s profesionalnim dostojanstvom uspelo uspešno upreti režimu in razširilo svoje jedro s tistimi ljudmi, ki jih “Miloševičev! komi-' sarji” niso mogli uniformirati za državno delavnico novinarskega lakajstva.
Borbin boj za profesionalno neodvisnost in svobodo je hkrati tudi boj za tiste redke medije v Srbiji in Jugoslaviji, katerih beseda, slika in ton nimajo odmeva državne propagande.
Velimir Ilič
Medtem se “Naša Borba”
Varuh pravic
REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE
O -I O 2 2
Štev.: U-l-1 56/93-*=)-Datum: 6/10-1 994
ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo l
na seji dne 6/10-1934 ugotovilo:
Člen 1 8 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS. št. 31/93) ni v neskladju z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Uradni list RS, št. 1-6/91-1).
Obrazložitev:
nedvoumno rešil hierarhično višji in še vedno veljavni predpis: Ustavni zakon za izvedbo Temeljne listino o samostojnosti in neodvisnosti RS v svojem 1 3. členu. Ta izrecno določa, da so državljani drugih republik Izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije, če so izpolnjeni naslednji pogoji: da so na dan plebiscita.23. 12- 1 990 imeli prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in 6» tufcal dejansko »vljo ter Če mo so	P..dcŽ»vW«*Mrtvu RS zaprosili
za slovensko državljanstvo. Člen 13 ob izpolnjenih pogojih ne določa nobenega
Tako tudi pravica pridobiti certifikat ni in ne more biti zgolj pravica državljana na dan 5. 12. 1 992, temveč tudi vseh tistih oseb, ki so bile na ta dan v pravicah in dolžnostih izenačene z državljani v skladu s 13. členom Ustavnega zakona. Vsaka drugačna razlaga določb 18. člena spodbijanega zakona bi bila v nasprotju z elementarnimi pravili o razlagi pravnih aktov in njihovem hierarhičnem razmerju.
Samo dejstvo, da zakonodajalec v spodbijanem zakonu ni Izrecno upošteval tudi tistih upravičencev do certifikatov, ki so po določbi 1 3. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne listine izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani, ob že omenjenem hierarhičnem razmerju med obema predpisoma ter ob uveljavljenih pravilih razlage pravnih aktov ne daje opore za ugotovitev njune neskladnosti oziroma neustavnosti spodbijanega, predpisa, zato je Ustavno sodišče odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.
C.
To odločbo jo Ustavno sodišče sprejelo na podlagi 21 . člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 1 5/94) v naslednji sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodnik imag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Ude Lojze, dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.
Pr e d s e d n i k
AGRESOR NI
^*— fitr PUBLIKA »tOVCNUA
DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI UmM?08« Stefanova 6/1
S O D B. A Imenu ljudstva
Delovno ln socialno sodišče v Ljubljani je pod predsedstvom sodnika Uroša Potkonjaka ob sodelovanju porotnikov Kosi .Vide In Mira*Jernejčiča ter, zapisnikarice .Irene Jorlah v sporni gadovi stranke <aHNHMMNRRMNMMHNMRBMI!!R9MIIMH^MVHMflHHMRMHMPHPP
ki ga zastopa.. Od v- . dr., Peter Ceferin iz Gros upi ja in prvotoaene stranke ^Žavodai;za, pokojninsko. in invalidsko zavarovanje Slovenije ter drugofcbzene'. stranke Republike Slovenije, ki jo zastopa Javno pravobranilstvo v R Slovenijizaradi uveljavlja rij a pravic iz pokojninskega zavarovanja v navzočnosti tožnika in njegovega zastopnika, pooblaščenca drugotožene stranke in v odsotnosti pooblaščenca prvotožene stranke po dne 2 .12.1994 v Ljubljani opravljeni javni glavni obravnavi
r* a z s o d
iti
ToŽbenl zahtevek, ki se glasit Tožeči' stranki - izplačevanji« akontacije
se prizna pravica do izplačevanji« akontacije ‘ vojaške pokojnine od 1.11.1991 dalje, se stroškovno zajrne.
Obrazložitev
anje Slovenije kot prvotožene stranke^/Naknadno Je tožnik predložil še sklep Zavoda za socialno zavSnFovan je vojaških zavarovancev bivše JLA z dne 13.10.1994. Tudi omenjena- listina je bila v ponovljenem sodnem postopku preČifcana in ocenjena. Prav tako je sodišče j v ponovljenem postopku prečifcalo tudi zapisnik o zaslišanju tožnika : kot stranke, kakor tudi vse ostale pisne izjave tožnika, ki jih je v sodnem postopku predložil in s katerimi je dopolnjeval svoje navedbe v predlogu za sodno varstvo pravic (sedaj tožba) .
Po dopolnitvi- dokaznega postopka v zgoraj navedenem obsegu sodišče ponovno ugotavlja, da tožnik ni sodeloval v agresiji tla R Slovenijo.
Sodišče na podlagi izvedenih dokazov upravičeno ugotav3.Ja, da Ministratvu za obrambo" R Sloveni 1 e "ni uspelo dokazati , oa "tožnik not izpoiniule~'~pbgoiaiz 2. odstavka. 2. člena Odloka o Izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Uradni list RS, št. 4/92) , torej,
prič. Sodišče ugotavlja, da so zaslišane priče izpovedale objektivno ft.n nepristransko.
Objektivnost izpovedbe zaslišanih prič, po oceni sodišča, prav gotovo potrjuje tudi dejstvo, da je bil tožnik razrešen svoje funkcije pomočnika komandanta V. vojaškega območja že po nekaj mesecih nastopa^ te funkcije. Do t bik ega ukrepa zoper _ tpžnika je jprav gotovo prišlo zato, ker tožnik jv takratni, v vojaškem žargonu ?reoeno/ kritični situaciji, za vrhovno komando ni bil primeren niti zanesljiv, saj je na več rkzlicnlh načinov manifestiral svoje nasprotovanje takratni politiki bivšega general—-štaba JLA ,ln sploh takratni politiki bivše SFRJ, ki je bila naravnana zoper JR Slovenijo.	j
list RS, št. 4/92)	ni izpolnjeval, Tožniku sta torej na
dan 18.10.1991, do izpolnitve 40 let pokojninske dobe manjkala dva dneva. Po citirani 2. alinel za upravičence do izplačevanja akonta-
Ker je odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin še vedno
pozitiven predpis, ga je Bodišee v~ konkretnem^___primeru moralo
upoštevati pa čeprav sta tožnik** manjkala le Še___dva dneva do
izpolnitve'.'pogoja 40 let pokojninske dobe v skladu S z e citirano
utemeljeno odpira neke! dileme
tako rag.Iopovan.je ;e7ni» »odiscft, kot.
vprašanje	___
tožnika prav gotovo ^ ima ustrezno težo. Kl jub te/______________^
ze omenienOf mora upoštevati Odlok o izplačevanju akontacij voJaških pokojnin, ker gre za se vedno veljaven pozitivni predpis. V Tconkret-
PRAVN1 POUK; Zoper to sodbo je dopustna pritožba na Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani v roku 8 dni od dneva prejema pismenega odpravka te sodbe. Pritožbo je vložiti v treh izvodih na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Stefanova 5 oziroma jo pri tem sodišču podati na zapisnik. Če se pritožba odda na pošto priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan .vročitve sodišču, na katero je naslovljena.
Ljubljana, 2,12.1994

«3
m
PREDSEDNIK $tpfA[ZA Uitc/s POTKp«JAlj
iti
POKOJNINE NI
12	Zakulisje
OTAJVTEBD
DJEAD
OR
A.L.IVE!
Od blizu so vse stvari enostavne: ljubljanskega župana je volilo “pet ali šest” prebivalcev Ljubljane in “predstavništvo” borcev 41-45. Pa še pri tistih nekaj listkih se je Rupel zatekel h Kučanu, da ga je priporočil ob-kroževalcem. Dobro blago se samo hvali, pofl se mora reklamirati (gre za istega Rupla, ki je Kučanu v polivinilni vrečki vrnil državno odlikovanje).
Tvezenje otrobov o tem “dogodku” ni preseglo višine Hanc. Zato poskusimo “razširiti obzorje” na nov način (imeli boste kompletno sliko, če sočasno upoštevate raport Forrestu Gumpu v tej številki Nove dobe - akcija Jeni-ni-fer).
Če analiziramo stvari za nazaj, vidimo, da stoji za vsako potezo v Sloveniji USA (na nek način je to dobro, sicer bi se spori iz vrha oblastne piramide že zdavnaj uresničili kot spopadi v areni).
Nekoč je bila Slovenija portir-ska loža za “barbare”, ki so prihajali v hotel “Evropa” z jugovzhoda.
Danes je Slovenija vojni “Sai-gon” za USA marince iz sosednje Julijske krajine in mesta Aviana, preden vstopijo v balkanski Vietnam. Zato so hit igralnice, pralnice denarja, šverc, prostitucija in marionetni režimi.
V času predsednikovanja Busha, ko je bilo osamosvajanje (osamitev) Slovenije še bolj ali manj enoznačen proces, so bili v slovenskem parlamentu prevladujoči “spori” med državnim kanclerjem in mandatarjem, med Ruplom in Peterletom itd.
Ko so Republikanci v USA prepuščali oblast Demokratom,
so Clintonu marsikaj “podtaknili” (ne smete pozabiti, da je Clinton šele prvi poskusni model iz serije novih predsednikov, medtem ko je Hillary itak nekaj posebnega).
V prvem letu svojega predsednikovanja, ko je stvari šele prevzemal, Clinton vsega ni mogel kontrolirati.
Iz “anonimnosti” pomoli glavo Drnovšek, ki ves čas igra dvojno vlogo.
Tudi “spor” Kučan - Janša nima mile zveze z navideznim obračunom med nostalgikom in arkebuzistom na domači sceni, marveč gre za klasično kopijo spora med Pentagonom in Belo hišo (spor Demokrati in Republikanci - pri čemer ne trdimo, da letajo po Pentagonu le jastrebi, po Beli hiši pa samo golobi).
Enemu odstreljenemu levemu ministru je sledil v Sloveniji en odstreljen desni.
Z novim letom (1995) so Republikanci svoje dosegli: “demokratično” je zgrajena nova železna zavesa od Stockholma do Rima. Na zahodni strani zavese se blešči napis zadnje petletke tega tisočletja - SVETOVNI KOMUNIZEM.
Na vzhodni - WANTED -DEAD - OR - ALIVE.
Demokrati pokajo kovčke.
V Sloveniji je svojo vlogo odlično odigral ameriški ambasador (Republikanec par excellen-
ce) - še najbolj podoben kavboju iz Teksasa.
Medtem je Kučan umaknil Rigelnika, da dobi čas za premor. Tako je bil narejen prostor za odstop Peterleta, kar pomeni, da bo lahko zunanji minister tudi Drnovšek, Bučar pa mandatar. Zato je Rupel moral postati župan, kajti tako ne bo mogel biti zunanji minister (med kandidati na volitvah boste poslej zaman iskali tudi odslužene člane prejšnjega Predsedstva RS - že vedo zakaj).
Če bo Bučar mandatar, bo dobila Slovenija tipično dvoblo-kovsko vlado, kjer bo delitev bolj formalna kot vsebinska, kajti Američanom je za akcijo “Inter-pool” potrebna pregledna slovenska scena.
Mediji v Sloveniji imajo polna usta otrobov, ker jim ni jasno, zakaj je Slovenija osamljena (refren: IDEM I JA - NE TI NE - A ZAŠTO NE - ZATO JER NE).
Če se pogledajo v ogledalo, bodo videli enega od razlogov. Naslovi tipa - EVROPA MAČEHA itd. - se zaredijo v istih zeljnatih glavah, ki že doslej o vojni na območju nekdanje Jugoslavije niso sklanfale nič drugega kot: HEJ MAŠINCA ZAGODI, NAJ ODMEVA POVSODI - UBIJ GA, NIJE TA BRAT - UBIJ ČETNIČKU SVINJU - ZAKOLJI. USTAŠ-KOGA PRASCA itd.
Pridni slovenski javnosti so medtem namenjene pesmice iz pesmarice naših pesmi: MI GRADIMO CESTE PRUGE, POSTAVLJAMO MOSTE DRUGE - RDEČE ČEŠNJE RADA JEM, ČRNE PA ŠE RAJŠI, V ŠOLO TUDI RADA GREM, VSAKO LETO RAJŠI (se nadaljuje).
Kdor je pričakoval kaj drugega, je bil potegnjen za nos, ker kriterij, da je nekdo trapast, ni v tem, da je bil prej not - marveč da ploza v tri dni.
Pripis: Podobnost s konkretnimi imeni je naključna - važni so principi.
O-bad O-vna Tai-Pan, l.r. (yssabme anihc)
Zakulisje
13
Slovenija (riba) je zmetala v poznih osemdesetih letih kup denarja za iskanje indenti-tetnega sistema Republike Slovenije, ker je bilo označevanje državnih sistemov do te mere jugoslovansko, da v njem ni bilo prepoznavne, samosvoje identite Slovenije - so rekli “ribiči” (EPP misleci) in šarmirali vlado, čeka (načelništvo za bla-bla-bla promocijske dejavnosti) idr.
Lipov list in izbrane barve naj bi poudarile pripadnost Evropi, ekologiji in človeku. Preko teh komunikacijskih sredstev naj bi se ustvarjala enovita, diferencirana zasnova prenovljene identitete slovenske države.
Bla-bla-bla politika je pripeljala Slovenijo točno tja, kjer je (spisek zaslužkarjev in prisklednikov, ki so s svojim “strokovnim” znanjem jamčili, da je z lipovim listom vse O.K. - je reprezentativen, čeprav je bilo že tedaj jasno, da gre za potegavščino stoletja, saj je lipov list slovanski in ne le slovenski identitetni simbol).
Loža je izziv bla-bla-bla drekobrcarjev sprejala in jih porazila na njihovem terenu: lipa sprave raste na Žalah in lipa odlično uspeva pred samim slovenskim parlamentom, kjer so predsednik države povedali “zgodovinski” (klimakterični) stavek, da nič več ne bo tako, kakor je bilo.
Ljudje obračajo - loža obrne.
Ali gre res le še za naključje, da je 1 lipa hrvaški kovanec - na slovenskem pa je upodobljena 1 riba (in dve mladici) - skupaj tri ribe?
Vrnitev Balkana v leto 1918 in pogled na načrt za jugoslovansko zastavo 1918 ter pečat mednarodne masonske konfederacije - pove vse.
Ergo: srp in kladivo sta bila simbola komunizma, ki je “lastne” možgane zatolkel z macolo. Postkomunizem možgane odteguje in jih nadomešča z EPP “virusom” po lastni kapi (podobi).
Iz dežja na piano, iz kape - pod - kap. Najboljše darilo
Lipa zelenela je
vam ponuja Nova doba (mali zeleni) - dežnik iz malih sivih možganskih celic.
“In god we trust In ford knox vve believe Samo milijon nas je Samo številke smo Ne ljudje”.
Kori Dolarovnik - Kondor,
dežurni raziskovalec in ljubitelj lipovega čaja, ki moč krepi, v udrtem košu up budi, l.r.
J*yAaMitjka	X * r&jJUvt Luku* i&itl 'r*jt
tti tlMm*, llittl	'Mi tlaitbA- Mih* jfAnt.
~ /jHt,.	ttti' UJtn 1%
****>*rWOr# jUttitZi««*.- Itfje ,**tjtd**A	M	(m«k. <
•fi jpfcci,	_
1/



ffetrt »	NUm etflhti* ima Buiszm
T. NA LIJEPOM PLAVOM DUNAVU
Op. 314*
Tempo dl Ve
tf-fTfrr-tT-rr-r r‘rr.r irr=frfc^
Zakulisje
Forrest Gump: tako mislim
OD VUGO KUČANA DO YOGO ŠKOUČANA
“Forrest, nadaljujemo operacijo Jeni-ni-fer.
Enfants perdus je zgrabila panika. Poskušajo se povezovati, da bi S.M. odpihnili glavo, ker se bojijo, da bodo skupaj obtoženi sabotaže. Otročjo željo malih lopovov, da bi naposled ujeli veliko ribo, je mož iz San Fer-nando Valleya spregledal. Kama-rila si je zabila v glavo, da vojno na Balkanu potencira po Vite-lijevem načelu: “Mrtev sovražnik zmeraj lepo diši, zlasti še, če je bil somišljenik”. To nam ne ustreza. Pošiljamo rentgenski posnetek razmer. Dokazi naj izginejo v stranišču”.
	BELE	ČRNE
ODPRTE	ŠPANSKA	RUSKA
POLODPRTE	FRANCOSKA	SICILIJANSKA
ZAPRTE	ANGLEŠKA	INDIJSKA
SUPERZAPRTE*	BUTALSKA	ANBODOVON
# SUPERZAPRTE (mikro)otvoritve:
Butalci (beli) žro cele črne figure, Anbodovn (črni) pa uporabljajo anti - butalske (press) termite z belimi (besnimi) zobmi.
VSSABME ANIHC, velemojster l.r.
Švabo Pištin kurs yoge (5 minut za yogo):
2.	Vugoslavija je trajala 9 -5-letk.
3 petletke je vzgajala otroke
3 petletke je gradila tovar-ne&hiše
3 petletke je proizvajala orožje
V lO.eti - 5 - letki pa je šla v luft.
Predlagam, da se Vugoslavija zamenja z Vogo-slavijo, torej u se spremeni v o, v zgornjih postavkah pa se je spremeni v
ne.
Končni efekt bo isti, manjkal bo samo ognjemet.
Razlika bo očitna:
Vugoslovan je slaven, izobražen divjak in garač, ki z največjo vnemo dela in gradi, da nato vse skupaj, vključno s seboj, polije z bencinom in zakuri. Vse skupaj prenaša CNN kot super-spektakel.
Vogo Slovan bo anonimen, miroljuben, len, analfabet, svet ne bo niti vedel zanj, bo pa zato naravno - prijazen!
Preden je “rajski vrt”* (Afrika, Amerika, Avstralija itd.) postal vojno in pred tem mirnodobsko “Haludovvo”, ko so bili turisti še pretežno domači in sitni, natakarji pa modro počasni, je bil popularen sofizem z “biblijsko anekdoto":
1.	Lenuh v najboljših letih lenari pod oljko.
2.	Pride pop, far ali kak drug delovni aktivist in ga prepričuje:
3.	Delaj, vzemi mrežo, lovi ribe, kupi čoln, ujemi več rib, kupi barko, ujemi še več rib, kupi oštarijo in čez 20 let bodo
Zakulisje
15
drugi delali za tebe - ti pa boš ležal pod oljko in lenaril.
4.	To jaz počnem že sedaj.
Sklep: rekli - “lenoba je vseh grdob grdoba” in glej, “stvarnica vse ti ponudi”, sta morda primerni za Skandinavijo in Švico, kjer že 500 let ni bilo vojne. V predelu nenehnih sprememb pa je edino plavzibilna yoga varianta. Kdor tega ne ve, ne more biti razočaran nad nenehnim spreminjanjem “vrednot” - iz belih v rdeče, iz kapih v komih, iz partih v farjih itd. To so vrabci že zdavnaj spoznali in ukinili emšo, šomo, šolo, špormo, športo, tevo, ledo, levo, desdo, desno, resno, vomo, amo (Amen).
* “Rajski vrt” v zgornjem kontekstu pomeni katerokoli področje “nerazvitega” prihodnjega raja - preden vanj vstopijo misijonarji dela kot predhodniki in agenti tvrdke smrt&kompani - torej tudi Afrika pred belimi
misijonarji, predkolumbovska Amerika, aboridžinska Avstralija, Nova Zelandija Maorov&Indija-Koromandija.
Projekcija (od yugo-Kučana do yogo-Školjčana?)
Če je Kučan nekak hišni smetnjak, kronični pogrebec (fox-terier “žalostnega pogleda”), ce-kajevski knjigovodja, ki vestno beleži vsa trupla, poslana v krematorij, je pa ob tem Drnovšek tipičen človek prehodnega obdobja - Matilda s koso, likvidator za enkratno uporabo (“bull-terier” Artur).
Pojavil se je kot protiutež lovcu na slone M. Bulcu, bil zadnji predsednik Vugoslavije in zadnji predsednik gibanja neuvrščenih in je obe likvidaturi “zgledno” opravil, zadal smrtni udarec Yugi+JLA, pravi “šintar” proti “mravlji” Kučanu - rojena hijena.
Ko je 26.6.1991 Vugoslavija
potonila, je poniknil tudi D.J. Do 4.12.1992, ko ga je spet privlekel na površje “Fred” (M.K.) s pomočjo “neodvisnega” poslanca Zabukovca: predsednik države postavlja (!) mandatarja (južnoameriški Marko Voljč je bil le bananin olupek).
Glede na splošne razmere na Balkanu - v bistvu v vseh “republiških prestolnicah” vladajo ameriške ambasade.
Kučan, Tudjman, Izetbegovič, Miloševič so le šahovske plošče iste USA simultanke!
Wendt pere možgane Fredu - večji manjšemu.
Fred ima torej “bodočnost” toliko časa, dokler bo USA ambasador “pekinezer”, ki mora paziti na manjšega od sebe. Dokler bo Fred Fred, bo tudi Školjč Školjč. Domine so torej povezane in če “pade” Fred -pade tudi celotna prekmurska “kulturna” naveza: Kreslin, Lain-šček, Kuhar itd. - vrtni “palčki”.
Torej, čim je bil Clinton
4.11.1992 kot “slamnati demokrat” in ptičje strašilo postavljen v kurnik “Bele hiše”, so jastrebi Pentagona postavili prek A.W. čez telefonski preklopnik Freda Kremenčka J.D. - disco jockeya, kot mojstra dvornih uslug.
4..11.1994 so jastrebi v USA Kongresu pobrali večino. “Slamnati možiclji” in dvojne vloge jim tedaj niso več potrebne.
Odsluženost J.D. se vidi in nakazuje po več parametrih:
1.	Odhod Hermana Rigelnika
-	druge “ponikalnice”.
2.	Odhod Lojzeta Peterleta
-	J.D. “desne roke”.
3.	Utišanje “Mladine” - osebne spominske knjige J.D.
4.	Bo tedaj Robespierru sledil Bonaparte? Ali morda J.J. Rousseau (Bučar-Parte?).
Po Titu - mito (po Titu -mito).
Pripis: Vsake oči imajo svojega malarja.
šilili -
■
l*	jV 'j	
!*y .	x .■ ■<•> ■ . v	
SO	Rg	12	|||9	gH
jUgfl	n*	iflj		
Hi		lSE	a5ki	mm*
Zakulisje
16
Ali lahko Slovenija ohrani svojo gospodarsko, kulturno in politično
nacionalno identiteto v NOVI DOBI?
ec
o
Ob brskanju po zgodovini ekonomije bi zagotovo našli več teorij o tem, kaj je tisto, kar daje gospodarsko prednost posamezni državi. Najbolj znani med njima sta zagotovo teorija o absolutnih in teorija o komparativnih - primerjalnih prednostih (A. Smith, D. Ricardo).
Prva govori o tem, da je za posamezno državo smiselno. trgovati z ostalimi državami s proizvodi, pri katerih je njena prednost absolutna (cena delovne sile, surovin, kapitala), druga pa daje v ospredje le tiste proizvode,

mm
f w
j ' IHpSuL
\ ■/>
K/v ■ 'Vv i
H
K;:', M
6:	S);
mm mm


pri katerih nastopa država na svetovnih trgih z relativno prednostjo v ceni oziroma produktivnosti v primerjavi z ostalimi svojimi proizvodi.
Za teorijo primerjalnih prednosti bi lahko dejali, da je smiselna tudi v tem trenutku. Skozi zgodovino se je le spreminjal
dejavnik, ki je pogojeval konkurenčnost države.
Z iznajdbo kompasa je, obvladovanje pomorskih (in kopnih) trgovskih poti zagotavljalo razvoj države (merkantilizem), kasneje pa je prevladovalo mnenje, da je zemlja edini vir bogastva (fi-ziokratizem).
Obstoj države v sodobnosti naj bi zagotavljala tehnološko intenzivna proizvodnja z visoko mero dodane vrednosti (beri: znanja), ki se lahko razvija le ob ustrezni razvitosti državnih institucij (monetarne, davčne, šolske...) in ostalih pogojih gospodarjenja in življenja nasploh (od-
Zakulisje
17
prtost države, pluralizem lastnin in idej).
VPRAŠANJE, ki sta si ga zastavljala pionirja ekonomske znanosti Smith in Ricardo, KAJ JE TISTO, KAR DAJE PREDNOST POSAMEZNI DRŽAVI PRED DRUGIMI, je danes še vedno aktualno, zlasti v Sloveniji, za katero velja, da je to država, ki je še vedno v embrionalnem stanju kljub njeni obetajoči gospodarski rasti.
ODGOVOR bomo našli v deželi vzhajajočega sonca ali pa na Schindlerjevem seznamu, morda celo pri Al Caponeju. Vsi imajo skupno le eno: MOČNO DRUŽINO.
Japonci že celo stoletje uspevajo kot država le za to, ker so vrednote, ki jim predstavljajo podrejanje hierarhiji, skupini in starejšim (hinduizem, budizem) uspeli iz domačih ognjišč prenesti za tekoče trakove v tovarnah, znanstvene institucije in šole.
Izraelci ne bi nikoli obstali kot narod, če ne bi bili složni kot eno in če se ne bi vztrajno infiltrirali v ameriško administracijo, ne bi nikoli dobili svoje države.
Italijanski mafiji ni uspelo zato, ker je ropotala s strojnicami po ulicah Chicaga, pač pa, ker je kot družina bila povezana krvno in kapitalno, če je bilo potrebno tudi nasilno. Skratka holding.
Slovenija bo kot država in Slovenci kot narod bomo kljub gospodarskim kazalcem, ki gredo navzgor, propadli, če ne bomo znali preseči samega sebe. Preseči samega sebe pomeni Slovencu predvsem odpuščanje (krščanski etos, mar ne?). Preseči samega sebe pomeni tudi in predvsem prevrednotiti vrednote.
V državi mora v prihodnosti biti najmočnejša institucija zdrava, izobražena in trdno povezana DRUŽINA, ki, skrbi in stori vse, da se njen naraščaj čim bolj izobražuje na fakultetah doma in v tujini, kajti kasneje bodo njihovi otroci imeli dolžnost storiti enako njihovim vnukom. Takšna družina je najmanjša in najbolj vitalna in če želite; najbolj profitabilna enota gospodarstva.
Država Slovenija mora poskrbeti za sinergično (2 + 2 = 5) povezovanje osnovnih enot v ce-
loto, ki je navzven močnejša kot seštevek posameznih delov, in pripraviti vse potrebno za njihov razvoj. Potrebno KRITIČNO ENERGIJO za proces verižne reakcije žal ni moč pričakovati od sedanje vlade in od sedanjega parlamenta.
Zato POZIVAM VSE SLOVENSKE MENEDŽERJE in vse tiste, ki imajo v rokah vzvode moči doma in v tujini, in ki jim ‘je mar, da Slovenija obstoji še naslednje tisočletje, da spodbudijo
nekatere odločitve vlade in parlamenta, ki bi v bistveno spremenile sedanje nestimulativne politične in gospodarske odnose v državi in ki bi vzpostavile model gospodarskega življenja, ki bi bil zasnovan na družini in razvoju otrok kot edinemu pravemu jedru prihodnosti države.
Vzvod za vzpostavitev oziroma sprememba stanja je zelo preprost: zaustaviti legalne in nelegalne dotoke denaija do sedanje politike in budno bdeti,
da nova garnitura ne bo preoblečena današnja, predvsem pa naj bi bila bistveno bolj profesionalna, kajti sicer je naše delo Sizifovo.
Utopija? Morda. Toda brez teh usmeritev ni ne Slovencev in še manj države Slovenije v prihodnjem tisočletju, kajti lakomnih sosedov je več kot dovolj.
Sicer pa Aufvviedersehen!
Marjan Cvikl Foto: LucaS
Zakulisje
JUDEN
In kar je najhuje - bil je prijatelj judov. Si morete zamisliti -judov - tistih, ki so našega Odrešenika (zveličana bodi njegova duša) pribili na križ. Prav tistih. In mi smo mu verjeli, ves ta čas.
Začelo se je tedaj, ko so našo malo ter izkazano gostoljubno deželo napadli Poljaki, drhal ciganska, ničvredna, ušiva.
A je naš veliki vodja ukazal porušiti vse mostove čez Odro in Niso.
So bili glasovi, da je naš nadvse ljubljeni vodja - kako ljubljen
je, kažejo vsi testi priljubljenosti, le sem in tja se ob Pustu vrine med izbrano zasedbo kak ničvreden glumač - skratka, da je on nekdaj, svoje čase bil zaveznik judov in celo banditov.
Pa to ja ne more biti res, saj ga videvamo v naši fari pri svetem obhajilu. Grda obrekovanja.
No in se ti pojavi tale juden - Freund. Na lastnih prsih smo ga gojili, spako, pa glej gada, kaj dela: sika na vse strani.
Zlomek in nebodigatreba, začel je izdajati njega dni časopisek “Ogledalce” ozr. "Ihtiol" ali tako nekako, ne, nič ne uide budnim očesom naših varuhov reda in miru (no ja, otroško veselje).
Pa ti naslika podobo preljubljenega vodje kot kopijo onega tirana, ki smo ga vsi, prav vsi ves čas sovražili, on, ljubljeni vodja, pa najbolj.
Si morete misliti kaj takega!
Vaša oboževalka Francka Ter(CIA)lka.
Dragi Francka ter Cilka.
Prvič, tako kot vsi ostali ste si napačno razlagali podobi grdega tirana in gospoda vodje.
Poanta ni v (prazni) glavi. Poanta je v konju.
Gre sicer za istega konja, vendar ker konj ni bil re-eksimportiran, da .bi bil vsled ekumenskih dimenzij naše dežele okrnjen v grdi tujini, preostane po edini možni logiki, da je obrnjen po rokovičarski metodi. Saj razumete: da pride tisto odznotraj navzven - a smer se le spremeni. Oziroma - obrne. To rokavico sicer malo skazi, notranja topla svinjarija pride ven, groba zunanja pa noter. A kaj hočemo - konj ostane isti. Toda zaboga svetega, kako neki je bil obrnjen, to je tisto, kar bi vaju moralo zanimati.
To je pa čudež, ki ga posebna komisija že raziskuje (trans-platacija glav - če nista vedeli - je pa danes že rutinski poseg). Stay toned.
Dr. Axarp Anrč, državni veterinar in konjederec (šintar) -
kafilerija Zgornji Kašelj, opoldne - kanta-avtor “Po nebu ščip plava, šumi, šumi Drava” (Plava Drava zaborava) l.r.
FREUND
Zakulisje
SKUPAJ V BORBI - SKUPAJ V ČORBI
BUTALCI & Lepa Brena
T epa Brena je imela pev-
J—Iski debi v gostišču Balkan v Ugljari, lučaj od zdravstvenega doma Orašje na Savi.
Laborant zdravstvenega doma Joviša Jankovič, ki je s fičkotom vozil po sektorskih ambulantah Ostra Luka, Matiči, Donji Žabar, Lepinja trikrat na teden mladega slovenskega zdravnika, je bil v brčanski gimnaziji Brenin sošolec in košarkaški klubski kolega.
Iz Orašja se je nekoč po dveh kilometrih prišlo preko 850 metrov dolgega mostu čez Savo iz enega sveta v drugega: iz “Avstrije” (SR Hrvatska) v “Turčijo” (SR BiH). Pogled v meglenem jutru na robu Save je bil impresiven: oraška džamija, zadnja, ki jo je sultan Aziz pred predajo Vilajeta Bosna-Avstro-ogrski dal zgraditi - hkrati s “franjevačkim manastirom” Tolisa (oba fermana, po kvadratni meter velika “pergamenta” na strojenem usnju, z lastnoročnim sultanovim parafom, hranijo toliški frančeš-kani - o tem piše dr. Boris Ogrizek v črtici “Balkanski špijon” v knjigi “Karantanci v karanteni”, ki jo 22.12.94 najavlja Delo -književni listi).
Konec decembra lani je pela v Kopru Lepa Brena (več kot 2000 obiskovalcev). Punco, ki ' je pretresla srca množic celotnega Balkana - od Bukarešte do Ljubljane in čez (nekaj, česar niti v sanjah ni dosegla nobena slo pevka - ne Anja Rupel ne Marjana Deržaj ali Alfonz Nipič) - je ob prihodu v Slovenijo doživela medijski linč.
Ob vsem tem pa so mediji povsem neinformirani: Lepa Brena ni “srbska pevka”. Najprej zato, ker je kultura transnacionalna - nacionalizem ali “porodništvo” pa je stvar tistih dveh, ki
te na svet spravita in ker je njeno “pravo” ime Fahreta Jašič (je pa bilo to dolgonogo dekle poročeno s “Srbom”).
Razprodane zvezde končajo na smetišču. Oliver Dragojevič prepeva med škampi v tretjerazrednem lokalu - Kreslin “z zahoda” dobi koncertno dvorano.
Širina slovanske duše in globina slovenske zabitosti.
Mimogrede: Američani niso linčali “plavega angela”, ki je pred Nemci zbežal v Hollywood - celo niti ne Benitove snahe Zofke.
Gledališki kritik Amalija Aquacurti-Sarvaš-Daljska, vdova po avstrijskem generalu.
Aqua-curtiju.
stačem na galerijskem balkonu in po zadnjem dejanju divje ploskati ter vpiti - “Bis, bis, repete!”
Danes so predsedniki suvereni, vkuhavajo marmelado s piškotki in zapuščajo Hrestača po prvem dejanju.
Ja, reče ekselenca, ampak Kreslin pa dobro udari v kitaro!
Bungy jumping.
Toda od kar so Butale samostojne, spada osamljenost zraven: skozi Ljubljano ne potujejo milijoni Skandinavcev na jug, niti milijoni Turkov na kurban bajram, niti milijoni Makedoncev na Ponterosso in badnjak, niti trume zamurskih poglavarjev na Brdo. Edini, ki sem ter tja zatava na Bled je kak unprofoijevec, ki ima na Jesenicah punco in Allen Wendt, ki gre v Podvin na pizzo.
Ja, intercity pa imamo: Metlika - Nova - Gorica in zeleni vlak Beljak - Zagreb (zveza za Muenchen). Sloviti simplon orient express v bonsai izvedbi.
Slovenija se odpira v svet.
Mojca Grčar KIRKPATRICK
TiTamesto zunanjega mini-
.AVstra lahko dobimo nekoga, ki že tako in tako sedi v “EU” kot “simultana prevajalka” - Unesca.
Ker od kar so Butale razdražene na občine, lahko tudi Slovenija začne z združevanjem.
Pri tem Mojca Grčar Kirkpa-tric ne bo nikogar motila, ker je ljubljanski župan kot zunanji minister v senci spet na potezi.
Brž mora postaviti ambasade v vseh 148 preostalih občinah in če bo sodelovanje zgledno, lahko Zgornji Kašelj in Spodnje Lukanje pričakujeta v dogledni bodočnosti mandat za pogajanja za pridruženo članstvo k svobodni ljubljanski coni, ki bo v doglednem času prerastla v predmestje Washingtona.
Najprej pa se bo s soglasjem vseh 149 občin združil slovenski zračni prostor za prost prelet edinega (1) butalskega helikopterja “Kralja Kacina” - pardon -
“Matjaža Jelka”.
Nato bo v doglednem času na Vrhniki podpisan sporazum Postojnske in Škocjanske jame za prost pretok podzemnih voda.
Fešta bo v Kočevju, kjer bodo posebej za to priložnost zasedali odposlanci slovenskih občin - tudi iz Maribora, Kopra in Nove Gorice, čeprav slednji pod budnim očesom konzularnih predstavnikov Avstrije in Italije.
Slavnostni govor bo imel predsednik, znan po tem, da med gostovanjem ruskega ansambla s “Hrestačem” Čajkovskega, ki že od nekdaj fascinira Američane, po prvem dejanju zapusti opero (nekaj podobnega je po nasvetu pl. S. Alierija počel med praizvedbami Mozartovih mega uspešnic njegova ekselenca itd. cesar Jožef der zvveite - vulgo “Kajzer”).
Skratka, ko je lev švoh in umre, ga pride, poscat tudi ščene.
Včasih je bilo seveda drugače, ko je bilo treba stati med Hre-
20
Zakulisje
Mod (er) ni liberalci v Sloveniji so “odvisni” od dobre volje Miše Molk in tako nazaj, ker jim za ljudstvo ni treba biti v skrbeh: če je lačno in nezadovoljno, ga je treba pustiti, da bo še bolj lačno in nezadovoljno, ker bo končno utihnilo in z njim bo mogoče pognojiti zemljo, saj so humani proteini izvrstno gnojilo.
Najbrž se konzervativni francoski predsednik zaveda, da izvira iz telesne šibkosti človeka tudi možganska lenoba, zato “telovadi” s frajgajsti, ki ne upoštevajo vedeževanja - marveč fantazijo, izsledke in skrbno dokumentirana mnenja znanstvenikov.
Modernega sveta namreč ni mogoče razumeti tistim, ki gledajo nanj linearno in plešejo javnomnenjsko polko. Tudi brez folklore lahko zmaga tisti, ki zna razpihati žerjavico optimizma in telovadi s fantazijo, izsledki in skrbo dokumentiranimi mnenji znanstvenikov.
Pri tem mora upoštevati, da sta dvesto let po francoski revoluciji na sceni le še modela serije A in B. Pred nekaj meseci sta ju v Franciji testirala Luc Ferry in Comelius Castoriadis.
Ferry zagovarja tezo, da je edina dediščina dvestoletnega razvoja večstrankarski parla-
1 rancoskemu predsedniku, konzervativnemu socialistu, napoveduje un šale temps pri zajtrku “urednik Monda, ravnatelj Louvra in klošar izpod mostu Concorde”.
mentarizem (B) in da je iskanje druge (A) poti le bedasto levičarstvo - medtem ko
Zakulisje
21
C&storiadis trdi, da je strankarski parlamentarizem izrabljen model, ki ga nadomešča družbeno samoupravljanje, ker je možno družbo učinkovito organizirati tudi brez posredovanja državno-strankarskih struktur.
Ferry seveda ni dolgočasen konzervativen, ki ne bi verjel v rekompozicijo levice, če bi znala definirati nov kolektivni smisel - torej neskončne obveznosti (izobraževanja, zdravstva itn.) - ne pa “levih vrednot” kakor so delo, enakost, solidarnost in spoštovanje različnosti, ker to danes niso nikakršne posebne leve vrednote, ker je že vsaj od ameriške šole samoupravljanja naprej jasno, da ljudje s svojimi silami ne morejo privesti dela do razcveta, če jim ob vsakem koraku ne pomaga država. Zdaj pa to dopovejte “levici” v slovenskem jurskem parku, če morete! Bivši "komunisti" so itak le še velik kup dreka, ki jim brišejo na volitvah "rit" upokojenci & ZB, medtem ko sami neženirano žrejo iz korita - skupaj s proti - NOB kamarilo.
Razstavljena modela A in B nazorno kažeta, da se končuje dvestoletno obdobje reformacij (družb, strank, države, ekonomije itd.) - ker so reforme izraz religiozne miselnosti, ki človeku po smrti in pod določenimi pogoji obeta nebesa.
Po reformah in revolucijah so tudi eni v “nebesih” - drugi v “peklu”.
Neskončne obveznosti so val, ki bo počasi odplaknil stare reformistične vzorce, kjer predstavlja kolektivni smisel napihnjen balon (nacionalizem), ki nato vedno eksplodira (vojne).
Ta “veliki pok” je bil značilen tudi za vse države, ki so nastale v evropskem laboratoriju nekdanje Jugoslavije.
Kdor po vseh poklanih in razseljenih še ne razume pomena virus - zgodbic, ki so najprej podobne sramežljivim puncam, ki včasih pokažejo rokico in skrijejo nogico, da je strip-tease na koncu lepši - temu ni pomoči.
Avtorji virus - zgodbic so šli daleč nazaj. Pozabili so, da se s tem spreminja tudi
narava časa. Od velikega poka do velikega zdiha je potem vedno zelo dolga pot.
Če nov vzorec premišljevanja o učinkovitejši družbeni organiziranosti “preselimo” v Slovenijo, dobimo sliko noja, ki je porinil glavo v pesek.
Zgodbo o “uspehu” hvalijo v podaljšku vladine novoletne poslanice - “nikomur ne bi koristilo, če bi skušali kakorkoli potvarjati resničnost” - le trubadurji. V stilu - čim manjša država, tembolj trdoživ mandatar, namesto s pomočjo transformacijske formule iz krucifiks etike v dolar estetiko = faš-liberalizem.
Sklicevanje na to, da je ugledna revija The Economist uvrstila Slovenijo 94 v sam vrh tranzicijsko uspešnih držav, ne dokazuje ničesar: ista revija je leta 1980 v času železne Lady napisala, da kapitalizem prednjači pred socializmom v agraru, socializem pa daleč prekaša kapitalizem v zdravstvu &sociali.
Skoraj ničesar ni mogoče popraviti, ker je politična kamarila v Sloveniji le še medij muzejskih teorij o umetno ustvarjeni neenakosti kot gibalu razvoja.
Že vsaj nekaj let je po podatkih OZN znano, da obsega manjšina le 16 odstotkov Zemljinega prebivalstva in da doslej nobeni eliti ni uspelo preprečiti, da prebivalstvo v 19 deželah ne bi uživalo več kot 70 odstotkov svetovnega bogastva. Po drugi strani pa se mora polovica človeštva, ki živi v 15 deželah, zadovoljiti z 10 odstotki tega premoženja.
Umetno ustvarjena neenakost, piše Paul Valery v svojih “Pogledih na današnji svet”, na kateri stoletja dolgo temelji evropska nadvalada, naglo kopni.
Rastoči napredek znanosti in tehnike namreč ne gre skupaj z zastarelo organizacijo družbe, kakršno si je privoščila Slovenija s protokolom rdečih preprog in orjaškim državnim aparatom. Toda ker ima kamarila dobro označeno državo, 10.000 izurjenih in opremljenih policistov, dober računalniški “park”, nekaj 10.000 vestnih upravnih de-
lavcev, dober “park” cest, stanovanj, elektrarn in poslušne medije, ljudstva ni težko krotiti.
Medtem preplavljajo Evropo “miške”, ki omogočajo ljudem brez rok in nog, da z jezikom krmilijo najbolj komplicirane računalniške programe in ustvarjalno samoupravljajo, ne da bi jih pri tem zanimala
22
Zakulisje
leva in desna organiziranost.
To je le droben primer fantastičnih in realnih priložnosti za oblikovanje moderne in produktivne samoupravne družbe.
Toda ne za Slovenijo, kjer je vsaka kreacija obsojena na izobčenje in pogin, ker njena vlada razveseljuje in dolgočasi občinstvo s klasično mehaniko vladanja, kjer je vse vnaprej določeno s pogodbami med strankami.
Kvantna mehanika vladanja, kjer ni nič vnaprej določenega, je podobna A modelu in ne zahteva od ljudi, da se hvaležno priklanjajo minimalnim ugodnostim in medijskim spektaklom.
Težava predpotopne nature slovenske politike je v tem, ker je prepričana, da je Slovenija premajhna, da bi bila lahko svetal vzgled.
To je pa tako, kakor da bi rekli projektantu “miške”, ki krmili najbolj komplicirane računalniške programe s pomočjo jezika (s čimer spravlja z infrardečimi zvezami v gibanje okolico) - da je osel, ker si je zabil v glavo, da bo naredil nekaj novega in koristnega.
Milan Meden
Primer nestereotipne diagnoze: mrliški ogled Slovenije lahko zadrži le kakršnakoli aktivna vloga Slovenije na jugu. Doslej je zadrževal naše razsulo Berlusconi, ker se Evropa ni hotela mazati s tem. Zrušila ga je severna liga. Ame-ričani bodo zdaj Scalfa-ru ugodili prav v vsem. To priložnost čakata Tudjman, da v celoti paveličizira Hrvaško in Miloševič, da nedičizira ZRJ,
Trenutno premirje, ki smrdi na KAOS, je zgovoren dokaz.
Terapija - ACTION!
L* 4.	....«..<* :
-""V i#§
t,'	j**’,
			
			
			
	. ' -		:>T
Ihtiol
23
Dragi Gregorio,
Najlepša hvala za poslano knjigo, ki mi bo drag spomin na najine stike. Dovoli, da Ti jaz pošiljam svojo knjigo, ki sem jo naslovil: “Bodimo dobri gospodarji in upravljale!”. Moto knjige je citat iz “Hlapca Jerneja”, največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankaija (1876 - 1918), mojega rojaka iz Vrhnike. Delo tega pisatelja je prevedeno v francoščino. Moto se glasi: “Ti, ki si delal, tvoje je delo.” (x)
Ta moto in citat Edvarda Kardelja na enem izmed zadnjih kongresov ZKJ sta moja maksima. Kardeljev citat se glasi: “Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari sam. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem samo en cilj, da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarijo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko na podlagi družbene lastnine, proizvajalnih sredstev svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljanje.”
To ti pišem za boljše razumevanje jugoslovanske krize. Stojimo na razpotju, ali v centralistično etatistično smer (ki jo zastopa Miloševič v Srbiji) ali v parlamentarno demokracijo. To smer zastopa Kučan v Sloveniji. Jaz pa vidim izhod iz krize v socialistični samoupravni opciji. Ta je različna od sedanjega socialističnega samoupravnega sistema, ki je deformiran. Upam, da bomo kljub srditim odporom našli izhod v tej opciji, sicer ne vem, kaj bo z Jugoslavijo.
Oprosti, da sem se razpisal. Lepo pozdravljam Tebe in druge tovariše, s katerimi sem se srečeval v naših medsebojnih stikih.
France Popit
(x) Le valet Barthelemy et son droit (Les Oeuvres libres No 65 Pariš. Arthem Fayard ed Cie 1926)
Ljubljani, le 3. ootobre 1989.
Cher Gregorio,
jo ti one a Te ro«eroler beauooup de 11 vre, que Tu as blen voulu a'onvoyer et qui ne souvlendra au nos rapports. Permet noi de t'onvoyer, a »on tour, aon livre aveo le tltre *Soyons de bon maltrea et gdrants". L'id4e-force de livre eet la oltatlon du "Le valet Bartholeay“, oeuvre de Ivan Cankar (1876-1918), le plus grand eorivain Slovenc, mon oompatrlote de Vrhnika. Oeuvre de oet eorivain est traduit en franoala. L'ldee-force ost suivan-te»! "Tol, qui as tpvall4, le travail est & tol."
Cette idee-force et la oltatlon de Edvard Kardelj a un des derni-ers congres de la Ligue des oomaunistes de Tougoslavle, sont aa
generalnemu sekretarju KP Katalonije
3. oktober 1989
Je Te demande pardon de t'avoir ecritci a Iong- Kes meille-ura salutations a Tol et aux autres camarades que j'ai eu le plaisir de rencontrer.
Franca Popit
J7^-t
24	Zakulisje
Izgubljeni zapiski
Pred petimi leti umrli Dore Klemenčič Maj je bil umetnik,
po duši, srcu in razumu. Njegov opus sega od partizanske grafike do
mističnega simbolizma, od fantastike do poetičnega realizma.
Si lahko predstavljate, da lahko usoda slovenskega slikarja, ki je bil poslan v Bosno za profesorja na gimnazijo, potegne najprej v uniformo jugoslovanskega oficirja, potem pa v taborišče, med NDHjevske domobrane in v ustaški zapor, potem pa med četnike in kasneje med bosanske in na koncu še slovenske partizane?
Odlomki spominov na njegovo doživljanje vojne, ki jih objavljamo v našem feltonu, nam bodo prikazali umetnikovo videnje Bosne in vseh njenih nezaslišanih narodnostnih in kulturnih ekstremov, obenem pa nam bodo obogatili razumevanje današnjega dogajanja, ki je osupljivo podobno tistemu pred petdesetimi leti.
Uporniška moč je rasla iz popraviti prav do konca vojne. Po Banja Luki sem srečeval dneva v dan. Proga Sunja - Težišče partizanskega boja se domobranske oficirje z bradami Banja Luka je bila do kraja je že davno preselilo iz Srbije v v stilu Franca Jožefa. Povampiril uničena. Te proge niso mogli Bosansko Krajino.	se je duh stare Avstrije. Človek
TOMO MAJER IN IVICA MUŽA
AVTOPORTRET
bi komaj verjel, da se stari duhovi lahko toliko časa in tako trdovratno držijo v glavah ljudi. Na dvorišču kasarne sem videl hoditi enega takih oficirjev. Glava mu je omahovala sem in tja kakor starčku visokih let. Hodil je molče, skoraj zgubljeno. Pravili so, da je nedavno prišel z vzhodne fronte. Tam je bil baje tudi oddelek hrvatske vojske. Na teh ruševinah sem si lahko predstavljal, kako je tam.
Mnogo se je govorilo o bojih na vzhodni fronti. Skrivaj smo poslušali londonski radio. - Napoleon je zavzel Moskvo in se moral umakniti. - Hitler pa se je začel umikati izpred Moskve...
-	sem poslušal v radiu, ko sem obiskal muslimansko familijo Smailagič. Mati, Slovenka, je umrla tik pred vojno. Ostalo je samo pet otrok samih, kajti tudi očeta ni bilo več. Zlatka, Mina, Enver, Lutka in Kemal. Poslednji trije so bili moji učenci v gimnaziji. Mina ne bila odločno levo usmerjena. Bila je uradnica v banki in glavna opora familije. Lutka je imela svojega fanta v partizanih. Kmalu se je morala skrivati pod feredžo. Ne zaradi muslimanstva, temveč pred ustaško policijo. - “Hitler se je odločil, da bo zamenjal nekaj svojih generalov. Bolje bi bilo, če bi zamenjal ruske generale...”
-	je poročal londonski radio.
Kozara postaja partizanska trdnjava. Dnevno padajo domobranske in ustaške postojanke.
Zakulisje
25
POMLAD NA ŠIBOVIH
Sredi marca mi je Kobal povedal, da bo šla naša četa na Sibove nad Suturlijo. Na Šibovih so živeli srbski in slovenski kmetje. Srbi so v strahu pred ustaškim pokolom zbežali pred Suturlije k četnikom na Krčmo, Han Kola in v druge kraje po hribovju južno od Banja Luke. Slovenske familije pa so ostale, Markič, Markovič, Golčar, Bratuž pod Šibovimi. Tik nad mestom pa je bil Anton Mrak, ki sem ga poznal še iz predvojnih let.
Na Šibovih je bila četa starejših domobrancev na nekakšni predstraži mesta. To četo je zamenjala naša četa novincev. Komandir starejših je bil mladi poročnik Crnolatac. Njegov štab je bil v hiši Štefana Markiča, ki se je nahajala nekako v sredini pobočja Šibovih. Štefan Markič je bil starejši možak koščene visoke rasti, gosto štrlečih, čeprav že močno sivih las. Z njim je živela hčerka Olga z dveletnim sinom Mirom.
Ko sva s Kobalom prispela v Šibove, sta v Markičevi hiši sedela komandir Crnolatac in vodnik Ante Madžar, ki je bil iz Bjelovara, po poklicu pa je bil zidar. Izvedli smo zamenjavo vojakov, ki so bili v grupah po zapuščenih hišah ob robu Šibov-skega hriba, od koder je pobočje strmo padalo v dolino. Na drugo stran pa se je prav tako strmo dvigal drug, nekaj višji hrib Krčma.
Ko sva s Cmolatcem stala ob hiši na najvišji točki Šibovih in gledala na drugo stran v zasneženo pobočje Krčme, sem opazil na stezi kolono črnih postav. Takoj mi je bilo jasno, da so to četniki. Pomikali so se počasi, korak za korakom v strm breg.
“Z mitraljezom bi vse dobro zadel na taki čisti, ko se nimajo kam umakniti,” pravim in gledam, kaj bo dejal Crnolatac. Bil je nekoliko vznemirjen.
“Pa to niso ljudje, so to koze,” je dejal.
“Mhm, a koze?”
Tako sem prvič videl te u-pornike. Kolona kakšnih deset mož je počasi šla vkreber. Ne-
koliko so postajali in se ozirali v naš breg. Dobro so bile vidne puške, ki so jih nosili na ramah. Dolgo sem jih opazoval, dokler mi niso kot drobne pike zginili čez vrh tja zadaj, kjer se je širila bosenska krajina. Sonce je toplo sijalo. Bukve in smreke so dišale in tu in tam je že bilo nekaj kopnega. Suturlija se je bleščala kakor srebrn trak v dolini, se ožila med skalami in zoper širila, kjer je bila zemlja. Še pred nekaj dnevi je verjetno bilo vse zaledenelo. Ob njej je bilo nekaj mlinčku podobnega, a pod hribom sem videl še sleme neke kmečke stavbe z nekoliko stogi, s katerih je že zdrknil sneg.
Tisti večer sva šla s Kobalom še nazaj v mesto. Šel sem k Mari, kjer so bili še Sedej in Iva, Milka in njen mož Franc. Povedal sem jim, da sem videl četnike in da bomo verjetno za nekaj časa ostali na Šibovih.
Drugi dan sva se s Kobalom vrnila. Markičevo hišo sva odr-
edila za najin štab. Kobal bo spal v sobi, kjer sta spala Štefan in Olga, v majhni prehodni sobici je spal mali Miro, jaz pa sem si izbral široko klop v kuhinji, katero smo zvečer prekrili z debelimi vojaškimi koci.
Štefan in Olga sta že slabo govorila slovensko. Toda kot Šlovenci smo imeli nekaj več medsebojnega zaupanja, tako da smo si bili brž edini v skupnem nasprotju do Paveličevih ustašev, fašistov, nacistov in vsega tega, kar k njim spada.
Olga je pripravljala kosilo. Na mizi je imela velik kos govejega mesa. Kobal je odšel na ogled k novincem. Gledam velik kos mesa in pravim:
“Kje pa se dobi tako lepo meso?”
Olga se je skrivnostno nasmehnila. “Tu blizu je mesnica,” je dejala.
“Kje pa?”
“Ni daleč.”
Štefan je sedel pri štedilniku,
za njim je bilo okno, skozi katerega se je videlo njegovo majhno posestvo. Pogledoval je mene, potem pa zopet skozi okno. Olga se je nasmihala in rezala zrezke.
“Od tam čez je,” pravi Štefan, “da povem po pravici.”
“Od četnikov?”
“Od banditov,” pravi Olga šaljivo in me motri, kaj bom dejal na to.
“fjotem je dobro.”
Kobal je vstopil. Pomolčali smo.
“Danes so nas četniki povabili na kosilo,” sem mu rekel.
“A,” je obstal Kobal s polodprtimi usti, si brisal očala in mežikal v dvoumju z mene na Štefana, s Štefana na Olgo, z Olge na zrezke.
“Poglejte, kakšni zrezki,” sem rekel.
“Pa naj bo,” pravi smeje, si natakne očala in sede na klop.
Tako smo si prvi dan bili o vsem na jasnem.
Se nadaljuje
@E_3Ip1
L--A—i
NA TEI ZEMLJI LAHKO j ŽIVI SAMO ENA PASMA. |i TA ZEMLIAIE... j
POSLOVI SE OD ŽIVLJENJA, PASJEGLAVEC!!!
UBUEM TE KOT PSA!!!
OSTALA SVA SAMO MIDVA. ČAS JE ZA KONČNI OBRAČUN.
Strip
Strip
27
ARF???
SOVRAG IE MRTEV. SVOEODNI SMO! SVETA VOJNA JE KONČANA.
MOTIŠ SE, FIDO. SVETA VOJNA JE VEČNA. na, rami K NOGI.
..ZEMUA MOJIH PREDNIKOV, I PREPOJENA S KRVJO. TUKAJ LEŽIJO NAŠI...
ČE Tl TAKO PRAVIŠ, GOSPODAR, POTEM BO ŽE RES. GOTOVO SE KDO OD NJEGOVIH ŠE SKRIVA V NAŠIH VRSTAH.
j >,>.
GROBOVI!
28
Glasba
Bili ste zraven
Zbornik štajerskega podzemlja
Pri založbi Frontier iz Pesnice je izšel zbornik besedil Bili ste zraven, v katerem je zbrana velika večina dogajanja na vzhodnoštajerski underground sceni. Projekt, ki so ga ob izdatni pomoči številnih avtorjev, rockovskih skupin in drugih akterjev neodvisnega dogajanja realizirali Dušan Hedl, Vili Muzek in Gorazd Beranič, zajema vrsto besedil o problematiki tamkajšnje underground scene, obilo fotografskega materiala ter avtorskih prispevkov. Zbornik je nadvse pregledno urejen, vsebina pa dovolj pisana, da pritegne tudi bralca, ki si s tem dogajanjem sicer ni blizu. Tistim, ki jih tovrstna tematika zanima, pa lahko to knjigo brez pretiravanja priporočimo kot obvezno čtivo. Bodite zraven.
OVA
<LEST\7E><LESTV'E><LESTVE><LESTVE<>LEST\'E<>LESTVE<>LESTVE<>LESTVE<>LESTVE<>LESTVE<>LESTVE>
TEEN TOP 10
1.	KELLV FAMILLV - An Angel
2.	BON JOVI - Always
3.	THE GRANBERRIES - Zombie
4.	PHARAO - There Is A Star
5.	D.J.BOBO - Let The Dream Come Trne
6.	MARK ŽOH - Love Song
7.	WORLDS APART - Everlasting Love
8.	EAST 17 - Stay Enother Day
9.	TAKE THAT - Sure
10.	MARKA MARK - Life In The Streets
AMERICA TOP 10
1.	INI KAMOZE - Here Comes The Hotstepper
2.	BOYS H MEN - On Bended Knee
3.	M.C.STAR &THE REAL McCOV -Another Night
4.	BON JOVI - Always
5.	TLC - Creep
6.	BOYS II MEN - I’ll Make Love 2 U
7.	MADONNA - Secret
8.	JANET JACKSON - You VVant This
9.	BRANDV - I VVanna Be Down
10.	SHERLV CROW - Ali I Do
Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	PEARL JAM - Spin The Black Circle
2.	THE CRAMPS - Ultra Tvvist
3.	LIVE - I Alone
4.	MARVLIN MANSON - Cake And Sodomy
5.	SICK OF IT ALL - Scratch The Surface
6.	BLACK CROVVES - A Conspiracy
7.	CONSOLIDATED - Butyric Acid
8.	LET 3 - Kontinente
9.	HEADSWIM - Gone To Pot
10.	NINE INCH NAILS - Dead Souls
Šport
Po končanem turnirju Top 16 je bila v Modri dvorani Celjskega sejma majhna slovesnost. Tri kegljavke, Metka Lesjak, Tanja Gobec in Marika Kardinar, so slavile dvajsetletnico športne poti in uspehov. Metka Lesjak in Tanja Gobec sta vseh dvajset let pri Kegljaškem klubu Emo Eterna Celje, Marika Kardinar pa je celjske barve zastopala zadnjih sedem let.
Na sliki z leve: Tanja Gobec, Lado Gobec (trener), Metka Lesjak in Marika Kardinar
Foto: Mitja Ocvirk
TOP 16 -CELJE ’95
Albin Juvančič, zmagovalec
turnirja Top 16 v Celju
V soboto in nedeljo je na kegljišču v celjskem Golovcu potekal Top 16 turnir, tekmovanje s sistemom na izpadanje. V ženskem delu turnirja so kegljavke Ema Eterne iz Celja ponovno pokazale suvereno premoč -zasedle so prvih šest mest, v moškem delu pa sta dvojno zmago slavila kegljača Triglava iz Kranja.
Moški:
L Albin Juvančič Triglav Kranj
2.	Boris Urbanc Triglav Kranj
3.	Franc Kirbiš Konstruktor Maribor
4.	Uroš Stoklas Rudar Trbovlje
5.	Harry Steržaj' Konstruktor Maribor
6.	Zdravko Salobir Celje Ženske:
L Marika Kardinar Emo Eterna Celje
2.	Mira Grobelnik Emo Eterna Celje
3.	Biserka Petak Emo Eterna Celje
4.	Jožica Šeško Emo Eterna Celje
5.	Ljuba Taklčič Emo Eterna Celje
6.	Marta Zupanc Emo Eterna Celje
Še rezultati ekipnega prvenstva Slovenije za mladinke za leto 1995 (tekmovanji sta bili v Litiji in Celju):
1.	Emo Eterna Celje I.
2.	Brno Eterna II.
3.	Tekstina
4.	Nafta
5.	Korotan
6.	Brest
30
GLASBENA H
MATICA MARIBOR
30 LET KUD ŠTUDENT MARIBOR ■ FOLKLORNA SKUPINA
Folkloristi so kot ena od u-stanovnih sekcij KUD Študent imeli posebej velike začetne težave. Ne s plesalci in spremljajočim “bandom”, teh je bilo že na začetku 30, marveč z nošami, ki jih ni bilo oziroma jih niso imeli. Sposojati si jih je bilo treba ne le doma, v fundusu Slovensko narodno gledališče Maribor, marveč tudi v Varaždinu in celo v Zagrebu.
Časi so bili takšni, da so v AFS negovali plese vseh jugoslovanskih narodov, po osamosvojitvi pa so se povsem posvetili slovenski folklori. Ne samo na odru, marveč tudi teoretično, kar dokazuje sodelovanje pri znanstveni etnološki raziskavi štajerskih narodnih noš v okolici Maribora pod vodstvom dr. Marije Makarovič. In folkloristi, posebej de-
kleta, so že vrsto let tudi izdelovalci narodnih noš, kar je -če želijo biti enakovredne avtentičnim in takšne, vsaj ko gre za AFS, tudi so - izjemno zahtevno delo.
Seveda je tudi AFS imela svoja leta rasti, vmes tudi kakšno krizo, dokler ni v sedemdesetih letih postala ena najboljših študentskih folklornih skupin v Sloveniji in tudi pokojni Jugoslaviji, kjer je bila ta zvrst kulture izjemno razvita. Nekateri so mariborske študente primerjali celo s profesionalnimi skupinami.
Njen prvi umetniški vodja je bil Vlado Pravdič, ki mu je strokovno pomagal Miro Kirinič. Do leta 1974 sta se zvrstila še Vili Verhovnik in Iko Otrin, ki kot koreograf in strokovni svetovalec z AFS sodeluje tudi še
GLASBENA fj| MATICA MARIBOR
danes. Leta 1974 pa je umetniški vodja skupine postal Vasja Samec, ki je to tudi še 20 let kasneje. Pomagata mu vaditelja Tatjana Goijup in Rastko Samec. Med leti 1985 in 88 je folkloriste umetniško vodil Željko Pintarič.
V sedemdesetih letih je tudi AFS začela hoditi v tujino, kar se je kasneje samo še stopnjevalo, v zadnjih letih pa so njeni člani poštah pravi svetovni potniki - kanadski Drummondville in turneja po ZDA, maloazijski Carigrad, pa daljnovzhodni Macao so samo ene od postaj, ki to dovolj zgovorno ilustrirajo.
Generacije v sedemdesetih in osemdesetih letih so se zlasti poistovetile z atraktivnimi štajerskimi pustnimi plesi, ki so “vžgali” doma in po svetu. Zadnja generacija je ponosna predvsem na aplikacijo cirkovških plohaijev.
Prav sedaj pa stopa AFS v novo kvalitetno in iskateljsko obdobje, ki je tesno povezano z že omenjeno raziskavo noš dr. Makarovičeve in z raziskavo štajerskih plesov in običajev, ki jo vodi prof. Mirko Ramovš, iz
česar bodo mariborski folkloristi - sedaj jih je več kot 60 - črpali jedro svojega programa.
Kajpada v izpopolnjenih strokovnih okvirih, ki so takšni, da omogočajo nadaljnjo rast že tako visoke kakovosti, h kateri je svoj kamenček primaknila vsaka od dosedanjih generacij.
Pred durmi je vnovični študij zahtevnega Prleškega gostuvanja, ki naj bi na podlagi teoretične raziskave nekdanje afesejevke Branke Cargan postala nova reprezentančna točka AFS, nova identiteta prihajajočih generacij.
Plesi iz okolice TRSTA pa so noviteta, ki jo je za oder
priredil Tržačan STOJAN PETA-ROS.
V nadaljevanju bomo predstavili pridne roke plesalk AFS, ki so skupaj z dr. Marijo Makarovič raziskale in izdelale nove Štajerske noše bližnje okolice Maribora.
V. SAMEC
32
Mediji
Piše: Barbara Vodopivec
ŠUND
Film opravičuje svoj naslov. Kaže plehkost in lahkost bivanja. Brez predsodkov, moralnih vrednot in želje po čem drugačnem vas vodi iz dneva v dan. Gre za trenutno zadovoljitev, ki jo človek občuti ob zadostni količini poživil. Tu ne gre za vprašanje zakaj, ker odgovora ne dobite. Gre za to, da to sprejmete, ker tako pač je. To je svet seksa, drog, nasilja in denarja.
Med filmom se včasih vprašate, koliko lahko človek še prenese kot polno mero okusa. Je to popoln cinizem do življenja, krohot ob pobiranju človeških možganov z zadnjega sedeža avtomobila? Ali pa gre navsezadnje za mimo sprejetje krutosti življenja, ki nas obdaja?
Ne, tu poznamo norčevanje
in ironijo do lastnega življenja. Če bi po predstavi vprašali gledalce, zakaj smeh ob kočljivih situacijah, kot je zgoraj opisana, verjetno ne bi vedeli odgovora. Če bi se to zgodilo v vašem mestu, bi se zgražali in obtoževali vse sodelujoče. In pomislite - v kinu se temu smejete!
Šund si greste ogledat prvič, ker igrajo znana imena, drugič, ker si je film prislužil Zlato palmo v Cannesu, torej ne more biti kar tako, tretjič, ker vas privlači naslov (?), četrtič, če hočete, ker poznate režiserja po njegovem nakladanju in ironiji, in petič, ker hočete preizkusiti sebe.
Priznam, John Travolta, Bruce Willis in Uma Thurman so igralci, ki privlačijo in hkrati vzbujajo nostalgičnost. Zdi se, da so se kar nekako vživeli v ameriški način življenja, ki nam
ga ponujajo. Vsak film lahko razumemo kot prikaz oziroma kot zrcalo družbe, v kateri je nastal, hkrati pa na nas vpliva kot ponudba - take it or leave it. Če hočemo ali ne, se takšen šund ponuja tudi nam. Nostalgičnost po boljših časih vam pomaga priklicati John Travolta in to že vizualno. Priznajmo, imel je že boljše čase. Festival, sploh pa mednarodno priznan, kot je Cannes, z vsem svojim glamouijem, voditeljem, voditeljico, gosti in skratka z vso high society v filmskem svetu, se je pač letos odločil za Šund.
Je to zaradi slutnje o lažni resničnosti življenja ali zaradi svoje zbanaliziranosti? Če nič drugega, bo zanesljivo pobral dovolj denarja in svetovno slavo tudi iz tega razloga. O naslovu je bilo že govora. Pred začetkom filma pa vam po Slovenskem
knjižnem slovarju razložijo pomen, tako da ni kakšne pomote.
Sicer pa, če ste brali vsaj nekaj romanov slavnih pisateljev in pisateljic te zvrsti, boste vedeli, o čem je govora. Za film bi lahko rekli, da manj govori o čustvih, za to namreč sploh nima priložnosti, medtem ko je v knjigah takšnega razglabljanja po več strani. Zato tudi knjiga prenesena na platno ponavadi izgubi svojo vrednost (o tem ste se lahko prepričali v nedavno predvajanem filmu pisatelja Breta Ellisa Manj kot nič na TV, ki je zanimiv tudi v primerjavi s filmom Šund zaradi podobne teme in hkrati pomeni popolno izgubo bistva pripovedi glede na knjigo).
Ouentin Tarantino je označen za novodobnega režiserja. On je tisti, ki je kriv za izbruhe smeha ob resnih dogodkih, ki zaslužijo obžalovanje. Vprašamo se lahko, kako daleč si sploh upa oziroma do kod ga bodo gledalci še tolerirali pred izbruhom zgražanja. In on eksperimentira s človeško naravo, predsodki in s prepuščenostjo dirigiranju in upravljanju gledalcev s strani nekoga tretjega. V tem primeru sta to film in Tarantino.
Iz vsega povedanega sledi, da se gledalec ob takšnem filmu preizkuša sam. Svojo moralo, kljubovanje in razumskost postavi nasproti režiserjevi želji po manipuliranju z njim. Vendar se gledalec že s samim obiskom kina prepušča voditelju, ki ga potem skozi cel film tudi vodi. Seveda pa je drugo vprašanje t.i. padec v film in vpliv le tega. Če bi namreč hoteli zanikati prvo možnost, bi kinematografi ostajali prazni, zato je bolje, da se osredotočite na drugo.
In še to - film si morate ogledati prav zaradi njegove gnusne in nesramne ironičnosti.
Šund
Quentin Tarantino (režiser) Bruce VVillis John Travolta Uma Thurman
ZURKA
Kako bo Heidi Fleiss vnovčila svoj zločin
Neuničljiva madame
Dilema, ali je znamenita hollywoodska madame kriva ali rie, je mimo. Porota jo je spoznala za krivo za spodbujanje k prostituciji, utajo davkov, pranje denarja in kar precej let bo morala ostati za rešetkami. Pikantnih podrobnosti, ki so jih Američani nestrpno pričakovali, ni izdala, njeni številni klienti iz bogatih krogov, ostajajo le v inicialkah.
Obramba, ki je policiji očitala nezakonite postopke pri zbiranju dokaznega gradiva, ni uspela. Heidi Fleiss je v zaporu in tam bo nedvomno mnogo ur prebila v spominih na svoje poslovne uspehe. Kako dobro bo prodala svoj zločin?
V Združenih državah A-merike se zločini dobro prodajajo. Tako je na primer Amy Fisher, morilca ljubice svojega moža, postala prava bogatašinja s tem, ko je svojo zgodbo po delih prodajala raznim televizijskim mrežam.
Te so dobro vedele, kam vla-gajo denar. Z večernim programom, v katerem se je po-javljala njena zgodba, je CBS z reklamami zaslužila tri, NBC tri in pol in ABC kar štiri milijone dolaijev.
Skoraj hkrati je oče Jeff-reya Dahmera, pošasti iz Mil-vvaukeeja, ki so ga zaradi 17 krvavih zločinov obsodili na 999 let zapora, za svojo knjigo Pripoved nekega očeta vnaprej dobil ček za 150.000 dolarjev.
Tisti, ki poznajo Heidi Fleiss, vedo, da tako spretna ženska ne bo ostala praznih rok. Prisiljena k molku, saj bi med procesom z izdajanjem podrobnosti priznala svojo krivdo, je pred kratkim promovirala svojo kolekcijo spodnjega perila in pidžam, ki so pod imenom Heidi Wear postali pravi hit na ameriškem trgu. Se posebej gredo v denar moške spodnjice “bo-kserke” s posebnim žepkom 'za kondome. Cena - 25 dolaijev.
Pošta Združenih držav Amerike je na pritisk predsednika ZDA Billa Clintona odstopila od načrta, da bi na novih poštnih znamkah upodobila eksplozije atomskih bomb, ki so jih Američani med drugo svetovno vojno odvrgli na japonski mesti. Namesto atomskih bomb bo na znamki, s katero obeležujejo petdesetletnico bombardiranja, naslikan predsednik Harry Truman v trenutku, ko oznanja konec druge svetovne vojne.
Folklorni večer v spomin Tončki Maroltovi
Akademska folklorna skupina “France Marolt” iz Ljubljane se je z letnim nastopom spomnila stoletnice rojstva Tončke Maroltove, življenjske sopotnice in tesne sodelavke Franceta Marolta, ustanovitelja skupine in velikega etnografa. Po njegovi smrti je zavzeto nadaljevala njegovo delo.
Maroltovci so minulo soboto predstavili plesne postavitve, ki so neposredno povezane z delom Tončke Maroltove. Kot gostje so nastopile folklorne skupine “Koleda” iz Velenja, “Sava” iz Kranja in France Prešeren” iz Celja, katerih ustanovitelji so bili njeni učenci v AFS “France Marolt”. Njihovo delo dokazuje, da je seme, ki ga je posejala Tončka Maroltova, padlo na plodna tla in rodilo žlahtne sadove.
Mitja Ocvirk
ZURKA
Včeraj in danes
Clint Eastvvood
Tom Hanks
Cevin Costner
Do konca tega meseca je v spodnjih prostorih Modeme galerije na ogled retrospektiva fotografska razstava Frana Krašovca (1892 - 1969), ki so jo poimenovali Od pastorale do gibanja. Krašovcev ustvarjalni začetek j e povezan s fotografijo, motivno vezano na krajino in pastoralno življenje predprvo svetovno vojno, zgodovinsko pa vpeto v piktura-listično tradicijo. Pomemben preobrat, s katerim je povezan avtorjev ustvarjalni vrh, se je zgodil v drugi polovici dvajsetih let, ko stopi v osrednje umetnikovega zanimanja človek kot posameznik pri vsakdanjem delu, opravilu in počitku, redkeje kot portret.
Fotografije življenja na ljubljanskih ulicah,
sejmih in tržnicah tkejo danes s svojimi dokumentarno - antropološkimi razsežnostmi avtentično fresko minule realnosti, bogato zbirko prizorov iz življenja na Slovenskem pred drugo svetovno vojno. V tem času je odbil ekspresivno močfotografije. Bilje pri nas prvi fotograf, kije beležil vse družbene sloje. Kmalu se je oddaljil od pikturalistične tradicije in se medprvimi fotografi pri nas približal ontološkim predpostavkam lastnega medija.
Tokratna restrospektiva je druga posthumna predstavitev tega pomembnega slovenskega fotografa.
Prva je bila leta 1978 v Gorenjskem muzeju v Kranju.

Najbolj donosni filmi
V preteklem letu so ameriški producenti s filmi sijajno zaslužili, v ZDA so prodali milijardo in tristo milijonov vstopnic, kar je navrglo rekordnih 5,42 milijarde dolarjev. Uspeh v letu 1994 je v glavnem prineslo deset filmov, ki je vsak zase zaslužil prek sto milijonov dolarjev.
Najuspešnejših deset filmov:
1.	Levji kralj - 298,8 milijona
2.	Forrest Gump - 298 milijonov
3.	Resnične laži - 146,2 milijona
4.	Čudež v 34. ulici - 134,9 milijona
5.	Družina Kremenčkovih - 130,5 milijona
6.	Neposredna nevarnost - 121,7 milijona
7.	Hitrost - 121,2 milijona
8.	Maska - 118,5 milijona
9.	Maverick - 101,6 milijona
10.	Intervju z vampirjem - 100,1 milijona
ZURKA
Podelitev spričeval univerze Cambridge za izpit PET
Uspeh celjskih šolarjev
Pred kratkim so na osnovni šoli Hudinja v Celju svečano podelili spričevala univerze Cambridge za izpit PET, ki so ga učenci znane jezikovne šole Babilon aprila letos zelo uspešno opravili v Ljubljani. Bili so najboljša slovenska ekipa in najbolj številni. Za njimi je torej prva stopnica k mednarodno priznane-
mu spričevalu znanja tujega jezika univerze Cambridge. To je seveda tudi veliko priznanje za direktorico Babilona Marino Štros in njihovo profesorico Viktorijo Plavčak.
Spričevala so dobili Aleš Jarh, Daša Goršak, Primož Klančnik, Ana Pajtler, Brina Umek, Samo Zgonik, Matjaž Zemljič, Jernej Marinič, Petra Lesjak, Maijan
Koštomaj, Nina Klemenc, Nataša Cmer, Eva Cankar, Mateja Kadil-nik, Vanja Ramšak, Manja Antonič, Primož Steble, Katarina Komadina, Alen Savič, Ana Štrubelj, Šeherezada Cigoj, Urška Sterle, Nataša Pevnik, Alenka Kobal, Jerneja Zupan, Maja Sever, Tea Šentjurc in Ana Praprostnik.
Foto: Ivan Strmole
17 rm
-C/
N
7
jlJih
(40) ustreljena Kot talka, sl. part. mati, 'nar. herojinja
jan. 1941, sl. polilik (član ZK
poniranja partij, legitimacije 1990), pravnik
1978-82 predsednik skupščine SRS, p • 1986-dcc. 1989 predsednik predsedstva CK ZK Slovenije, od tftaja 1990 predsednik predsedstva Republike Slovenije m od dec. 1 ))2 prvi predsednik Republike Slovenije; kot prvi predstavnik suverene Slovenije govoril tud ob njenem sprejemu v ZN 22. maja 1992. mu izreki: Žal je na določen način v vsakem od nas mali Stalin, cepljen na klerikalno tradicijo
UP-VBorti'/Pečar (k), Srdan /Živulovič (ff), JocjZ
/Žnidaršič (ff), ffC - cf. Akluclt ’93	^
1 lčan, Ninoslav, * Breza 22.	hn'.
LncMeuaše
°PeratiZ?°Iitik: v NOft t Vr/,n'*a 03 sfS (] 968-82) C‘ P0Zneje °md^m^njske
921 • Sl Dnl.„, " Jo*d, *
m
3°Zrie
oaisS"; aw ,at“™ ia»«<
up 2°(Sl'	'M‘ rn«-'
Uganka
36
S lpW j; - t i % \ WL '*y- , 						h Bl	SESTAVIL SIMON BIZJAK SREDIŠČE VIPAVSKE DOLINE PRIPADNIK KATOLIŠKEGA BERAŠKEGA REDA	ODPOSLANEC ZN V BiH (JASUSI)	ZNANA PRAVLJICA	LES ZA KURJAVO	IGRALEC SHARJf	MESTO V SV. FRANCIJI (BITKE V 1. SVET VOJNI)	ŠAVLI LOJZE	INTEGRI- RANO VEZJE	HUMORISTKA PUTRIH	DIŠEČE OLJE ALJ MAZILO	SL PESNIK AŠKERC
				kmd	UBITI EGIPTOVSKI VODITELJ SADAT						DEL SKLADBE				
											PREBIVALEC ARABUE				
					MANJŠI JADRANSKI OTOK							ARABSKI ZDRAVNIK IN FILOZOF	DOSITEJ , OBRADOVtC		
Jj|§IHl													ŽELATINA		
i; l 7 Wm^Mm					IZTOK OSOJNIK			FR SKLADATELJ ČEŠKEGA RODU (ANTON)	ORKAN, HURIKAN						
					GLASBENI PEDAGOG DARIAN	IZTOK REMS			MESTO V S. IT (IZ ČRK NEVA)					DELEC MEZONOV IN VARIONOV	GRŠKO MESTO V EPIRU (IZ ČRK TARA)
						OSEBNI PRAZNIK			DONNA SUM MER						
K	RADUSK! ALI TV NAPOVEDOVALEC	MESTO V UKRAJINI, LUGANSK	PEVEC READING	TOPOL						BIL					
										AMERIŠKO MESTO V TEKSASU					
				UDAV											
Se« VA DOGEM													V1U RESNIK		
													LJUDSTVO NA TAJSKEM		
ČUMK. M NAVADNO SAM H00I PO KAKI POTI									sol oce- NE K1SUNE						
									GLASBENO 0-DRSKO DEU)						
INDONEZU- S					PREBIVALEC PANAME	STARONOR-DUSKJ BOG, DONAR					ST. JAR PRESTOLNICA				
											SL POLITIČNA STRANKA				
c™«				TONE PAVČEK		VODJA VOJAŠ KE GODBE									NOVA DOBA
				STRAN (OKRAJŠANO)		KRUNO CIPCI									
ED. ČELHAUS			KRADUTVA PTICA					STAROISLAND. ZBIRKA					PLOD	VEČJI NASAD	PRITOK RENA V ŠVICI
			PREMET PROSTO					LOV BREZ DOVOLJENJA							
OTROŠKA IGRA		/					TEK ČEZ DRN IN STRN					MONDENE TOPLICE V BELGUl			
NOVA 006A	UČINKA					EDVVARD TH1ER	RENU			GR HRIBOVJE V BEOCI-Jl (IZ ČRK KOLINE)	VEZIVNO TKIVO, KI UTRJUJE SKLEP	KRILO RIMSKE KONJENICE			
	ŠR NARODNA JED						NIŽJI SVET MED HRIBI								
				DOZORITEV. ZMB1ČANJE SADJA								POKLON			
												JOKAV ČLOVEK			
a				LETOVIŠČAR POCIT-NIKOVALEC									NIKALNICA		
													JAKOBOV BRAT, EZAV		
JAZ (LAT.)				TOM CRUISE		LAURENCE OUVIER			IZMEČEK, ODPADEK						OTOK V IRSKEM MORJU (MO-T1CIKL1ZEM)
				VRSTA IGLAVCA		PTICA UJEDA (BRKATI)			STARORIMSKI POZDRAV						
ROZMAN			BOJAN ADAMIČ		MOČAN ČLOVEK						NIZOZEMSKI SIR				
			SLAVKO AVSENIK		SPENCER TRACV										
KAVBOJIH				RUDARSKI KRAJ PRI BRESTANICI							CVETICA				
S				MEHIŠKO- NEMSK1 PISATEU (BRUNO)							GLAVNO MESTO JORDANIJE				
Uganka
Oven: Vaše lju-bazensko življenje se ,i“- počasi umiija, s partnerjem bosta našla skupni jezik, prihaja čas prijetnih izletov in potovanj. V službi ne boste najbolj zadovoljni, možna so trenja s sodelavci. Bolehni boste in to bo prekrižalo neke načrte. Srečne številke: 1, 4, 5, 10, 17.
Bik: Pazite na jezik, da ne bi prizadeli prijateljev. Vaša prepirljivost bi lahko ogrozila ljubezensko razmerje. Močno se boste navezali na neko osebo. V finančnem smislu boste poiskali pomoč, računate lahko na izdatno darilo. Zdravje solidno. Srečne številke: 2, 3, 6, 11, 19.
Dvojčka: V ljubezenskem smislu prihajate na razpotje; bežna zveza se bo spremenila v trajno ali pa bo razpadla. Ljudje vas utrujajo in ne dovolite, da preveč prisvojili. V se boste dobro počutili, nove naloge vas veselijo. Srečne številke: 3, 7, 8, 12, 13.
bi si službi
vas
Rale Če potrebujete zabavo in sprostitev, si dajte duška takoj, kmalu za kaj takega ne boste več imeli priložnosti. S partnerjem preživljate preveč časa, zato ste včasih naveličani. V službi je pred vami zelo naporen teden. Preutrujeni boste in nervozni. Srečne številke: 1, 2, 11, 13, 16.
Lev: Končno bo-^3 do tudi vam zvezde naklonjene. Sprostili se boste, veselili, hodili ven s prijatelji in se sijajno zabavali. Dovolite partnerju, da misli s svojo glavo, prav razburljivo bo. V službi so zaradi denarja možni nesporazumi. Zdravje dobro. Srečne številke: 4, 5, 14, 15, 22.
Devica: V ljubezni ne bo šlo vse tako, kot ste pričakovali in načrtovali. Novoletni obeti bodo kmalu zbledeli, na dan bodo spet prišle stare trajne vrednote. V začetku se ne boste preveč obremenjevali s službo, potem pa pričakujte nove izzive. Srečne številke: 1, 2, 4, 9, 17.
Tehtnica: Venera je spet na vaši strani, s partnerjem se bosta zbližala, kažejo se možnosti za skupna potovanja in zabavo. Če ste preveč verjeli poslovnemu partnerju, boste sedaj razočarani. Za zdaj opustite večje načrte, čas financam ni naklonjen. Srečne številke: 3, 5, 8, 14, 18.
Škorpijon: Ne hranite moči, poskušajte uživati v ljubezni, v kateri vam zvezde kmalu ne bodo več naklonjene. Zdaj je pravi čas, da si finančno opomorete in spet napolnite družinski proračun, močno izpraznjen zaradi novoletnih praznikov. Srečne številke: 2, 6, 7, 19, 23.
Strelec: V ljubezni si boste zaželeli „ več topline in nežno-tJNfcaC, sti, radi se boste gi-'v bali v družbi nasprotnega spola. Svobodni bodo našli sorodne duše. Manjše težave v službi bodo pozabljene, poželi boste rezultate svojih naporov. Ne pozabite na zdravje. Srečne številke: 1, 4, 5, 10, 20,

Kozorog: Čustveno ste se precej razživeli, vendar vaša razpoloženja nihajo in včasih vas vaši bližnji kar ne morejo razumeti. Možna so druženja s sumljivimi ljudmi. V službi se ne dogaja nič posebnega. Konec tedna vas čaka manjša kriza. Srečne številke: 2, 3, 5, 13, 14.
Vodnar: Z začet--j?;;,. kom leta ste neza-* ’‘4j! dovoljni, partner vas bo spravljal v dvome. Kmalu boste prebili led in odpravili nesoglasja. Po začetni brezbrižnosti se boste tudi v službi spet spravili v red in ujeli korak. Pazite se raznih okužb. Srečne številke: 1, 4, 8, 15, 23.
Ribi: V ljubezni je pred vami razburljivo obdobje. Vse je mogoče, od prepirov, ljubosumja, do ljubezni na prvi pogled. Ne odpovejte se prekrasnemu romantičnemu doživetju. V službi vse teče po starih tirnicah, še vedno je svež spomin na zadnje uspehe. Srečne številke: 2, 3, 10, 17, 25.
Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 19. januarja 1995, do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 1.
Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade:
1.	nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone”
2.	in 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba
Rešitev nagradne križanke št. 33 iz številke 49:
Vodoravno: poskočnost, Aston Villa, vrata, tein, karo, Kina, AM, MK, Anat, ser, inspiracija, predgovor, Jizera, retrovizor, Aries, avtoritativnost, Ga, Ben, biga, Čair, riba, Ašanti, ne, skuter, NČ, llion, pater, psi, sol, inavguracija, Urs, No, Aravali, kmer, anamneza, onanija, kapitan, dr, Renan, Edam, žimnica, Ana, Raša, akronim, ter.
Izžrebani so bili:
1.	nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” - Mihael Gubenšek, N. Tesle 10, 63310 Žalec
2.	nagrada; Knjiga Ivča Kotnika “Dotik neba” - Manica Habjanič, Glinškova pl. 2, 61000 Ljubljana
3.	nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Dejan Kavka, Vojkova 8, 63000 Celje
Rešitev nagradne križanke št. 34 iz številke 49:
Vodoravno: samovolnež, trepalnica, račina, Kar, AF, RD, Berg, napa, salto, trlep, jen, jak, Eočlit, eksponent, sodra, napihnjenka, Reed, Amarna, Ajar, Arka, KF., embalaža, žer, ole, Aar, Ispra, Savel, slap, Ravel, troktka, Edo, etika, Laos, ET, dinar, pav, varan, San, Ra, ale, imenovalec, Danica Simšič, aba, avtohton, ideolog, Raas, Ira, vakcina.
NAGRADNI KUPON ŠT.1 PRIIMEK IN IME:
ULICA: ______
POŠTA, KRAJ:
Izžrebani so bili:
/. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje celjski v...” - Boštjan Palir, Čopova 13, 63000 Celje
2.	nagrada: Knjiga Ivča Kotnika “Dotik neba” - Teri Sedej, Ljubeljska 17, 61000 Ljubljana
3.	nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba: Ana Stojilovič, Vrunčeva 35, 63000 Celje
Rešitev nagradne križanke št. 35 iz številke 51 - 52:
Vodoravno: poskočnež, okroglina, Srem, okol, Tana, VO, Belak, Kreta, Akela, ustvaritev, Loti, brezlesnost, vice, zaplemba, terenec, IK, Elea, rampa, Danton, kramar, JO, ena, GČ, ral, nasad, kes, ekvator, Vane, lenoba, poditev, Laon, val, Ižica, invalid, tenente, Atika, antena, ER, naton, narkomanka, Ares, ajda, sivost, avt, Feak, TT, sto.
Izžrebani so bili:
1.	nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje celjski v...” - Mario Sozio, Sime Matavulja 23, Pula
2.	nagrada: Knjiga Ivča Kotnika “Dotik neba” - Igor Mežek, 64274 Žirovnica 107
3.	nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Bogdan Kumperger, Stanetova 30, 63000 Celje
Iskreno čestitamo!
Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad!
REVIJA EMZIN RAZPISUJE NATEČAJ
Fotografija leta
m
RAZPISNI POGOJI:
-	natečaja se lahko udeleži katerikoli avtor s stalnim bivališčem v Sloveniji;
-	tema natečaja je poljubna;
-	vsak avtor naj predloži 10 črno-beUh ali barvnih fotografij poljubnega formata;
-	upoštevali bomo dela, ki so nastala v obdobju od leta 1992 do danes;
-	žirija bo ocenjevala ustvarjalno stališče avtorja oziroma opus kot celoto In ne posamezne fotografije;
-	natečaj bo anonimen, zato udeležence prosimo, da upoštevajo določila razpisa;
-	vsaka fotografija naj vsebuje naslednje podatke: letnico nastanka, zaporedno številko in šifro s katero se avtor udeležuje natečaja. Podatki naj se ujemajo $ priloženim seznamom.
-	k fotografijam se pritoži zaprta kuverta, označena s šifro avtorja; v kuverti naj bo seznam s podatki o avtorju (Ime priimek, naslov, telefon, žiro račun, EMŠO, status avtorja - v kolikor je avtor Študent-ka naj predloži potrdilo o vpisu) In fotografijah (naslov, letnica nastanka, zaporedna številka, tehnika);
-	udeleženci, ki kandidirajo za nagrade v kategoriji študentje, naj to navedejo na kuverti s šifro. Priložili morajo tudi potrdilo o šolanju v letu 1994/95.
-	vsa prispela dela bo pregledata strokovna žirija. Fotografij, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev, žirija ne bo obravnavala. Vse odločitve žirije so dokončne In nepreklicne.
-	žirija je sestavljena iz petih članov; do objave rezultatov bo ostala anonimna. Predstavljena bo ob objavi rezultatov In utemeljitvi nagrad.
-	razglasitev rezultatov natečaja In podelitev nagrad bo 9. marca 1995 v Cankarjevem domu (I. preddverje) v Ljubljani.
-	nagrajene fotografije ter fotografije Iz ožjega Izbora bodo razstavljene v I. preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani od 9. do 19. marca 1995, ter kasneje na sejmu Fotostlk in Alpe Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (6. -11. april 1995)
_ avtorji zadržijo avtorske pravice za predložena dela
-	udeleženec dovoljuje organizatorju natečaja uporabo poslanih fotografij v promocijske namene natečaja
-	nagrajene fotografije bodo skupaj s predstavitvijo avtorjev objavljene v reviji Emzln
-	fotografije pošljite na naslov:
Revija Emzln, P.P. 574, 61101 Ljubljana - s pripisom "Fotografija 1994' ali Jih prinesite na uredništvo revije
-	s fotografijami bomo ravnali pazljivo, za morebitne poškodbe med transportom ne odgovarjamo
NAGRADE=	I
©nagrada 80.000 SIT	®
(2)	nagrada 40.000 SIT	P
(3)	nagrada 40.000 SIT (fotografska oprema po izbiri)	^
©nagrada 25.000 SIT (fotografska oprema po izbiri)	|
©nagrada 15.000 SIT (fotografska oprema po izbiri)	|
tor posebni nagradi v KATEGORIJI ŠTUDENTJE, ki jih je prispevala	*
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani:	j
©nagrada 50.000 SIT	|
©nagrada 30.000 SIT	*
I
KOLEDAR:
—	sprejem fotografij: do 31. januarja 1995
-	pregled In Izbor: do 28. februarja 1995
razglasitev rezultatov: 9. marca 1995 v prvem preddverju Cankarjevega doma ; v Ljubljani
razstava nagrajenih ter fotografij Iz ožjega Izbora (Cankarjev dom l.preddverje): od 9. do 19. marca 1995
ponovitev razstave na sejmu Fotostlk In Alpe Adria (GR v Ljubljani): od 6. do 11. aprila 1995
vračanje del: osebni dvig avtorjev: od 25. marca do 10. aprila 1995; po pošti: od 10. aprila 1995; fotografije, ki bodo sodelovale na razstavi, se vračajo po razstavi na Gospodarskem razstavišču
AMALFI d.o.o.
BISTRO ALLT
Kocbekova 5, LJUBEČNA Tel.: 063/461-339
GOSTILNA
"PRI STAREM PRIJATELJU"
*
Emil PETEK
Aškerčeva 15 (Agrotehnika)
MALICE SIT 250,00 TOPLI OBROKI ZA PODJETJA
m
Komercialna Banka Triglav
Komercialna banka Triglav d.d. Ljubljana
Varnost
in kakovost
poslovanja
Komercialno bančništvo Investicijsko bančništvo Mednarodno bančništvo
Pričakujemo vas v poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Dravograd.\ Celju, Slovenskih Konjicah, Laškem, Žalcu in Luciji.
Kotnikova 28, 61101 Ljubljana, Slovenija tel.: 016132 42 32,132 43 23 - faks: 061 132 42 21
CIMOS
CITROEN
AVTOHIŠA KOS
Ločica 2b, POLZELA (300 m od glavne ceste) 063 701 090 063 701 063
M '»k
NISSAN

Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil NISSAN in CITROEN
AVTOHIŠA KOS JE VSEMU KOS!
ZA NOVO
OTROCI JO POTREBUJEŠ
PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037,
Hvala.
Objave a prispevkih preberite v rev® Otrok In družina.
V
ŽANA
VZEMITE USODO V SVOJE ROKE
d'upiranje je lahko- mjkAaj&a pot do uApeha, če di jacptoiute- Onek aAontiman Itlacja pod ucpodnmi mJocumimi petjoji m, če oam pviekaljen hcpouec ptAeneAe tvoje pMloovie ijkuAnje.
ŽANA Žalec, trgovsko podjetje, ki se v tržnem prostoru vedno uspešneje poslovno uveljavlja in širi krog svojih kupcev ter poslovnih partnerjev, postaja z bogato po-nudbo blaga živilske in neživilske stroke vse bolj zanimiv in iskan poslovni partner, ki vam ponuja sodobno obliko pogodbenega sodelovanja po sistemu
FRANCH1SINGA
Vsi, ki nameravate začeti na novo, ali pa ste ugotovili, da sami niste kos vse večji konkurenci, razmislite o naši ponudbi, ki vam jo bomo podrobneje predstavili, ko bomo:
-	ocenili ugodnost lokacije vašega poslovnega prostora,
-	opravili ogled vašega lokala in opremljenosti,
-	spoznali vaše podjetniške izkušnje in željo po uspehu.
Če imate primeren lokal na ugodni lokaciji, izkušnje v podjetništvu in željo po uspehu, potem nam pošljite vašo ponudbo do 31. januarja 1995 na naslov:
HMEZAD TP ŽANA ŽALEC p.o.
MESTNI TRG 2 63310 ŽALEC
tel. 063 - 711 440, fax. 063 - 711 455
NIHČE NI SLUČAJNO DOBER,
DO USPEHA VODIJO KRAJŠE ALI DALJŠE POTI...
V ŽANI POZNAMO KRAJŠO POT
VSEM NAŠIM KUPCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 1995!
tudi pri
FOTO RIZMAL
Mariborska 1 CELJE Tel.: 063 32 475 Kardeljeva 20 ŽALEC Tel.: 063 711 256
Obiščite nas
FOTORirmač
107,8 Mhz
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure
Od vrat do vrat
41
ETAL ROFIL
Domžale Jarška cesta 30
d.o.o.
IZDELAVA IN MONTAŽA DVORIŠČNIH IN GARAŽNIH VRAT Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM
Telefon: 061/ 714-105 Telefax: 061/ 712-283


Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji, svetovanje, računalniška literatura in video kasete.
Prešernova 7, Celje, tel./fax:
Novo! Računalništvo za otroke!
26-812
slovenj gradeč
UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO
etoGRAD.eror
dtpi.ei.tog.
Bel Pagette: 011 2222 302 Pager: 3819
I	________________________________________|
MiHMHH hew Snemi saStS
BREZ DLAKE NA JEZIKU
*wmm line Snemi
GALVANIZACIJA
STRICELJ VILI s.p.
zlatenje, srebrenje, nikljanje, bakrenje, patiniranje, medeninjenje in izdelovanje preprostih drobnih kovinskih predmetov
61000 LJUBLJANA,
Kajakaška cesta 11, tel. fax: 061 59 886
SLOVENIJA - HRVAŠKA - SRBIJA - SLOVENIJA - HRVAŠKA - SRBIJA
AKCIJA NOVE DOBE:
Na stotine ljudi je zaradi vojn na območju nekdanje Jugoslavije in nesposobnosti državnih organov, da uredijo vprašanja vseh vrst sukcesij, ostalo brez hiš, stanovanj, lokalov, vikendov in zemljišč.
Podjetju SOK d. o. o. in uredništvu časopisa Nova doba je uspelo splesti mrežo pravnikov, ki bodo prizadetim iz R Slovenije, R Hrvaške in Srbije iz Jugoslavije pomagali rešiti težave z nasveti za zamenjavo ali prodajo stanovanj, hiš, vikendov, lokalov in zemljišč na območju nekdanje Jugoslavije (brez Bosne, kjer še divja vojna)
Angažirane so najboljše tuje in domače odvetniške hiše!
Vaše težave, želje in ponudbe pošljite na naslov: SOK d.o.o., Aškerčeva 15, 63.000 Celje,
PP 29 z oznako "Lastnina”. Informacije po telefonu: (063) 441-606 ali 441-215
1.	VELI LOŠINJ,
Obala maršala Tita
Hiša, enonadstropna, 16 x 6,5 m, skupaj kvadratura 87,5 m2, 50 m od morja v borovem gozdu, kompletno opremljena, betonirano dvorišče, vinska trta, sadno drevje
2.	CAVTAT
Hiša, 100 m od morja, elektrika, voda, dve kopalnici, telefon, vrt, 3 a zemlje
3.	KARLOVAC
Trisobno stanovanje, 86 m2, VI nadstropje stolpnice z garažo v Karlovcu
4.	ZAGREB (NOVA GORICA)
■ za BEOGRAD
Zamenjava stanovanj
5.	SUPETAR
Hiša, tri sobe, WC, kuhinja, terasa
6.	NIN - ZADAR
Parcela, 250 m2, KO NIN ZKUL 408/1
7.	OSIJEK
Hiša, enonadstropna, podkletena, 10 x 11 m, CG ogrevanje, parcela 600 m2, trenutno nasilno vseljena
8.	BRAČ
Narabul Opal, del hiše, 37 m2, solastniki so prav tako v Beogradu, terasa 15 m2; vsak del hiše ima poseben vhod, 10 m od morja
9.	BRAČ - MILNA
Parcela 6 a, gradbeno dovoljenje, 40 m od morja
10.	BEOGRAD
Stanovanje v Beogradu, trosobno, 71 m2, dva balkona, IV nadstropje, garaža, staro lastništvo, okolica tržnice Kalenič -išče ustrezno stanovanje v Zagrebu, od I do IV nadstropja, z liftom, CG, do 100 m2
11.	FARMA NESNIC
Okoli 25 km od Beograda, 4000 nesnic, 31 a zemlje, montažna hiška, 38 m2
12.	OTOK ČIOVO
Enoinpolsobni apatman s teraso, 40 m2, I nadstropje, zgrajen 1988-89, 3.5 km od Trogira, na prodaj. Lastništvo je tudi na pripadajočem zemljišču
SLOVENIJA - HRVAŠKA- SRBIJA - SLOVENIJA - HRVAŠKA - SRBIJA
Od vrat do vrat
Naročilnica
t
priimek:.............
naročam časopis Nova doba na naslov
Na gornji naslov mi pošiljajte................izvodov.
število
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
NOVA
DOBA
Ime:
naslov:
MALI
OC/LASI
•	BELO OTROŠKO POSTELJICO prodam. Tel.: 063/ 33-986, dopoldne
•	KAKŠNO LAŽJE DELO NA DOMU ali kje drugje iščem. Lenart Krivonog, Podjavorškova 5, 63000 p. Celje
•	ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, neregistrirano, zelo ugodno prodam. Tel.: 063/ 28-390, popoldan.
•	INŠTRUIRAM nemščino in angleščino ter oboje poceni prevajam. Beno Soršak, Stanetova 18, 62000 Maribor, tel.: 062/ 305-607
•	DIANO, letnik 76, vozno, neregistrirano, poceni prodam. Tel.: 063/ 471-788
•	USA FENDER MUSTANG
KITARA (Kurt Cobain), 1500 DEM - rariteta. Alex Cepuš, Robova 13, 63000 Celje, tel.: 063/ 38- 157
•	DRUŽINE JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL zelo ugodno prodajam. Za krzno. Možnost plačila s kožuhi. Tel.: 062/ 514-277
•	SUPER NINTENDO komplet z dodatnim yoy, disketo Street fighter II in Super Mario Broz prodam. Petrej Alex, Ilovca 10 a, 63212 Vojnik, tel.: (063) 772-384.
•	VSE VRSTE STAREGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... odkupujemo. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske usluge. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, tel.: 064/ 221-037 ali 48-545
•	IZBERITE IGRE IN PROGRAME ZA PC, brezplačni katalog s 1500 naslovi. Ugodni pogoji in popusti. Tel.: 0608/ 32-680
•	30 KOMADOV JEKLENK 002, 35 kg prodamo skupaj ali posamezno. Cena po komadu 20.000 SIT. Tel.: 062/ 32-541, g. Romih
•	VINO, ŠIPON, LAŠKI RIZLING, iz ljutomerskih goric, prodam po 150 SIT za liter. Dostava na dom. Rado Kovačič, Trubarjeva 40, Celje, tel.: 063/ 453-275
•	USPEŠNO INŠTRUIRAM angleščino in matematiko za osnovne in srednje šole. Tel.: 063/ 26-207/ 28-390 popoldan.
•	PEUGEOT 405, letnik 90, prevoženih 85 000 km, prodam. Cena 14.500 DEM. Marjan Planinšek, proseniško 53, 63230 ŠENTJUR
•	ANALIZA OSEBNOSTI,
divinacija s tarotom, terapevtski pogovor v stiski.
Tel.: 063/ 715 - 791
• NOVO PETROLEJSKO
PEČ prodam za 33000 SIT s še neuporabljeno garnituro.
Tel: 063/ 33 - 585
MALI OGLAS BREZPLAČNO
Moj naslov:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
Od vrat do vrat
48
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS).
SL003-03733 MADŽARSKO PODJETJE NUDI JAPONSKE FOTOAPARATE, VIDEO KASETE IN FLOPPV DISKE IZ HONG KONGA. STERILNE ROKAVICE IZ TAFVVANA IN RABLJENE STROJE ZA IZDELAVO PLASTIKE IZ NEMČIJE.
Naziv: SEEIO
Država: 348 MADŽARSKA Kraj: PECS Pošta: 7625
Naslov: BABITS U. 3.1/5 Telefon: 0036/72-335-436 Telefaks: 0036/72-335-436 Kontakt: TIBOR BERNATH
SL003-03737 POLJSKO PODJE-TJE NUDI OBLAČILA, BOMBAŽ PREVLEKE ZA POSTELJE.
Naziv: COMPANV LIMITED Država: 616 POLJSKA Kraj: LODZ Pošta: 93-101
Naslov: 1/9 SLOVVIANSKA STR. Telefon: 0048/22/10-12-65 Telefaks: 0048/22/13-59-78 Kontakt: KOZUSZKO
SL003-03739 ANGLEŠKO PODJETJE NUDI RABLJENE RAČUNALNIKE KAKOVOSTNEJŠIH FIRM IBM, COMPAO, TOSHIBA, AST, DELL, OLIVETTI.... VSI RAČUNALNIKI SO PC IBM KOMPATIBILNI, TESTIRANI IN OČIŠČENI.
Naziv: MIDLAND EOUIPMENT BROKERS
Država: 826 VELIKA BRITANIJA Kraj: BROMSGROVE WORCS Pošta: B60 3 DR Naslov: UNIT 8 Telefon: 0044/527/574-611 Kontakt: KARL FONTAN ARI
SL003-03740 PODJETJE IZ PAKISTANA NUDI TEKSTILNE IN USNJARSKE IZDELKE DOMAČE OBRTI, PREHRANE, ČISTILA, KOZMETIKO IN IZDELKE SPLOŠNE PORABE.
Naziv: MOOSA & KHALID ENTERPRISES Država: 586 PAKISTAN Kraj: KARACHI PAKISTAN Pošta: 74400
Naslov: 6TH/5 RAFIO CENTER Telefon: 0092/568-8542 Kontakt:	K. AZIZ
SL003-03742 AVSTRIA TABAC INT. PONUJA VEČ VRST CIGARET ZA IZVOZ NA VZHOD.
Naziv: REPR. D. AUSTRIA -TABAK INTERNATIONAL Država: 40 AVSTRIJA Kraj: SALZBURG Pošta: 5020
Naslov: RETTENPACHER-STRASSE 5
Telefon: 0043/662/64-21-51 Telefaks: 0043/662/64-21-51
SL003-03767 AVSTRALSKO U-VOZNO - IZVOZNO PODJETJE NUDI: - STROJENE OVČJE KOŽE - KONZERVIRANO HRANO IN MASLO - OBLAČILA - GRADBENI MATERIAL.
Naziv: VALITRON PTY LTD, IMPORTER & EKPORTER Država : 36 AVSTRALIJA Kraj: ST. WOLLONGONG N.S.W Pošta: 25000
Naslov: UNIT 1/11 MEGURV ST. Telefon: 0061/42/263-767 Telefaks: 0061/42/263-767
Kontakt: MR. LINOVIC
SL003-03769 ANGLEŠKI PROIZVAJALEC 3,5 “ FLOPPV DISKET IN VIDEOKASET IŠČE POSLOVNE PARTNERJE V SLOVENIJI, KI SE UKVARJAJO S PODROČJI RAZMNOŽEVANJA IN RAZVOJA RAČUNALNIŠKEGA SOFT-WAREA, SO GROSISTI SOFT-WAREA ALI SE UKVARJAJO Z UVOZOM IN TRŽENJEM TER DISTRIBUCIJO LE TEGA.
Naziv: MEMORV /U.K./ LTD Država: 826 VELIKA BRITANIJA Kraj: HAMPSHIRE Pošta: RG 24 8 TW Naslov: UNIT 2 GASTONS WOOD OF READING ROAD CHINEMAH, BASINGSTOKE Telefon: 044/256/841-114 Telefaks: 044/256/841-117 Kontakt: M. SMITH
SL003-03770 NEMŠKO PODJETJE SE ZANIMA ZA SKUPNA VLAGANJA NA PODROČJU INDUSTRIJSKE PREDELAVE LESA -PROIZVODNJA HLODOVINE.
Naziv: TREVER '
Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: BAD PETERSTAL Pošta: 77740
Naslov: POSTFACH 1127 Telefon: 0049/7806/10-65 Telefaks: 0049/7806/12-02
SL003-03772 ČEŠKO PODJETJE ENOVA, S.R.O. PONUJA FINE NOGAVICE IN SPODNJE PERILO IZ BOMBAŽNIH MEŠANIC. ZANIMA JIH SKUPNO POSLOVNO SODELOVANJE.
Naziv: EVONA, S.R.O.
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: CRUDIM Pošta: 537 17
Naslov: ROOSEVELTOVA 46 Telefon: 0042/455-404 Telefaks: 0042/455-43-745
POVPRAŠEVANJA DOMAČIH PODJETIJ
SL003-03890 IŠČEMO INVESTITORJA, SOVLAGATELJA V NOVO PODJETJE ZA GOSTINJSKO DEJAVNOST. IZREDNA LOKACIJA: OB ZGODOVINSKEM SPOMENIKU 1.KATEGORIJE, ŽE ZGRAJENEM TENIŠKEM IGRIŠČU,
PRIČETEK INVESTICIJE: 1/1995
Naziv: PII D.0.0 Država: 895 SLOVENIJA Kraj: IDRIJA Pošta: 65280
Naslov: LAPAJNETOVA 9, P.P. 63 Telefon: 065/72/308 Telefaks: 065/72/348 Teleks	:
Kontakt: REVEN RASTO LAPAJNETOVA 9 , 65280 IDRIJA TEL:065/72/308
SL003-03798 PRODAJAMO AVTOBIOGRAFSKI KOLEDAR IN UMETNIŠKE VOŠČILNICE, AVTOR AKADEMSKI SLIKAR JOŽE CENTA. CENE PO DOGOVORU - MOŽNA KOMPENZACIJA!
Naziv: PRONEKO D.O.O.
Država: 895 SLOVENIJA Kraj: RIBNICA Pošta: 61310
Naslov: GORENJSKA C. 7 Telefon: 061/860/660 Telefaks: 061/860/660 Kontakt: GREBENC IGOR
SL003-03819 OPRAVLJANJE DELA NA SVOJEM DOMU, LAHKO JE SESTAVLJANJE, PAKIRANJE, IN PODOBNO. (POGODBENO OZ.V KOOPERACIJI)
PAVLIČ GRETA Država: 895 SLOVENIJA Kraj: NOVA VAS Pošta: 61385 Naslov: NOVA VAS 78 Telefon: 061/793/505
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
■
Kontakt: PAVLIČ GRETA 61380 CERKNICA,
CESTA 4.MAJA 65 TEL:061/793/505 DO 14.30
SL003-03823 NUDIMO PROSTE KAPACITETE ZA SERIJSKO ŠIVANJE LAHKE KONFEKCIJE IN DRUGIH TEKSTILNIH IZDELKOV.
Naziv: JERAJ MILENA Država: 895 SLOVENIJA Kraj: NOVO MESTO Pošta: 68000
Naslov: PREŠERNOV TRG 4 Telefon: 068/341/914 Kontakt: JERAJ MILENA
SL003-03824 NUDIMO PROSTE KAPACITETE ZA SERIJSKO ŠIVANJE LAHKE KONFEKCIJE IN DRUGIH TEKSTILNIH IZDELKOV.
Naziv: DENIS
Država: 895 SLOVENIJA
Kraj: NOVO MESTO
Pošta: 68000
Naslov: ŠMIHEL 50
Telefon: 068/27/669
Kontakt: OSTERMOU MILOJKA
SL003-03828 AR CONT JE DRUŽBA ZA PROIZVODNJO BIVALNIH ENOT. BIVALNE ENOTE SO KONSTRUIRANE V SKLADU Z ISO STANDARDI IN SO PRILAGOJENE ZA VSE VRSTE TRANSPORTA. NAJPOGOSTEJŠI PRIMERI UPORABE SO: POSLOVNE ZGRADBE, DELAVSKA NASELJA, TURISTIČNA NASELJA, ŠOLE, VRTCI, BANKE, ENERGETSKE POSTAJE, ZDRAVSTVENE POSTAJE.
Naziv: AR CONT Država: 895 SLOVENIJA Kraj: GORNJA RADGONA Pošta: 69250
Naslov: LJUTOMERSKA 29 Telefon: 069/61/511 Telefaks: 069/61/359
Kontakt:	FIFOLT ANKA
LJUTOMERSKA 29,
69250 GORNJA RADGONA TEL:069/61/007
SL003-03830 ZA PRODAJO PONUJAMO: PLOČEVINASTE TRAKOVE -ŠIRINE 100-400mm -DEBELINE 9-10mm -DOLŽINE 6-8mm KVALITETA Č.0461 (PRIMERNO ZA VARJENJE) KOLIČINA cca 30 TON Naziv,: TOVARNA POLJEDELSKEGA O-RODJA BATUUE
Država: 895 SLOVENIJA Kraj: ČRNIČE Pošta: 65262 Naslov: BATUUE 83 Telefon: 065/66/311 Telefaks: 065/66/321 Kontakt: TROŠT ALOJZ 65262 ČRNIČE TEL065/66/311 FAX:065/66/321
SL003-03835 EUROBUSINESS SERVIS NUDI PRAVNE, PREVAJALSKE IN INOKORESPON-DENČNE POSLOVNE STORITVE V ANGLEŠKEM, NEMŠKEM IN FRANCOSKEM JEZIKU. SVETUJE PRI ZUNANJETRGOVINSKIH ARANŽMAJIH.
Naziv: EUROBUSINESS SERVIS Država: 895 SLOVENIJA Kraj: UUBUANA Pošta: 61000
Naslov: SLOVENSKA 56/5 Telefon: 061/13/13/137 Telefaks: 061/13/13/006 Kontakt: BUDKOVIČ-EL RAYYES VIKTORIJA
SL003-03840 PODJETJE Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJMI PRI SERVISIRANJU INDUSTRIJS-KIH AKOMULATORJEV VAM NUDI NASLEDNJE STORITVE: -POPRAVILO IN OBNOVO A-KOMULATORJEV -KONTROLO IN MERITVE -MENJAVO ELEMENTOV -SERVIS PRI NAŠIH STORITVAH NE ZARAČUNA-
VAMO 5% PROMETNEGA DAVKA!
Naziv: TAM STP Država: 895 SLOVENIJA Kraj: MARIBOR Pošta: 62000
Naslov: PTUJSKA CESTA 184 Telefon: 062/412/150 Telefaks: 062/412/495 Teleks: 33111
Kontakt: KRAJNC MIRAN PTUJSKA C. 184, 62000 MARIBOR TEL:062/412/495
SL003-03841 PODJETJE ZA STORITVE, PROIZVODNJO, TRGOVINO, USPOSABUANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH OSEB, Z OBJEKTOM PRIMERNIM ZA VSE VRSTE PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, IŠČE POSLOVNEGA PARTNERJA S PROIZVODNIM PROGRAMOM. MOŽNE SO VSE OBLIKE SODELOVANJA.
Naziv: TAM STP Država: 895 SLOVENIJA Kraj: MARIBOR Pošta: 62000
Naslov: PTUJSKA CESTA 184 Telefon: 062/412/150 Telefaks: 062/412/495 Teleks: 33111
Kontakt: KRAJNC MIRAN PTUJSKA CESTA 184, 62000 MARIBOR TEL062/421/495
SL003-03842 NUDIMO TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE PREMOŽENJA S STROKOVNIM KADROM IN DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI - TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE POSLOVNIH PROSTOROV IN DRUGIH VRST PREMOŽENJA - STORITVE NADZORNEGA CENTRA ZA KATEREGA SO VE-ZANI ALARMNI SISTEMI - PRE-VOZ DENARJA IN VREDNOST-NIH PAPIRJEV - SPREM-LJANJE PREVOZA DENARJA IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV -IZVAJANJE RECEPTORSKIH
DEL. PRI NAŠIH STORITVAH NE ZARAČUNAVAMO 5% PROMETNEGA DAVKA!
Naziv: TAM STP Država: 895 SLOVENIJA Kraj: MARIBOR Pošta: 62000
Naslov: PTUJSKA CESTA 184 Telefon: 062/412/150 Telefaks: 062/412/495 Teleks: 33111
Kontakt:	KRAJNC MIRAN
PTUJSKA CESTA 184, 62000 MARIBOR TEL:062/412/495
SL003-03850 MIKROFILMANE POSLOVNE DOKUMENTACIJE SNEMANJE POSLOVNE DOKUMENTACIJE NA MIKROFILM, Z VSO POTREBNO PRIPRAVO ARHIVSKE IN TEKOČE DOKUMENTACIJE NA SNEMANJE. REPRODUCIRANJE ISKANIH POSNETKOV IZ MIKROFILMA NA PAPIR.
Naziv: MIFO STUDIO D.O.O. Država: 895 SLOVENIJA Kraj: UUBUANA - ŠENTVID Pošta: 61210
Naslov: VIŽMARSKA POT 48 Telefon: 061/50-520
INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS, SLOVENSKA 41, UUBUANA,
TEL: 061/1250-122, FAK: 061/219-536.
EX'PRESS ORDINACIJA
1.	Z odličnostjo vam privoščim potop, ker guncate afne na najslabšem papirju.
Hvala. Nova doba se res ne more kosati z drugimi po tehničnem blišču ekspertiz na vseh področjih. Ampak tudi problem sveta ni v tehničnem blišču, marveč v izgubljeni orientaciji in feedbacku.

2.	Napihnila se mi je desna polovica možgan in pritiska na levo. Zato na desni nič ne vidim. Terapija?
Napihnite še levo polovico. Če oslepite na levo stran, uporabite ušesa. Vendar si nadenite čelado, da vam ne raznese piskra.
3.	Nečesa ne razumem: nekoč se je zahodna Nemčija imenovala zvezna - kapitalistična, vzhodna pa demokratična - komunistična. V Jugoslaviji je sedaj obratno: zahodno je demokratično - kapitalistično, vzhodno pa zvezno - komunistično?
Rešitev je v kombiniranem nazivu za oboje: zvezno - demokratična - kapitalistično - komunistična - ZDKKJ : ZDKKN.
4.	Kdaj lahko pričakujemo v Sloveniji odhod politikov, ki ne vladajo - marveč obvladujejo?
Iz sveta lahko odideš šele tedaj, ko docela izničiš, kar si predhodno ustvaril, torej ko prideš na absolutno nulo (ko koz-mopolitizem izničiš z lokalpatrio-tizmom). Kozmopolitizem in lo-kalpatriotizem se namreč izključujeta. Je samo množica parcijalnih interesov, ki se med seboj izključujejo in nevtralizirajo, tako da je celotna vsota vedno enaka nuli (kakršenkoli globalni interes bi zato pomenil skupno vsoto različno od nule, kar pa je matematični nonsens).
5.	Pravijo, da je tisti, ki se “sekira”, ker sosedu toča uniči pridelek - nor. Kako bi imenovali mednarodne brigade, ki so se pred šestdesetimi leti v Španiji borile proti fašizmu: Unprofor ali Tujska legija?
Med špansko pred šestdesetimi leti in sedanjo balkansko državljansko vojno so tako velike podobnosti, da se večji jasnovidci že urijo v trasiranju ilegalnih poti čez Karavanke. Zaenkrat
Foto: LucaS
ALEŠ ŠTORMAN, pevec skupine Neron, ko se je videl med umetniki na zadnji strani Nove dobe
še tako, da peljejo niggetje iz Zimbabvveja, ki žele v New York, dvakrat za 100 mark okrog Šmarne gore, nato pa jih izročijo policiji.
6.	Nečesa ne razumem: v živo, po radiu, je bil osebnost leta Janez Janša. V časopisih pa Milan Kučan.
To je pa zato, ker časopisi ne telefonirajo.
7.	Takoj po prvi seji parlamentarne komisije JBT+Z so časopisi obnovili zgodbico o nakupu policijskega čolna, ko je bil minister Bavčar?
Lisice pazijo ena na drugo.
POŠTA
Caro amico Nero-prattico! Io sono il vostre grande amirattore. No mi dire Va fan culo e porca Madona, Porco dio mio! Bači me arnore non “Bači me u more”. Quando dico Manja vo-glio dire che tu Papi Njam Njarn Ham Ham Capisco? Non che dicevo Meno Piu! La vostra “dežela” e tre bjutiful. Skjoven-ci su eni moko fini folk. Jen maste jene molto fine punce, gospodične. En te želim en molto hepi compleano 1995. Čara Mela-Morta Dela.
Cher monsieur! Je suis tres furieux que vous avez oubliez et vous n avez pas rapeller me ecrire vous memcs le premier comme vous voudriez n est c est pas? Est c est par cette rai-son que moi meme je vous ec-rivis le premier. Pour ainsi dire et cetera votre amirateur.
Že grand a petit.
Kontra voj e. Žaba rtma. Krava travo pase. N.N.
Hundertfunfzig Luft Balon. Himmel Lavdon fiks jodl dodl du! Vas fuer ein unferschem-dtes Kerl. Lass ihn die Freude! Schaeme dich! Ein sehr gluec-kliches Neues Jahr Eures Beeh-rer Franz na Balanz.
Visontlatasa. Eljon. Keszerek. Arvaj, Joeger, Joeštet, Kiovanok. Ednem bednem na moj sednem. Pisoszka.
Vsem voščilcem se tudi dr. Črna Praxa zahvaljuje na enak način. Srečno 95!