FOR
Freedom
AND
Justice
No. 24
Ameriška
St
i a»
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
QTP.OZ QW ‘3SWH3 AAdHJ s - 80£Z ’IdV ■3Ay ayyTiiM stsi? oisygisos 3nwis 'yo
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, March 28, 1989
A
VOL. 91
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Policijska ura na Kosovem — V spopadih med policijo in Albanci ubila dva policaja — Izgredi najobsežnejši od I. 1981 — Izhoda ni
PRIŠTINA, SFRJ — Izgredi v mnogih kosovskih mestih trajajo že pet dni, včeraj so pa prišle prve vesti o streljanju na obeh straneh in smrtnih primerov. Tako naj bi bil v Podujevu ubit policijski častnik, drugi policaj pa je bil ustreljen v Titovi Mitroviči. Čeprav veljajo za Kosovo izredni ukrepi in je navzočih več tisoč pripadnikov redne vojske, Albanci ne odnehajo od protestov, ki so pričeli potem, ko so bile od kosovske skupščine sprejete ustavne spremembe, po katerih ima Srbija več kontrole nad Kosovem, torej je bistveno prikrajšana kosovska avtonomija. To pomeni, kot razumejo Albanci na Kosovem, srbsko zatiranje albanskega naroda v tej pokrajini, to kljub temu, da predstavljajo Albanci 85 ali več odstotkov celotnega prebivalstva.
Včeraj je bila uvedena še policijska ura na Kosovem, ki traja od 8. zvečer do 5. zjutraj. Prepovedane so vsi shodi in sicer se ne smejo zbrati na istem mestu več kot tri osebe. Oblasti so zaprle prištinsko univerzo in druge šole v pokrajini. Novinarja agencije Associated Press, ki sta včeraj potovala po pokrajini, sta poročala, da sta na cestah videla več sto vojaških vozil, med njimi celo sodobne tanke tipa T-72, ki so sovjetskega izvora in jih je nabavila jugoslovanska vojska. Poročila na ameriški televiziji kažejo močno oborožene policijske enote. Albanski demonstranti pa se jih vidno ne bojijo in so prizori takšni, kot jih je videti v poročilih iz Izraela, ko izraelski vojaki napadajo palestinske demonstrante.
Poročilo danes zjutraj na clevelandski javni radio postaji poudarja, da albanski demonstranti dobivajo več podpore od svojih sorojakov z vsakim dnevom. Tako baje delavci v tovarnah obljubljajo svojo podporo m pomoč. Izhoda iz krize očitno ni, z izjemo, da oblasti uporabljajo vedno več policij-ske prisile. Pred pričetkom najnovejšega vala izgredov so komentatorji v slovenskih Sredstvih obveščanja omenjali možnost »li-banonizacije« jugoslovanskega juga, ako bodo Srbi pod Miloševičem vztrajali pri svojem nacionalističnem programu. Sodeč po nastali situaciji na Kosovem izgleda, da so |meli ti komentatorji prav. Kar še ni jasno, Je> ali bo mnenje v Sloveniji, izraženo z besedami: Usoda Kosova je usoda Slovenije, tudi kmalu potrjeno kot resnično.
Poročila, ki prihajajo iz Jugoslavije, ženijo, da bodo izgredi na Kosovem izzvali °d Srbov še večjo podporo za Miloševiča in JJjcgovo politiko, pričakovati je tudi, da se , 0 ogorčenje zoper Slovenijo in Slovence, ki )e že itak tako očitno in obsežno med Srbi, •udi stopnjevalo.
K'ssingerjevo gledanje na zunanjo politiko ima ogromno vpliva na Bushovo vlado — redlaga kupčijo med ZDA in ZSSR glede statusa vzhodnoevropskih držav
Washington, d.c. — Državni si
^etar James Baker je priznal, da se on i Jeg°vi sodelavci v State Departmentu sku| ° z Bushovo administracijo zanimajo 2 i °t,Uc*0 bivšega državnega sekretarja Henr ’ssmgerja, naj bi se ZDA in ZSSR nek; v sp°razumele glede vzhodnoevropskih d t^V 'n s'cer tako, da bi Sovjeti dovoljevs vej ,^rzavam> ki jih dejansko kontroliraj« poi.savrn(?stojnosti tako na ekonomskem k« ‘bčnem področju, v zameno bi pa ZD
ne skušale pospeševati iskanja teh držav za popolno neodvisnost od Sovjetske zveze.
Baker je poudaril, da gre zaenkrat samo za zelo »zanimiv« predlog, zanikal pa je, da bi bile ZDA pripravljene na nekakšno uradno pogodbo o tem. V State Departmentu in Beli hiši bodo o zadevi še razmišljali, je dejal Baker, s tem pa dal vedeti, da bodo dobrodošli drugačni pogledi. Dejstvo pa je, da ima Kissinger več svojih bližjih sodelavcev že zastopanih na izredno vplivnih mestih v novi administraciji. Najbolj vidna sta gen. Brent Scowcroft, ki je načelnik Sveta za nacionalno varnost v Beli hiši, v State Departmentu pa je Lawrence Eagleburger, ki je drugi človek na lestvici takoj za Bakerjem samem. Volivci v ZSSR zavrnili več partijskih veljakov — Izvoljen reformist Jeljein, v baltiških republikah mnogi nacionalisti
MOSKVA, ZSSR — Preteklo nedeljo so sovjetski volivci na volitvah za novi 2250-članski parlament zavrnili več kandidatov, predlaganih od partijskega vodstva, izvolili pa kandidate, ki zahtevajo razne reforme sovjetske družbe. Volitve so bile prve v zgodovini Sovjetske zveze, na katerih so imeli volivci vsaj v omejenem obsegu pravico izbire. To priložnost so izkoristili z navdušenjem. Tako je v Moskvi sami zmagal bivši član ožjega partijskega vodstva Boris Jelj-cin, do svoje odstranitve zaradi preostre kritike nekaterih najvišjih sovjetskih voditeljev šef moskovske partijske organizacije in pomožni član vladajočega politbiroja. Jeljein je prejel kar 89% vseh glasov. Na tiskovni konferenci včeraj je šel tako daleč, da je predlagal, naj se poslanci v novem parlamentu, ki zahtevajo reforme, družijo in skupaj delajo, kar je za sovjetske razmere kljub vsej perestrojki zelo tvegana pobuda.
V baltiških republikah je bilo posebno živahno in so zmagali skoro na celi črti reformisti in nacionalisti, med katerimi nekateri celo zagovarjajo ali ponovno neodvisnost za baltiške države ali predrugačitev Sovjetske zveze v nekakšno resnično konfederacijo. Želja po reformah je pa bila prisotna tudi v drugih krajih ZSSR. Tako je v Leningradu, drugem sovjetskem mestu, padel na volitvah šel leningrajske partijske organizacije, volivci v njegovem okrožju so zavrnili kandidaturo poveljnika sovjetskih oboroženih sil v Vzhodni Nemčiji. V okrožjih, kjer je bil še vedno samo en — uradni — kandidat, so volivci izrazili svoje nezadovoljstvo s tem, da so tega kandidata zavrnili oziroma črtali njegovo ime. To se je zgodilo na primer voditelju partije v ukrajinskem mestu Kijevu in tudi kijevskemu županu.
Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je dejal, da je treba spoštovati voljo volivcev, ki da so najvišja oblast v državi. Dejstvo pa je, da bo imela partija še vedno zanesljivo prednost v novem parlamentu. Gorbačov je pa rekel pred volitvami, da tisti uradni kandidati, ki bodo od volivcev zavrnjeni, morajo pričakovati, da ne bodo mogli ostati na njih mestih. Zaradi tega napovedujejo nekateri opazovalci sovjetskih političnih razmer, da so volitve Gorbačovu samo pomagale in mu dale več možnosti za odstranitev tistih birokratov v partijskem in državnem aparatu, ki njegovim reformam nasprotujejo.
Predstavnica za tisk v State Departmentu je komentirala, da volitve v ZSSR sicer nikakor niso bile svobodne v zahodnem pojmovanju svobode, so pa bile dobrodošel korak naprej za sovjetske razmere.
Iz Clevelanda in okolice
Družabni večer—
Tabor DSPB Cleveland vabi na svoj družabni večer to soboto v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za vstopnice, pokličite Filipa Oreha (943-4681) ali Milana Zajca (851-4961).
Glasbena Matica—
Spomladanski koncert Glasbene Matice bo to soboto v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Koncert je združen z večerjo in plesom. Vstopnice imajo člani zbora.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo, 2. aprila, pri 8. sv. maši. Ob 1.30 pop. bo sestanek v družabni sobi. Članice lepo vabljene!
Občni zbor Baragovega doma-
Korporacija Baragov dom in Družabni klub Baragovega doma obveščata svoje članstvo oz. delničarje, da se bo vršil redni letni občni zbor Baragovega doma v soboto, 8. aprila 1989, ob 7. uri zvečer v prostorih Baragovega doma, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103.
Novi grobovi
Frank Rupar
V	petek, 24. marca, je v Richmond Hts. bolnišnici umrl 93 let stari Frank Rupar z E. 159 St., kjer je živel 45 let, rojen v Sloveniji, mož Marian, roj. Zalar (poročena sta bila 68 let), oče Josephine Merhar in Helen Mrozinski (pok.), 5-krat stari oče, 8-krat prastari oče, brat Josepha (Jug.), zaposlen pri Addressograph Multigrah 17 let, do svoje upokojitve L 1964, član ADZ št. 17. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 danes, v torek, v cerkev Marije Vnebov-zete dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš.
Anthony E. Baraga
V	nedeljo, 26. marca, je v Bradentonu, Fla., umrl 80 let stari Anthony E. Baraga, mož Jeanne, oče Fred-a in Evelyn J. Mascenik, 3-krat stari oče, brat Franka Zak-a, Josepha Zak-a in Mary Zak, zaposlen pri General Electric Co. vse do svoje upokojitve 1. 1974. Pogreb bo v četrtek, 30. marca, iz pogrebnega zavoda Brown v Bradentonu v cerkev sv. Jožefa v istem mestu.
Sophie Barton
Umrla je 90 let stara Sophie Barton, rojena Srebernjak, vdova po Franku J. Mramorju in Steve Bartonu, mati Susan Potonak, Franka Mramorja, Norme Hrvatin in Jeanett Barton, 11-krat stara mati, 6-krat prastara mati. Pogreb je bil ,ual|e na str. 4)
Na poletni čas!
Bralce opozorimo, da po ZI)A preidemo na poletni čas iz standardnega že to nedeljo, 2. aprila, ob 2. uri zjutraj. Sprememba časa je sedaj vedno prva nedelja v aprilu.
Ne pozabite torej, da to soboto zvečer, 1. aprila torej, pomaknite kazalce na svojih urah za eno uro NAPREJ, sicer boste zamudili mašo ali karkoli je vezano na določen čas!
LILIJA vabi na veseloigro—
Dramatsko društvo Lilija vabi na svojo uprizoritev veseloigre »Težke ribe«, ki bo v nedeljo, 9. aprila, ob 3.30 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice so po $5.
Goljufi—
Policija v Euclidu opozarja na aktivnosti skupin ciganov, ki skušajo na razne načine goljufati ljudi. Policija svetuje, naj bodo stranke previdne, ko se pojavljajo ljudje, ki se predstavljajo kot uslužbence mestnega vodovoda ali drugih komunalnih storitev, ali ki pravijo, da jim bodo po izredno nizki ceni popravljali hišo ipd. Ne odprite vrat takim ljudem, absolutno pa jim ne dovolite vhod v hišo.
Kosilo—
V	nedeljo, 30. aprila, bo v Slov. domu na Holmes Ave. kosilo v korist Slovenskega doma za ostarele. Kosilo sponzorirata fara Marija Vnebov-zeta in direktorij SDO. Vstopnice so po $10 ($5 za otroke) in jih imajo v župnišču, pri SDO, Tony’s Polka Village, pisarni Am. Domovine, in vsi člani direktorija SNO. Tiskovine s popustom—
V	naši pisarni lahko naročate vse tiskovine v zvezi s poroko, torej vabila, serviete itd. Vse trgovine, ki pomagajo pri porokah, se poslužejejo istih tiskarn, pri nas pa lahko nudimo nižjo ceno in sicer 20-od-stotni popust. V pisarni imajo vzorčne knjige, iz katerih lahko izberete po Vaši volji.
VREME
Spremenljivo oblačno danes z možnostjo dežja. Temperatura bo morda dosegla 80° F in — kot včeraj — postavila nov rekord. Pretežno oblačno jutri, z verjetnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 65° F. V četrtek isto vreme, z najvišjo temperaturo okoli 60° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1 987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna):	ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 611 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas
No. 24 Tuesday, March 28, 1989
Naš trenutek ’89
Na srečanju vseh katoliških časnikarjev v Sloveniji in zamejstvu, ki ga je pripravil 21. januarja letos nadškof dr. Alojzij Šuštar, je imet predavanje univ. prof. Andrej Capuder. Njegovo predavanje o sedanjem stanju v Sloveniji in o tem, kako naj katoliška skupnost gleda na ravoj dogodkov predvsem v zvezi s prizadevanji za demokratizacijo družbe bo gotovo zanimalo marsikaterega našega bralca, zato ga posredujemo tako, kot ga je že ponatisnila (9. marca) argentinska Svobodna Slovenija. — Ur.
Francoski politični pisec Montesquieu je že pred francosko revolucijo, ob razpadanju ancien regime-a, izrekel tele besede: »Ni večjega zla in pogubnejših posledic, kot če se neka tiranija s tolerantnostjo skuša podaljšati v prihodnost.« — Ali morda tudi danes v Sloveniji ne doživljamo česa podobnega? In če pravim v Sloveniji, ali ne menim s tem širšega jugoslovanskega in vzhodnoevropskega kon-tektsa, ki mu Slovenci volens nolens pripadamo?
Ko gledamo dogodke zadnjih mesecev, kot da ni lažjega in politično bolj oportunega dejanja kot ustanavljanje novih strank (formalno zaenkrat šele ene), s katerimi naj bi se v dotlej totalitarnem sistemu uresničilo načelo političnega pluralizma in bi se — po besedah ustanoviteljev — zagotovil prehod v parlamentarno demokracijo, kot jo premore večina demokratičnih držav buržoazne Evrope — tiste Evrope, ki jo imajo danes na ustih vsi jugoslovanski politiki od Triglava do Gevgelije. In res, kdor je videl množico, ki je prihitela na ustanovni sestanek v Cankarjev dom v Ljubljani v takem številu, da so ostali pred vrati — kakšno naključje! — nekateri najvidnejši slovenski »disidenti« zadnjih let, tisti bo lahko pričal, kako od srca si slovenski narod takšne liberalizacije želi. Tega vseljudskega navdušenja ne more zmanjšati niti podatek, da se do zadnjega ni vedelo, ali se bo roka, ki je bila pooblaščena za podpis dovolilnice tega shoda, stegnila v podpis ali ne.
A roka se je stegnila v podpis.
Dobili smo shod, novo stranko, program in politična imena.
Ocena najnovejših dogodkov za slovensko bodočnost
Ce se ob tem dogodku, ki bo verjetno ostal zapisan v novejši zgodovini slovenskega naroda, razmišljujoči Slovenci, kot je običajno, razdelimo na pesimiste in optimiste, sledita iz tega približno tile dve grobi oceni današnjega političnega trenutka:
Nič se ni spremenilo, porečejo prvi. Nomenklatura na oblasti si je samo razširila politično bazo in si s tem zagotovila kredibilnost pred notranjim avditorijem, zlasti tem zadnjim, ki nam določa kurz dinarja in nam s tem posredno ali neposredno reže kruh. Naglica, s katero so nekateri mlajši jahači že doslej upoštevani sopotniki režima, prihiteli in pokazali pripravljenost, da skočijo v sedlo te obnemogle
piše ANŽE
TONČEK VALUTA
V. del
Dne 27. novembra 1944 sem prejel po pošti poziv, naj se naslednje jutro oglasim na sedežu Gestape v župnišču poleg Škrbčevega mostu čez Kokro.
Vso noč sem premišljeval, kaj bi moglo biti? Če bi bilo kaj važnega, bi prišli pome in me odpeljali, sem se tolažil.
Zjutraj sem šel že pred določeno uro in s strahom potrkal. Prišel je Tonček in rekel: »Nič se ne boj! Ne bo nič hudega! Sem že jaz uredil.« Nato je prišel gestapovski podčastnik, mi pokazal pismo in vprašal: »Si ti to pisal?« Spoznal sem svojo pisavo in pritrdil. Bilo je pismo, ki sem ga pisal pred nekaj tedni bratu, konfinirane-mu v nekem samostanu blizu Karlovca na Hrvatskem. Več vrst je bilo rdeče podčrtanih.
Šlo je proti koncu vojne, ko so Rusi že prodirali od Beograda proti Zagrebu. Bratu sem pisal, naj se do časa umakne in pride domov. Tu nam ni nič hudega. Pisal sem tudi, da se že nekaj dni sliši grmenje topov; partizani baje oblegajo domobransko postojanko v Hotedršici. Opogumljen sem vprašal podčastnika, če je to proti zakonom. »Saj to bi tudi jaz rad vedel,« je odgovoril, končno pa vprašal, če bi mogel pri nas dobiti par templancev za njegove čevlje. »Žal, ne smemo nič dati brez nabavni-ce!« Če gestapovec prosi, mora pa biti že vse precej daleč!
Hotedršico so res obstreljevali partizani s topovi. Sosednje postojanke bi jim bile rade
šle na pomoč, pa jim Nemci niso pustili; s partizani so namreč imeli dogovor, da jim puste proste roke za.delovanje na Primorskem, če jim oni ne bodo ovirali cestni in železniški promet. Nemci so besedo držali, partizani pa ne, ko so obljubili branilcem, da jih bodo pustili na njih domove, če se vdajo.
Mioj brat Stanko je bil tik pred začetkom vojne poklican na orožne vaje in so ga Nemci ujeli v Nišu. Kot vojaški kurat, v činu kapetana, je bil prepeljan čez Bolgarijo, Romunijo in Poljsko v Liibeck, v taborišče vojnih ujetnikov. Tam je imel srečo, da je prišel skupaj s francoskimi častniki, ki so prejemali od doma pakete s hrano in vse z njim delili, sicer bi bil segnil v ušeh, kakor je ukazal Hitler, da se mora zgoditi z izdajalskimi jugoslovanskimi častniki. Pol leta jim niso niti enkrat menjali perila.
O njem dolgo nismo vedeli, če je še živ in kje je. Iskali smo ga po Rdečem križu in končno prejeli njegovo karto: »Zdrav sem in dobro se mi godi.« Vedeli smo, da je to lahko vse laž, zato smo mu poslali hrane, kolikor smo je smeli in bili veseli, da je še živ.
V Ljubljani so ga pa njegovi predstojniki skušali rešiti na podlagi dejstva, da je bil — kot Ljubljančan — italijanski podanik.
To se jim je čez pol leta posrečilo. Njega in več podobnih revežev so pripeljali v plombiranem vagonu v Ljubljano, jih
zapeljali na stranski tir, potem se pa pogajali, kam z njimi. Končno so jih prepeljali v Italijo, v ujetniško taborišče blizu Rima, kjer so ravnali z njimi gentlemansko: dobili so nove uniforme, dobro hrano, vsak teden sveže perilo in še nekaj plače. V primeri z nemškim peklom, so bili sedaj v nebesih.
Žal je bilo tudi tega udobja čez pol leta konec. Poslali so jih nazaj v Jugoslavijo in kon-finirali v samostanu Svetice, blizu Karlovca. Tam so jih podnevi napadala sovražna letala, ponoči pa obirali partizani. Vso zimo niso imeli za jesti nič drugega, kot suhe češplje.
Po doživetju nemškega vojnega ujetništva, mu je bilo lahko ubogati nadškofa Stepinca, ki je vse duhovnike pozval, naj ostanejo na svojih mestih. Tudi če bi tega poziva ne bilo, bi pod Nemce ne šel več za nobeno ceno.
Še en dogodek v zvezi z Gestapo v Kranju:
Nekega večera (28. sept-1944) sva bila s šefom sama v pisarni, ko je nenadoma vstopil gestapovec, pozdravil z dvignjeno roko »Hajtla« in vprašal: G. Franc?« »Jawohl!« »Am vierten vierzehn in Sai' rach geboren?« »Javvohl!« »Kommen Sie mit!« Samo tri-1 krat »Javvohl« in sta šla. #
Spet sem vso noč premisi/*' val, kaj bi moglo biti? Suh"' sem, da šef podpira OF in da so kaj našli. Če je to res, bo Šel za Poldetom.
Polde Zupan je bil lastnik poslopja ob Savi, kjer je imel svojo usnjarno spodaj, mi Pa zgoraj našo delavnico. Bil je izredno dober človek; vsake-mu je rad pomagal, če je 1® mogel. Tudi nam je ponudil svoje prostore za delavnico, ko je zvedel, da smo morali bežati. Iz istega vzroka in iz narodne zavesti, ker je bil Pre' pričan, da se partizani bore za svobodo, je sprejel članstvo * * * v mestnem gospodarskem odboru, katerega namen je bil, rati vsestransko pomoč za bot' ce.
Po umoru župana v Št. Vid11 nad Ljubljano je bilo aretir3' nih in ustreljenih 25 ljudi, me njimi tudi ves gospodarski od' bor v Kranju. V njem so bi1 sami ugledni meščani in za^6 dni narodnjaki.
Tistega dne sva stala z gosp0 Zupanovo pred hišo, ko se J, pripeljal mimo mali italijat15^ tovornjak, na njem pa P0*^ in ostali člani odbora, pod vaf stvom ljubljanske policije z Ze lenimi čeladami in karabink mi. Kot že prej večkrat, serb tudi to pot spomnil na PreŠ^ nove verze iz Krsta pri SaV* »Šest mesecev mdči tla krva reka, Slovenec že mori Slove^ ca brata, kako strašna slep^ je človeka!«
Gospa je kriknila:
(Dalje na str. 4)
*
kljuse, ki se ji pravi slovenska in jugoslovanska ekonomska
stvarnost, — ta naglica se skeptičnemu umu, izvežbanemu
v motrenju zgodovine, ne kaže kot lastovka kake bližnje pomladi. Ce se spomnimo’na Platonov izrek, da je najboljši vladar tisti/ki vlada nerad, potem lahko razumemo, do kod so nas lahko pripeljali ljudje, ki so si vzeli oblast v zgodovinski zakup, in kam nas bodo še taki, ki so jih pri tem tako všečnem poslu — vladanju — tako z lahkim srcem pripravljeni nadomestiti... A tudi če pustimo filozofske maksime in se postavimo na trda tla vsakdanjika, nas pri priči čaka vprašanje: kaj nam bo stranka, ena ali več, ki nima nobene moči — kot je ne more imeti nobena skupina v sistemu, ki je pravno zabetoniran s kolektivistično idejo? Moč: to so banke, to je obdelana zemlja, to je zdravo podjetništvo, promet in trgovina. To je moč, ki je sad osebnega tveganja in odgovornosti posameznika; posameznika, ki razpolaga s svojo osebo in s svojo lastnino. V tem je skrivnost uspeha tiste Evrope, ki ji hočemo mi posneti zgolj ekonomsko učinkovitost, ne pa tudi njene svobodnjaške zasnove. Francoski socialist Saint-Simon, ki ga pri nas razglašamo za utopi-ka, je že v prejšnjem stoletju zapisal, da »kdor danes stegne roko po zasebni lastnini, bo jutri stegnil roko po osebi sami.« Nadvse točno! Mi tu na Balkanu smo ob vsem, kar smo bili po vojni zasegli — in tega ni bilo malo! — ostali tako rekoč berači. Ne samo v gmotnem, temveč v širšem, bivanjsko moralnem smislu: ujetniki lastnega nauka, nesposobni tveganja in korenitega popravka lastne smeri, priskledniki pri vseh velikih projektih razvitega sveta. Socialistični model, ki ga v bolj izkušenih evropskih demokracijah uporabljajo kot občasni korektiv, ne pa kot trajno ideološko prisilo, je nam, neizkušenim, a ošabnim, nakopal na glavo prekletstvo, ki velja za vse velike tabuje človeštva: Kdor ugrizne v Kapital, od tega umre...
Kdo bi hotel biti še prvak med takimi ekonomskimi mrliči? Ali ni še na najboljšem Agrarna (Kmečka) zveza? Kmet, kakorkoli je že stiskan in obdavčen, še vedno premore — vsaj do naslednje nacionalizacije — svoj košček zemlje. Košček slovenske zemlje.
(dalje na str. 31
Ob 70-letnici ustanovitve		v nedeljo 9. aprila 1989 ob 3.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue
DRAMA TSKO DRUŠTVO »LILIJA«	•M	
uprizori veseloigro »TEŽKE RIBE«		Dar: $5.00
Naš trenutek ’89
Slovenski festival v New Yorku
'(nadaljevanje s str. 2)
Glejte, tako se zdi, da govorijo skeptiki in pesimisti. In če se zdaj preselimo v tabor optimistov, kakšne glasove bomo slišali s te plati?
Poleg »uradnih« optimistov, ki že po službeni dolžnosti Ogovarjajo kohabitacijo opozicije in vladajočega sistema, 1® na isti klopi najti tudi mnogo ljudi krščanskega nazora, ki se čutijo poklicane, da tudi sami stopijo pod široko razprti dežnik SZDL v obliki neke krščanske frakcije ali stranke, ki nai prispeva svoj delež v uradno začrtani liberalizaciji deže-te- Se dlje gredo tisti, ne tako redki, ki naravnost pozivajo k Ustanovitvi samostojne krščanske stranke, proč od uradne-9a varuštva, kot neke vrste nadaljevanje predvojne Slovenske ljudske stranke (SLS).
Ta drugi optimizem zasluži naš globlji premislek.
Najprej bi bilo treba poudariti, da prihod ali odhod katera od režimov vzhodne Evrope verjetno ni preprost »vladni puč v Petersburgu« — kot so oktobrsko revolucijo mal-Ce naivno krstili francoski nadrealistični intelektualci. Ce Pntegnemo mnenju ruskega misleca Berdjajeva, potem svetovni komunizem ni zgolj preprosta zgodovinska nuja, Pač pa pravcata »šiba božja« ali kazen za grehe nas in naših °četov, pa naj si to priznamo ali ne. Nam, kristjanom vzhodnega bloka, je to že precej jasno, njim, ki so postavljeni za Orodje božje jeze, pa šele postaja: kako težko se bodo izvili 'z Njegovih rok! A če se zdi danes s svojo »perestrojko« na Pragu Canosse že skoraj ves vzhodni blok, pa to še ne po-Teni, da bo ta prag prestopil že jutri! Ta kelih bomo izpili do dna, in to vsi, krivi in ne krivi, kristjani in ateisti. Vsi smo Krčani, je dejal Pascal, Krščanska stranka, organizirana ali d®- lahko na taki ladji samo bije plat zvona. Ona je (po Kier-^®gaardu) kot potnik, ki sluti nevihto tam, kjer je kapitan, n®sposoben, malomaren ali pijan, ne zna ali noče opaziti.
i
Drugi premislek je bolj konkreten in se navezuje na Prejšnje razmišljanje o tem, kakšna je dejanska moč tistih, ^ se danes povzdigujejo v stranke. Slovenska ljudska Stranka, na primer, je bila stvarna sila v zgodovini sloven-skega naroda; Slovence je bolj ali manj vodila v tako usodnih in prelomnih časih, kot so bili gospodarska kriza v zadkih stoletja, prehod iz stare Avstrije v Jugoslavijo, v ob-d°bju med obema vojnama in slednjič v nesrečnih letih dr-avljanske vojne 1 941-45. Stvarna, verjetno najmočnejša kitična sila v zgodovini slovenskega naroda: v svojih vr-stah je imela J. E. Kreka in njegov socialni program, ki je r®čeval kmeta, ne da bi ga kolektiviziral; imela je Korošca in le9ovo državniško pamet, da »je tudi slaba Jugoslavija za °vence še vedno najboljša Jugoslavija« — (s to maksi-°' rnimogrede povedano, bi Slovenci dovolj dobro shajali ui danes, v časih Slobodana Miloševiča); imela je v svojih s^ah množico mislecev, delavcev in kmetov, humanistič-6 lri tehnične inteligence, svoje časopisje in šole, prvo sionsko gimnazijo v Šentvidu, itd. itd. Kaj bi naštevali! Re-'Ucija je vse to odnesla v veter. Slovenska katoliška kul-ra ~~ grofje Celjski! — danes in nikdar več! Ostanek te ^danje slave, ki jo plaho pričenjajo odkopavati nekateri ^ '^čni arheologi, je danes moč videti onstran oceana, v 9®ntini... — Ne bom se tu spuščal v oceno strankinega ..bojnega delovanja, v katero so jo potisnile nesrečne 'tične okoliščine in premišljena provokacija njenih na-^ °tnikov — ta čas je še preblizu in strasti na obeh straneh j^^močn®. Judi vloga domobrancev, teh slovenskih vo-rr)ri°v; 'zvežbanih za drugačno usodo, kot pa jih je čakala na sv ^'čnih moriščih v Rogu, kjer še danes ne sme goreti niti h ča — tudi ta vloga čaka še nepristranske osvetljave pri-rod°v. A prihodnji zgodovinarji, ki bodo sine ira et Ce 10 tehtali obe polovici našega stoletja, ko sta Slovenes ^r°^' us°do dve tako različni stranki, kot sta katoliška kot 'n KP (resda zadnja z neprimerno večjimi prednostmi ^ D^r'/a^ ~~ zgodovinarji se bodo imeli nad čem zamisliti!
, Prirnerjava, se mi zdi, za slovenske katoličane nikakor ne nečastna.
o^^ršna koli restavracija take stranke, kot smo jo tu $ka a,1,)® kajpak dandanes čista iluzija. Slovenska krščan-vih f uPnost je po vojni prehodila trnovo pot. To je bilo pr-statitlric,eset Ist puščave, iz katere smo izšli, po uradnih kvg atlkah zbiti pod 50%, pri dejavni vernosti, obisku cer-Pa celo pod 20%. Mnogi so odpadli, se izselili, krščaV Sebi in v otrocih. In vendar bi se drznil reči, da je ta izš|a jnSka skuPnost, naj ji rečemo Cerkev ali božje ljudstvo, ^ariesž teb Preizkušenj poživljena z novo vero, ki privlači pr6garirnno9e, ki so se ji še včeraj posmehovali ali jo celo ^ršerr/9-1' ln če )e slovenski prostor tako unisono zavpil k °sebe U 'n Svobodnejšemu pojmovanju človeka in njegove a ' ni to v veliki meri prav zasluga Cerkve, ki je štiri-
NEW YORK, N.Y. — V soboto, 1 5. aprila, začenši ob 6.45 zvečer, bo imela slovenska fara sv. Cirila in Metoda v tem mestu slovenski festival v avditoriju cerkve Sv. Matije (St. Matthias), 58-15 Catalpa Ave., Ridgewood, Queens. Omejeno parkiranje bo mogoče na prostoru Ridgewood Savings Bank (Forest & Myrtle Ave.)
Nastopili bodo: Pevski zbor »Veseli Pomurci«, Plesna skupina »Soča«, oba iz Hamiltona, Ontario, ter mednarodno znana operna pevka in solistka Bernarda Fink-lnzko, doma v Buenos Airesu, Argentina, poročena pa s koroškim Slovencem dr. Zdravkom Inzkom, ki je v avstrijski diplomatski službi v New Yorku.
Vstopnice lahko rezervirate pri: Juditi Prelog (718-846-0682), patru Robertu (212-674-3442), ali Ivanu Kaminu (718-424-271 1). Vstopnice so po $ 1 2 za odrasle, za mladino (5 do 15 let) pa po $6.
Za slovensko hrano in ples bo tudi preskrbljeno.
Vabi Fara Sv. Cirila
Spodaj je karta, ki kaže neposredno okolico kraja prireditve.
To Middle Villaqe
To Grand Cent ra 1 Parkway and Long Island
deset let držala notranjo fronto proti nasilju totalitarne miselnosti? Katera stranka, s še tako dobro organiziranim aparatom, bi v teh okoliščinah, ki jih, žal, še dobro pomnimo, zmogla enako ali več?
Ce gledamo tako, potem se problem organiziranja slovenskih kristjanov zaenkrat ne kaže kot prvenstvena politična nuja. Nasprotno, krščanska skupnost na Slovenskem se ne more boriti za oblasti niti za delež pri oblasti, dokler se le-ta ne otrese svojega makiavelističnega predznaka in ne preneha biti sredstvo za obvladovanje drugega in drugačnega. Pripravljeni smo podpreti sleherno gibanje, ki vodi do polne uveljavitve človekovih pravic, dokler da ne sine dan, ko si bomo, po Prešernovo, prosti volili vero in postave. Tega dne slovenski kristjani ne nameravamo pričakati križem rok, potisnjeni v brezimno zasebnost in v ezoterično pobožnjaštvo. Cas je, da se po štiridesetih letih hude nacionalne amnezije v deželi zasliši krščanski glas: v šolstvu, v kulturi, v gospodarstvu, v notranji in zunanji politiki, preko javnih medijev in občil. Dežela mora najti svojo naravno kontinuiteto, ki je ne morejo in ne smejo razveljaviti še tako boleče hipoteke bližnje preteklosti. Mlade rodove je treba vzgajati v ponosu na tisoč let krščanske zgodovine, ki nas je že zdavnaj naredila za del Evrope in naprednega krščanstva. Marsikatera stran uradne zgodovine bo morala biti izpisana na novo, marsikatera rehabilitacija še izpeljana, spomenik postavljen, grob izkopan in posvečen, opravljena molitev in pokora. Kajti življenje živih posvečujejo mrtvi, od katerih smo se ločili v miru.
V takem etosu, skupnem in osebnem, odkrivamo slovenski kristjani upanje v teh zmedenih in na videz brezupnih časih. V tem je naš »politični« prispevek k skupnem razreševanju današnje krize.
(konec)
Grdina—Cosic Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 86 let
V SPOMIN ob 25. obletnici našega ljubega soproga, ata in starega ata
ALOJZIJA KOSEM
ki je zatisnil svoje oči 27. marca 1964
Gospod, daj mu mir, naj večna Luč mu sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti!
Žalujoči:
Frančiška, soproga Marjan in Rev. Frank, sinova Zofi, Marija por. Celestina, Ursula por. Štepec — hčere Miro in Ciril — zeta Mira — snaha Vnuki in vnukinje
ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 2X. marca IWJ.
TONČEK VALUTA
(Nadaljevanje s sli. 2)
Molitev za domovino
Ob skupnem romanju ljubljanske nadškofije na Sveto goro pri Gorici, je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar v imenu slovenskih škofov izreke! naslednji poziv k molitvi za domovino, za mir, medsebojno spoštovanje in razumevanje med ljudmi:
V tej težki in odločilni uri za naš slovenski narod in za vso našo ožjo in širšo domovino na današnjem romanju ljubljanske nadškofije na Sveto goro ob praznovanju 450-letnice božje poti s posebnim zaupanjem prosimo Marijine pomoči in njenega varstva. V duhu povezan s Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu se v imenu slovenskih škofov obračam na vse verne ljudi, ki jim je mar usoda našega naroda in vseh drugih narodov in narodnosti v Jugoslaviji, da se še bolj združimo v molitvi za domovino in za vse ljudi brez izjeme, ki živijo na naši zemlji. V veri, da je Bog gospodar človeške zgodovine in da je Jezus Kristus pot, resnica in življenje za vse ljudi, vas škofje vabimo in prosimo, vas spodbujamo in vam naročamo, da še več in še bolj goreče osebno in skupno, zasebno in javno molimo za mir, za medsebojno spoštovanje in razumevanje, za svobodo in enakopravnost, za pravičnost, dobroto in ljubezen. V iskrenem prizadevanju moramo storiti vse, da se ublažijo huda nasprotja, da premagamo medsebojna sovraštva in v dobrohotnosti pomagamo drug drugemu. Ko gospodarski in politični položaj in nevarnost vedno hujših napetosti, medsebojnega obtoževanja, nasilja in različnega obračunavanja ter strah pred prihodnostjo postajajo iz dneva v dan hujši, se moramo verni kristjani zavedati svoje posebne odgovornosti. Pokažimo v zaupanju do Boga, v molitvi, v poudarjanju etičnih vrednot, pa tudi v zaupanju v lastne moči, v poštenost in pravičnost pametnih ljudi. Iskreno podpiramo vse tiste,kise v duhu zavzemajo za človeka, ne glede na versko prepričanje, narodno pripadnost in socialni položaj, posebno pa za tistega, ki kakor koli trpi in se mu godi krivica. Strpnost, odkrit dialog in skupno iskanje poti v poštenosti in resnem delu je edina možnost za izhod iz težkega položaja.
In mi, bratje in sestre, zaupamo v božjo pomoč, po Marijini priprošnji, ki je božja in naša Mati.
— Koledar prireditev —
Polde!« in stekla v hišo.
Naslednje jutro je bil moj šef že v pisarni, ko sem prišel. Pripovedoval je, da ga je nekoč profesor Ravnik prosil, da bi mu popravil škornje. Obljubil mu je in — pozabil. Ko je neki neznanec prinesel škornje, je šef mislil, da ga Gestapo skuša, in je zadevo javil. Profesorja so aretirali zaradi suma, da pomaga banditom. Bil je dalj časa zaprt v ječi, kjer so z njim grdo ravnali, zato je začel gladovni štrajk. Dali so ga v varstvo domobrancem, kjer je bil zadovoljen in kmalu tudi prost.
Profesor je pozneje večkrat prišel k nam in nas spraševal, s čim bi nam mogli po vojni izkazati hvaležnost, ko jim toliko pomagamo? Bi nam zgradili novo tovarno ali cesto? Ker nisem nič vedel, da bi kaj pomagali, sem se na tihem smehljal. (Službo sem prevzel pod pogojem, da ne bom nikdar nič vedel, če bodo kaj dajali OF. Da so dajali 7% od čistih dohodkov, sem zvedel mnogo let kasneje in se tudi spomnil, kako. Marsikak dogodek mi je postal jasen. Podporo so jim morali dajati, ali bi nam pa partizani onemogočili delo).
Š O R L I J E V I NA R U P I
23. januarja 1944 sem šel s Tončkom Strličem, s katerim sva bila rojaka in sva za kratek čas skupaj delala v mlekarni v Čirčičah pri Kranju, k Šorlije-veim na Rupo. On je bil njihov bližnji, jaz pa daljni sorodnik. (Tonček je umrl pred par leti in so časopisi o njem veliko pisali; bil je idealen fant, delaven in pobožen. Zato je pred partizani veliko pretrpel. Po vojni sta bila s pok. Karlom Mauserjem zaposlena pri nekem kmetu v Podbrezju).
Tam sem bil prvič pred 18 leti, ko sem bil po opravkih v Kranju in se spoznal z očetom Jurjem, ki me je povabil na dom. Zima je bila takrat prav tako mila, kakor je letos: nebo jasno in nič snega.
Šorlijeva družina je bila velika: Otroci prve žene (ena hčerka in dva sina: Andrej in Filip), so bili že starejši, so ostali doma in delali; otroci druge žene so pa vsi študirali. En sin je bil poslovodja Bato-ve trgovine s čevlji, drugi arhitekt, ki je naredil načrt za fantovski kroj, tretji pa eden najboljših slovenskih šahistov. Cilka je bila učiteljica v Žireh in odlična igralka, pozneje poročena z dr. Vračkom. Najmlajša je bila štiriletna Slavina, pa modra in zgovorna, kot bi bila 14. Ta mi je razkazala posestvo in mlin, kjer so mleli rožice za konjsko krmo (mi smo jih radi imeli za potico).
Zvečer sva s šahistom igrala dve partiji šaha. Obe sem dobil, ker sem igral tako začetniško, da on ni mogel igrati po načrtu.
Pri drugem obisku sem se čudil, odkod toliko mladih fantov v hiši. Tudi Tonček, ki je bil večkrat tam, jih ni po-
znal. Eden se je zelo zanimal za Romeovega Janeza (Županovega). Kot od partizanov pobegli poveljnik domobranske posadke v Gorenji vasi, je bil res precej znan po svojih junaštvih. Nekoč je čisto sam ustavil kolono 10 voz in 17 konj, v kateri so partizani peljali v Vinharjih rekvirirano živino in živila, in vse pripeljal v domobransko postojanko. Neko drugo noč je zaplenil par konj in top, s katerim so partizani obstreljevali postojanko v Gorenji vasi. V nekem boju si je priboril odlično brzostrelko. Ko mu jo je hotel neki Nemec vzeti, ga je opozoril:»Pojdi ponjo v goščo; tam jih je še dosti!«
Nekaj tednov po tistem obisku so povedali, da je Gestapo naredila pri Šorlijevih preiskavo in našla v bunkerju pred hišo partizansko radiopostajo in tiskarno. Navzočega partizana in hčerko bivšega ravnatelja dr. Korbarja so ustrelili, hišo in mlin požgali, družino pa preselili v Nemčijo.
Zvečer je Tonček pripovedoval pri Ručigaju o dogodku: Vso Šorlijevo družino so najprej prepeljali na sedež Gesta-pe v Kranju, zaradi zaslišanja. Andrej na vprašanja ni odgovarjal. »Tako sladko sem mu pripeljal eno okoli ušes,« je pripovedoval. »No, no, Tonček, to pa ni bilo lepo!« »Kaj ni bilo lepo? Zakaj je pa molčal?« Sedaj bi se pa že moral spametovati!« »Oni so bili zapeljani! Ko bi bili toliko pretrpeli, kot si ti, bi se pa tudi spametovali.« »Jaz sem bil tudi zapeljan, pa sem spregledal.«
Nekega dne me je sestra Gabršček, prednica sester, ki so imele v oskrbi kuhinjo in stanovanja v Delavskem domu, kjer je spalo in jedlo tudi del naših pomočnikov in šteparic, poklicala v svojo pisarno in rekla: »Zvedela sem, da se govori, da je bila Korbarjeva Francka noseča, ko so jo Nemci na Rupi ustrelili. Naš predsednik g. direktor dr. Korbar pravi, da bo vsakega, ki bi kaj takega govoril, tožil. Prosim vas, da to poveste vašim delavcem!«
Odkrito sem ji povedal, da sem to slišal prvič iz njenih ust, da bi pa ne bilo nič čudnega, če bi bilo res. Poznam družino, kjer je osem fantov in dve hčerki. Vsi bratje so aktivni ali podporni partizani, pa pravijo, da bi svojo sestro raje ustrelili, kakor da bi ji dovolili iti k partizanom. Tudi med našimi šteparicami je vdova, ki ima mlado hčerko. Mati sicer drži s partizani, nikakor pa ne bi dovolila hčerki, da bi šla k njim, ker bi se potem ne mogla poročiti.
Na te besede mi sestra prednica ni odgovorila.
17. marca 1945. Zjutraj seje zvedelo, da sta podnarednik Dichtl in Tonček Valuta, ko sta se vračala iz Kamne Gorice, sinoči zašla pri Podnartu v partizansko zasedo in bila napadena. Dichtl je bil ranjen v lice in v nogo, Tonček je pa mrtev.
Pogreb je bil napovedan za torek, 20. marca, ob eni popoldne, pa preložen na drugo in četrto uro in se končno vršil ob šestih, ko so skupaj s Tončkom pokopali še pet drugih nemških vojakov.
Podnarednik Dichtl je govoril ob odprtem Tončkovem grobu: »Dragi Tonček! Ti si bil Slovenec, jaz pa Nemec, pa si se na moji strani boril zvesto do smrti za svobodno Evropo!«
Na pokopališču na Planini je ležalo že čez tisoč nemških vojakov raznih narodnosti. Oskrboval ga je neki Tirolec, nežno, kakor bi bili vsi pokopani njegovi sorodniki. Tudi on je stanoval v Delavskem domu in hodil krasit grobove padlih. Na vseh je nasadil planike (očnice).
Ta nemški vojak je hotel ostati po vojni v Kranju, da bi še naprej skrbel za grobove padlih, pa so ga zmagoviti partizani izgnali domov, pokopališče pa baje izravnali z buldožerji, da se nič ne ve, kje leži kdo.
Milan se je teden pred koncem vojne izmuznil iz Kranja in doma skrit počakal konca. Pozneje je šel nazaj v šolo in postal zdravnik.
(Konec)
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1)
27. marca iz Grdina-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Naše Gospe Pomočnice na 18022 Neff Rd. in od tam na pokopališče Vernih duš. Darovi v pokojničin spomin Meridia Community Hospice, 6559 Wilson Mills Rd., May-field Village, bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Mary E. Kolman
Umrla je Mary E. Kolman, vdova po Mike-u, mati Iggyja Lončarja, Sylvie Kasunic, Mary Bruss, Donne Trum-phour, Lillian Kosenko in Antona Lončarja (že pok.), 17-krat stara mati, 24-krat prastara mati, 3-krat praprastara mati. Pogreb bo iz Brickma-novega zavoda na 21900 Euclid Ave. danes, v torek, dop. ob ! 1.
Edith E. Fatur
Umrla je 73 let stara Edith E. Fatur, živeča v Mentorju, preje pa v Clevelandu, žena Edwarda, mati Richarda, 2-krat stara mati, sestra Helen Creaser. Pogreb bo jutri, v sredo, dop. ob 10.30 iz Brunner zavoda na Mentor Ave. v Mentorju na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
ISKRICA
Ne živimo v sanjah, ne zatekajmo se v pretveze, ne čakajmo na jutri ali pojutrišnjem, da bi iz svojega življenja napravili nekaj velikega. Učitelj je določil sestanek za sedaj, takoj, in nas pričakuje. »Glej, pri / vratih sem in trkam.«
L.J. Sucnens
APRIL
I. — Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
1. — Pevski zbor Glasbena Matica prired koncert v SND na St. Clair Ave.
8,	— Pevski zbor Zarja priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Vadnjalov orkester.
9.	— Dramatsko društvo Lilija poda veseloigro »Težke ribe« v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3.30 pop.
15. — Primorski klub priredi »Primorski večer« v SND na St. Clair Ave.
22. — Pevski zbor Korotan priredi svoj spomladanski koncert ob 7. zv. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
22.	— Pevski zbor Jadran ima koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Eddie Rodick orkester.
23.	— St. Clairski upokojenci prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od L do 3. pop. Zabava do 5. pop.
29.	— Igralska skupina Lipa Park, St. Catharines, Ont., poda Finžgarjevo igro »Razvalina življenja« v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 7. zv. Sponzorira Odbor za kulturne izmenjave.
30.	— Fara Marija Vnebovze-ta in direktorij Slov. doma za ostarele priredita kosilo v Slov. domu na Holmes Ave.
Serviranje od 11.30 do 2. pop' Prebitek namenjen Domu za ostarele.
MAJ
14. — Pevski zbor »Slovenska pesem« priredi koncert v semenišču v Lemontu, P° šmarnicah.
19. — Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. ima letno sejo v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd
28. — Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd-« Euclid, O.
JUNIJ
4.	— Otvoritev Slovensk«
pristave, na SP.
11. — Slov. šola pri Marij'
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski prisatvi. Sv. maša na S.P. opoldne, nato piknik-17. in 18. — Tabor DS«^ Cleveland poda spominsk0 proslavo za pobite Slov-domobrance in vse žrtve k0' munistične revolucije, na Of' lovem vrhu Slovenske prista' ve.
25. — Piknik ohijske KS^
federacije na farmi sv. Jožela na White Rd., WilloughW Hills, O. Igrajo »Button BO* Players«.
25. — S.K.D. Triglav, M'1' waukee priredi prvi piknik 1,3 svoji pristavi.
JULIJ
1. in 2. — Pristavska
(dalje na str. 51
Zdravnik svetuje...
INFEKCIJA
Naše življenje in zdravje nenehno ogrožajo mikroorgani-znii, kot so: bakterije, glivice *n protozooni ter virusi. Povzročajo nalezljiva obolenja, ki so od vseh bolezni najbolj razširjena. Najbolj so ogroženi Prebivalci nerazvitih držav z nizkim zdravstvenim in prehrambnim standardom. Oku-ževalci so ljudje, živali ali celo nežive stvari.
Največkrat pridejo omenjene škodljivosti v naše telo od zunaj. Okužba je lahko neposredna — na tak način se na Primer prenašajo kožne in spolne bolezni —, največkrat Pa posredna: po zraku, s hra-no> prahom ali prek živali in Mrčesa.
Tako se v jesensko zimskem času bolezenske klice, ki povzročajo prehladna obolenja in Sripo, prenašajo s človeka na Človeka v drobnih kapljicah kut tako imenovani aerosol. Znano je, da jih lahko s kiha-niem in kašljanjem razpršimo v okolico do štiri metre daleč. Zato ne samo olika, pač pa Predvsem zdravstveni razlogi zahtevajo, da ne kašljamo in kihamo drug v drugega in ne Pljuvamo po tleh. Sveži, zrak, sončni žarki, dobro prezračeni Prostori zmanjšujejo tveganje I Pri tovrstnih okužbah.
Drugi pomembni vir je okužena hrana. Znane so cele epi-hemije tifusa in drugih salmo-teloz, griže, hepatitisa in manj Nevarnih zastrupitev s hrano. Najpogosteje so vzrok oporeč-ni sladoled, mleto meso, pašte-la in voda. Vedeti moramo, da Se lahko hrana okuži ves čas, 'Ped predelavo, prevozom, skladiščenjem in strežbo. To-Vrstne bolezni zato lahko premečimo le z doslednim upošte-v®niem vseh sanitarno-higien-k'h predpisov in stalnim '’■'iravstvenim nadzorom. Med "^josnovnejše zaščitne ukrepe SOc!i kajpada dosledno umivale rok.
pa lahko mrčes in živali prekašajo bolezni, že dolgo vemo; °Pi» na primer, prenašajo vzročitelja nevarnega me-fln80encefalitisa in limske bo-e°lize, uši pegavi tifus itd. žčo enkrat preidejo škodljivi 'kroorganizmi v telo, bosta s^v°j in potek bolezni odvi-I °d tako imenovane viru-p Ce (strupenosti) in količine |je Zročitelja na eni in obram-(jr sP°sobnosti organizma na
kS* strani. Obrambna spo-^°bnoct
te) . pa Je tesno povezana s lasnim, duševnim in pre-hje^^im stanjem, delova-hje1*1 ^CZ z no,ranjim izloča-Senetsko determinirano-J^,n iako dalje.
fheif95'*1 pa vsi 1' obrambni Čitj kP'znii ne morejo prcpre-p0ja .0cHjivosti vdora v telo in Cas V|^0 se Prvi znaki bolezni. ipen 0^ °kužbe do prvih zna-kuba .-k°lenia imenujemo in-gih nClpki čas. Ta je pri mno-°ziro a ezljivih boleznih enak hikjj113 zanje značilen. Bol-Zdrav V 1-eni ^asu vitiel' povsem te*° že e^rav se Je njegovo sP°prijelo s povzročite-
lji bolezni, ki bo vsak hip izbruhnila. Čeprav ima vsaka nalezljiva bolezen svoje značilnosti: začetek, potek trajanja itd., pa imajo vse številne skupne ali podobne bolezenske znake.
Najbolj stalen znak akutne infekcije je zvišana telesna temperatura. Hitrost, s katero narašča ali pada, njene posebnosti: nihanja, ponavljanja in podobno so večkrat pomembni za razpoznavo bolezni, zato je zapisovanje dnevnih nihanj temperature (temperaturni list) pomembno ne le v bolnišnicah, pač pa tudi na bolnikovem domu.
Infekt prizadene tudi srce in ožilje, kar se kaže v hitrejšem bitju srca. Pri vsakem dvigu temperature za 0,5° C lahko pričakujemo za 10 utripov hitrejši pulz. Seveda so tudi tu izjeme, saj na primer pri akutni tuberkulozi ali škrlatinki srce hitreje, pri tifusu in virusnih infektih pa pogosto počasneje bije, kot bi pričakovali glede na temperaturo.
Tudi dihanje je pri infekcijah pospešeno, sorazmerno z utripom. Od drugih splošnih znamenj naj omenim še neje-ščnost, slabost, bruhanje in suh jezik. Količina urina se zmanjša in tudi gostejši je, pač zaradi izgube tekočine s potenjem. Tudi v krvi, za katero pravimo, daje ogledalo zdravja in bolezni, se pojavijo spremembe, zlasti bele krvne slike, pospeši se sesedanje rdečih krvničk (sedimentacija) itd.
Za razpoznavo infekcijske bolezni je pogosto dovolj pravilno razlaganje njenih znakov, včasih pa je potrebno odkriti povzročitelja ali vsaj dokazati njegovo prisotnost. To delamo z laboratorijskimi preiskavami.
Na zdravljenje infekcij imamo v kemoterapevtikih in antibiotikih na voljo odlična in učinkovita sredstva, s katerimi smo kos skoraj vsem infek-tom. Velika izjema so viroze, saj smo proti njim še vedno nemočni. V teh primerih je zdravljenje simptomatsko. Poleg zdravil so pomembni še nekateri splošni ukrepi, kot so mirovanje v postelji, primerna hrana z dovolj tekočine in zadosti spanja.
Dr. Valter Koser
Naša Slovenija, marec IV89
KOLEDAR
PRIREDITEV
(Nadaljevanje s str. 4) va, na Slovenski pristavi.
9. — Misijonska Znamkar-ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Začetek piknika s sv. mašo ob 12. uri opoldne.
9. — Misijonski piknik MZA
v Milwaukeeju, na pristavi SKD Triglava.
30. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester.
Ameriška Domovina je Vaš lisi!
Naši gradovi...
Kamen pri b egunjah
Ob vstopu v dolino Drage pri Begunjah stojijo razvaline gradu Kamen, stoletni zidovi, ki so še danes vredni občudovanja. Njihova zgodovinska in kulturna vrednost je velika, kajti grad Kamen je bil eden največjih na Gorenjskem in njegovi lastniki so bili pomembne plemiške rodbine — grofje Celjski in vitezi Lambergi. Seveda ob teh znamenitih imenih ne smemo pozabiti na nemočno, brezpravno ljudstvo, ki jim je tlačanilo. Verjetno je prenekateri kmet s sovraštvom pogledoval proti močnemu obzidju in si želel, da bi se podrlo. Danes pa, ko si lahko ogledujemo le ostanke, bi radi videli grad tak, kot je bil nekoč.
Medtem so minila stoletja. Poleg razvalin je ostalo tudi nekaj starih pisnih virov, del zgodovine pa je ohranjen v ljudskih pesmih.
Nekoč je tod mimo vodila tovorniška pot proti Podljubelju. Po soteski je odmevalo glasno priganjanje vozarjev, ki so želeli čim hitreje prepeljati tovore skozi nevarno gorsko dolino; tolovaji, kot so tedaj pravili roparjem, so namreč prav v odmaknjenih dolinah radi prežali na trgovske karavane.
Za zavarovanje poti so grofje Ortenburški, lastniki tega o-zemlja, v 12. stoletju pozidali kvadratni stražni stolp z lepim razgledom po dolini na obe strani. To je bila skromna, a pomembna postojanka. Z rastočo močjo njenih upraviteljev — ministerialov v službi visokega plemstva — je rasla tudi utrdba.
Zahteve po vedno večjem udobju in gradnja novih utrdbenih sistemov so nenehno spreminjale podobo gradu. Tako je prvotni stolp počasi prerasel v etiega rtajvečjih grajskih kompleksov na Gorenjskem. Zaradi odlične strateške lege na strmi skali ga uvrščamo med najslikovitejše gradove pri nas.
Zavoljo gradnje v različnih obdobjih je zanimiva mešanica arhitektur romanskega, gotskega in renesančnega sloga. Dokončno podobo je dobil v letih 1549—1553. Po zaslugi konservatorjev, ki so v zadnjih tridesetih letih opravili pomembno delo, danes vemo, kako so bili razporejeni prostori: v pritličju so bili prostori za služinčad, v nadstropju gosposke sobe, velika dvorana in kapela, v drugem nadstropju pa spalnice.
Tudi okolica je bila lepo urejena: na pobočju pod gradom so uredile terasaste vrtove, ob potoku postavili mlin, v bistrem postrvnjaku pa gojili slastne postrvi.
Postopno nastajanje gradu je bilo seveda tesno povezano z njegovimi lastniki. Orten-buržani, ki so pozidali prvotni stolp, so leta 1418 izumrli. Posest so prevzeli njihovi dediči Celjski grofje. Valvazor je zapisal, da se je leta 1428 tukaj smrtno ponesrečil Herman 111. Celjski, eden zadnjih svojega rodu. Zanj je bil usoden padec s konja.
Od leta 1469 so imeli grad Kamen v rokah Lambergi. Ta plemiška rodbina je dala nekaj visokih državnih uradnikov in cerkvenih dostojanstvenikov.
Junak Gašper Lamberg je našel mesto tudi v narodni pesmi »Pegam in Lambergar«. Zaslovel je zaradi svojih petinsedemdesetih zmag na viteških turnirjih in po veliki zmagi nad češkim velikanom Pegamom.
»Na kranjski zemlji mi živi, kjer se na Kamnu govori, se nikdar tebe ne boji.
Krištof Lambergar z imenom na sinji skal’ prebiva tam; te v pest želi dobiti sam.«
V prvi polovici 18. stoletja so lastniki zapustili grad. Spremenile so se razmere, začeli so se mirnejši časi in gospodo je zvabilo v udobje razkošnih dvorcev na ravnini. Stari zidovi, ki so desetletja prestrezali napadalčeve puščice in krogle, so postali pretesni. Tedaj se je grad Kamen začel spreminjati v ruševine.
Ko so leta 1740 v Begunjah gradili novo baročno cerkev, so si kar v sklenjeni vrsti podajali strešno opeko z gradu do novega gradbišča. Pri nadaljnjem rušenju so izdatno pomagali tudi okoliški prebivalci. Portali, okenski okviri in stebri so izginjali z gradu. Potrebovali so gradivo za hiše, kašče in ograje. Grad je postal priročni kamnolom, gradivo pa je bilo zastonj.
Propadanje in uničevanje so ustavili leta 1959, ko sta okrajna spomeniška komisija in Turistično društvo Begunje začela — obširno obnovo. Namen je bil ohraniti vsaj del grajskih ostankov. Pri tem so sodelovali umetnostni zgodovinarji, arhitekti, arheologi, geodeti in domačini. Veliko zahtevnega dela so že opravili in grad je spet vreden ogleda.
Njegova pravljična podoba, ki se večkrat pojavlja na turističnih prospektih, pa obiskovalcu, ki ni zgodovinar, ne zadostuje. Morda bi ne bilo napak, če bi si tam lahko ogledali staro risbo iz Valvasorjevih časov, kar bi bilo vsem v veliko pomoč pri odkrivanju grajske preteklosti. Nekdanja veličina in pomembnost tega kulturnozgodovinskega spomenika si to vsekakor zasluži.
Vojko Zakrajšek
Naša Slovenija, marec I98V
POVEST
Grče
Spisal SLA V KO S A VINŠEK
Nadaljevanje
Glasu ni bilo od njega, še potlej ne, ko je župnik po dolgem premolku vprašal:
»Kaj boš naredil, Klemen?«
Tako so stali tiho in doživljali v enem hipu življenje za sto življenj. Šele čez dolgo je župnik, ko je videl, da je najhujše v Klemenu minilo, ponovil:
»Si se odločil, Klemen?«
»Sem!« je izdavil fant.
»Kako?«
»Vzamem jo!«
»Brez očetovega dovoljenja? In pojdeš od doma?«
»Pojdem!«
»Kam?«
»Močan sem, bom že dobil delo!«
»Praviš ti! Pa ne veš, da boš kri jokal, ko boš od domače zemlje slovo jemal? Vršanov si!«
In ko je Klemen strmel vanj in je že župnik čutil, da ga je v živo zadel, je nadaljeval:
»Ni še morda vse izgubljeno! Morda se stari vendar še premisli. Bom molil zanj. Vendar, vse je mogoče. Tudi, da ne bo morda nikdar dal k sebi. — Zato se odloči: grunt ali Lizo!«
»Sem že, gospod!«
»Pri meni se oglasi, kadar ti bo treba. Vi, Belcjan, pa imejte oči odprte in mati naj pripravlja, česar dekle ne zmore!«
»Najrajši bi jo zapodil od hiše, punčaro sprijeno, in tega za njo pognal, ki mi jo je spridil!«
»Ne sodite, oče Belcjan, da ne boste sojeni! Dovolj imate pokore za slepoto in še je boste imeli, da se iz nje videli ne boste! — Zdaj govorite pametno, kakor se med možmi spodobi. Pa ne dražite Vršana! Morda se še premisli in vse bo dobro!«
Župnik se je dvignil od mize in šel proti vratom. Dal je spotoma Belcjanu roko in Klemen mu je svojo pomolil.
»Ne dam, dokler vaju pred oltarjem ne blagoslovim!« ga je zavrnil župnik in odšel skozi duri. Ko je stopal že po kolovozu proti Smrečniku, se je obrnil in poklical nazaj:
»Klemen!«
Pritekel je.
»Čez par dni se oglasi pri meni, da se pogovoriva dalje. Očeta se ogibaj in bodi dober z njim! Oče so kljub vsemu morda boljši kot si misliš.«
Klemen je hotel oditi, ko ga zadrži župnik:
»Daj, reci Lizi, naj si ne žene preveč k srcu, da otorku ne bo v kvar! Pa ne cmeri se pred njo, ampak ji korajže dajaj, da bo laže prenesla. In jo pusti v miru, sicer te zavržem kakor hudega Bog!«
Tako je naročil župnik Klemenu in odšel po brežini navzdol in že v mraku zavil po strmi stezi niz breg ter je v temi prišel domov.
Ko mu je kuharica Franca prinesla večerjo na mizo in je videl njene zajokane oči, ji je dejal osorno:
»Ti ni treba jutri hoditi proč! Samo zapomni si!«
Kuharica se je sklonila k njemu in mu hotela poljubiti roko, pa jo je zapodil:
»Za kuho se brigaj, drugo pusti meni!«
Sedel je za mizo, pomočil žlico v krožnik, ker ga je bila ulaknila dolga in naporna pot. Pa jo je odložil, zagnal prtič na mizo, odrinil stol in vstal, ne da bi bil pokusil od jedi:
»Naj bo za pokoro, ker sem se dal togotiti danes!«
Vzel je brevir, zaklical mimogrede v kuhinjo: »Franca, pospravi!« pa je odšel v gornjo sobo, pokleknil pred Križanega in molil z dušo in srcem, dokler ni udarilo v zvoniku polnoči...
Medtem pa, ko je župnik klečal in molil, je v rebri nad VrŠanovo hišo slonel Klemen, mladi Vršanov sin, in se boril s trojno ljubeznijo: s prvo za grunt, z drugo za dekle, s tretjo za očeta. Zašla je že luna in
izza vrhov je lizala jutranja belina, ko se je Klemen še vedno vojskoval za ljubezen, za ljubezen ljubezni: za svojo Lizo, ki je njegovo kri nosila...
5.
Dva meseca že ne pogleda stari Vršan sina Klemena. Hodita drug mimo drugega, kakor da sta si tujca in ne oče in sin. Parkrat pač je ustavil Klemen očeta in pričel o Lizi in o dovoljenju za ženitev. Ali stari mu ni dal ne odgovora ne oči, ampak je šel mimo njega, kakor da ga ni.
To boli Klemena, strašno boli. Na obrazu, prej rdečem, mladem, skoro bi dejal, brezskrbnem, je nema muka zarisala par globokih brazd in med lase mu je napredla belih niti kar čez noč. O, pač vidi oče bol svojega sina, skrivaj ga pogosto in prodirljivo opazuje, kakor da mu v dušo gleda in v dno srca. Še vedno čaka, da se morda ihta v fantu umiri in se unese. Ve Vršan, daje Klemen njegov sin, ali pravi si, da je tudi rajnke matere, ki je bila iz mehkejšega testa kakor so Vr-šanove grče. In zato čaka, še vedno čaka.
Župnik Mihael tudi ni miroval ta dva meseca. Večkrat je bil nad Vršanom, parkrat nad Mano in Klemenom. Pa se mu je stari začel umikati, kadar je zaslutil, da bo župnika prineslo v Podsmrečje, in če je šel v cerkev, je napravil ovinek mimo farovža in po opravilu izginil, da mu župnik ni mogel v sled.
Zato se je bil Klemen zadnje dni odločil, da se z Lizo poročita. Kar na tihem, enkrat za trikrat bi ju oklicali. Župnik mu je obljubil, da mu dela dobi, v Mojstrani ali na Jesenicah, Liza pa je lahko doma, kamor bi hodil Klemen vsako soboto, da bo čez nedeljo pri svojih. Stari Belcjan se je vdal in Liza se je pričela pripravljati za zakonski stan.
Toda še so skušali vsi, da bi pregovorili starega Vršana. Celo Mana je govorila z njim, pa jo je samo pisano pogledal in ji dejal:
»Ne maraš grunta?«
In Mana je utihnila.
Tudi stari Belcjan je stopil do Vršana, da bi ga morda z moško, pametno besedo pregovoril. Kakor ga je bolelo, ko je stopil čez prag Vršanove hiše, vendar je zmagalo Lizino trpljenje in je šel preko vsega. Pa je prišel ven, de da bi bil kaj opravil. Hudo je moralo biti med njima tiste pol ure, ko sta bila skupaj. Zakaj Belcjan ni teden dni z nikomer spregovoril besede, niti žena mu ni z vsemi spraševanji iztrgala skrivnosti pogovora. Le slišala ga je, kako je v spanju stokal, ako je sploh spal. Navadno pa je gledal v strop s široko razprtimi očmi, kadarkoli se je ponoči sklonila nad njegov o-braz.
Josefs Hair Design
Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538
Še Liza je poskusila na župnikovo prigovarjanje in je šla. Ni čutila, kako hodi, ne vedela, kod hodi. In ni vedela, kaj bi iztisnila iz sebe, ko je stala pred neusmiljenim. Ko so se zapičile vanjo tiste temne oči izpod košatih sivih obrvi in je rahel nasmešek spreletel Vršanov obraz, je klecnila na kolena pred njim in zajokala.
»Kaj se cmeriš?« je vrgel vanjo.
Še je ihtela in ni vstala.
»Oče, usmilite se!« je dvignila pogled in roke vanj.
»Nisem oče, ne tvoj ne njegov, ki mu boš mati! Klemena vprašaj!«
Obrnil se je vstran; a ko bi mu bila Liza videla skozi solze v lice, bi ne bila vstala, se opotekla k durim in omahnila ven v gosti mrak. Po kolenih bi bila šla do njega, objela mu kolena in še enkrat zaprosila. In dejal bi ji bil: Naj bo!
Tako pa ni, čeprav je morda samo čakal na tisto zadnjo troho ponižanja. Morda, kdo ve? Samo Bog, ki se je stari z njim v srcu vojskoval...
Dva dni potem, ko je bila Liza pri Vršanu, je Klemen zjutraj pokladal živini, ko je začutil roko na rami in Belcja-nova mati so stali pred njim v hlevu.
»Mati?« se mu je iztrgalo in naročaj mrve mu je omahnil pol v jasli, pol v steljo.
»Kaj je, mati?« je planil znova, ko Beljcanka ni mogla takoj v besedo.
»Liza,« je izjecljala mati in se oprijela pčgrada za seboj.
»Recite, mati!«
»Oče si!« je kriknila polglasno.
»Jezus, mati!« je šinil Klemen kvišku in prebledel, pa spet zardel.
»Fant je,« je nadaljevala mati.
»Fant je, fant je,« se je trgalo v Klemenu in iz njega, kakor da ni prav razumel. Zdivjal je po hlevu kot vihar in ponavljal pred seboj:
»Fant je, fant je!«
Nakrat se je ustavil pred Belcjanko, ki so ji lile solze iz oči, in ji skoro kriknil v lice:
»Mati, fant je, slišite, fant je!«
»Ne nori, Klemen!« ga je zgrabila Belcjanka trdo za laket, da je odnehal. »Bog ve, če bo obstal!«
Klemen je onemel. Šele čez čas je zmogel:
»Je hudo?«
»Seveda. Prehitevček je, razumeš! Tvoj stari je kriv, ker je bil tak z njo. Tudi ona še ni iz nevarnosti!«
»Liza!« je planil fant k vratom, da bi zdivjal k Belcjanu.
»Norec!« ga je zgrabila Belcjanka za roko in ga potegnila nazaj, »bi rad umoril njo in otroka?«
Klemen je strmel vanjo kakor blazen.
»Ali ne veš, da ne smeš zdaj k njej? Če že ne radi ljudi, radi nje same ne delaj neumnosti!«
»Liza!« je planilo zopet iz fanta.
»Bo že z božjo pomočjo. Le fante bo težko, ker je slabotno. Pa menda vzdrži, saj je Vršanov.«
Mati je hotela oditi, ker se ji je mudilo nazaj k hčeri. Ali zdaj je njo zgrabil Klemen za roko in jo pridržal:
»Mati, kdaj jo bom smel videti, in fanta?«
»Nekaj dni počakaj, da si opomore.«
»Znorim, mati!«
»Ihta Vršanova! — Na večer pridi poprašat pa me pokliči ven, a tiho, da te ona ne ču-je!«
Belcjanka je odšla, se še na-hitro na dvorišče ozrla, je li ne vidi kdo Vršanovih, in je stekla čez travnik do kolovoza, kar so ji dale stare noge. Komaj je dobro stopila par korakov po kolovozu, ko je zrastel iz veže stari Vršan in začuden pogledal za njo. Je še ni videl v toliki bližini Vršanovine, odkar sta bila soseda. Umaknil se je nazaj in se zamislil. Slutil je, pa ni mogel verjeti.
Po hlevu pa je norel Klemen gor in dol, bil z rokami živali po hrbtu in krikal:
»Fant je, fant je!«
Ko je stopil hlapec v hlev in začuden zastrmel v Klemenovo norčavo divjanje, je planil Klemen predenj in zazijal na vsa usta:
»Fant je, slišiš, fant je!«
Potem pa je zdivjal v velikih skokih v gmajno nad hišo in niso ga videli Vršanovi do noči.
Drugi dan je stopil nakrat pred očeta, bled, s temnim' sencami pod očmi, nepočesan, neumit. Trdo je hodil in zobe tiščal skupaj, ustnice so m" podrhtevale in globoko je požiral ter tiščal v grlo nazaj, da so se mu žile na vratu nabreknile. Roke so mu trepetale, ko se je oprijel hrbtišča stolice, kakor bi bil iskal opore. Težko se mu je potem iztrgalo, zamolklo, da je udarilo v tišino sobe kakor s kolom po lobanji.
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
MALI OGLASI
FOR RENT
4 rooms, on E. 73 St. North of St. Clair. Call 881-3092.
(24-27)
All-Around Machinist Needed Tool Room and Job Shop e*' perience. Call 278-3081 °r 431-1043.
Zaposlitev
Strojni ključavničar,.strug31/ dobi takojšnjo zaposlitev bi' zu mesta. 278-3081 ali 43l' 1043. Vprašajte za Ray Mla kar.	(19-211
;iše barvamo zunaj in zf3 traj. Tapeciramo. (We w31 paper). Popravljamo in dela mo nove kuhinje in kopalni ter tudi druga zidarska ^ mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVN^ Pokličite 423-4444
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
American Slovenian Catholic Union
DruStvo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-žnar; preds.: Joseph Baškovič; pod-Preds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin 0rehek, 18144 Lake Shore Blvd., 'el. 481-1481; blag.: John Turek, jjladzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Stan Martinčič; vratar: ffank Zupančič. Vodja atletike in '"ladinskih aktivnosti: Joseph Hoce-Var. Za pregledovanje novega članova vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako drugo "edeljo ob 10:15 dopoldne pod cer-kvii0 sv. Vida. Mesečni asesment se P'iine pobirati pred sejo in tudi 25. iaauarja in 25. julija od 6. do 7. ure 2večer v društveni sobi avditorija pri Vidu. V slučaju bolezni naj se P°lnik javi tajniku, da dobi zdravniški is' ‘n karto.
Društvo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-Pl-' preds.: Joseph L. Fortuna; pod-P'eds.: Isabelle Godec; taj.: Ralph gP'tec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-2D1; zapis.: Mary Ann Sray; blag. James T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr„ ™lap|e |-|ts OH 441 37; nadzorniki: P'hony B. Lausche, Olga Stay, Virginia Fortuna; zastopnika za SND na • 80. St.: Joseph Fortuna, Ralph Dodec; zastopnika za SND na Maple n!®.: Joseph Fortuna in Ralph Go-zastopnika za atletiko in »booster« kiutj; Joseph Fortuna in Ralph odec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in ^ F. Jelercic.
Seje so na 25.-ega v mesecu v Slov. nar. domu na E. 80 St. ob •30 zv. Novi člani sprejeti od roj-stva do 60. leta starosti. Bolniški Ppesment je 65 centov na mesec in ^atuje $7 bolniške podpore na te-6n, če je član bolan 5 dni ali več. laki v Nevburgu, pristopite v dru-v° sv. Lovrenca I
Društvo SV. ANE št. 150 , Uhovni vodja: Rev. Anthony Re-’ Preds.: Angela Winter; pod-®8s.; Helen Krofi; taj.: Josephine ra^ter. 3555 E. 80. St.; blag.: Lautar erc^cfr- Nadzornice: Anna Win-z '• eresa Zupančič, Helen Krofi;
's-: Katherine Zabak; zastopnica za na E. 80.: Laura Berdyck; He| 0pnica za SND na Maple Hts.: jQ. en Krofi; zastopnici za Federaci-Vtyj An9ela Winter in Josephine dr|jjer' Zdravniki: Vsi slovenski in v	Seje so vsaka prva sreda
dv0rSecu °t> 2.30 popoldne v šolski ar,i žole pri Sv. Lovrencu.
ri,5,Vo SV. MARIJE MAGDALENE št. 162
JnarUtl0vn' vodja: Rev. Joseph Bo-""dn Pre<^s': Frances Nemanich; V|a. reds : Anna Zakrajšek; taj.: EUC|V Mott, 760 E. 212 St., Batty 0H' tel‘ 531-4556; blag.: va^. ^rehek; zapis.: Frances No-JoSe Padzornice: Frances Macerol, reditg, 'ne ®orenc'c io Mary Palčič; Ce za lna’ ^osal'a Palčič; zastopni-2akra , ^'° KSKJ Federacijo: Anna ^ernj e^' Frances Novak, Frances Zdray^. zdravniki: vsi slovenski
Seje q
r"esec 6 VrSii° vsako prvo sredo v sobi aU' 0,5 ^ -30 pop. v društveni avditorija pri Sv. Vidu.
i
Društvo SV. JOŽEFA št. 169
Duhovni vodja: Rev. John Kumse Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 441 10, tel. 541-7243
Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243
Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Charles Eržen
Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129
Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma
Vratar: John Jackson Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki
Por. v angleščini: Helena Nemec
Por. v slovenščini: Josephine Ka-stigar
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo sprejema člane od rojstva do 70 let za zavarovalnino od $2,000 naprej.
Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172
Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Ludmila Glavan
Podpreds.: Frank Kuhel
Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678
Blagajnik; Joseph Melaher
Zapisnikarica: Tanja Gostič
Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml.
Vratar: Štefan Marolt
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 1 3307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v'Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje.
Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255
Spiritual Adviser:	Rev. John
Kumse
President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Womens & Youth Activities: Maureen Furlich
Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486 6264.
Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area.
Društvo KRISTUSA KRAUA št. 226
Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306
Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Ivan Cugelj,’Anthony Rigler
Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344
Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan
Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube
Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler
Vratar: Antonia Šega
Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji.
KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva.
Slovenska Ženska Zveza
Slovenian Women’s Union
Duhovni vodja: Rev. John Kumše Predsednica: Marie Gombach Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel, 9965 Knollwood Dr., Mentor, OH 44060 Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 441 10, tel. 531-7635 Nadzornica: Helen Suhy Sunshine Comm.: Faye Moro, Joyce Le Nassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in december
PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja:	Rev. Anthony
Rebol
Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič
Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio.
BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secretary: Evelyn Pipoly, 23330 Williams Ave., Euclid, OH 44123, tel. 731-1175 Treasurer: Mary Jo Rom Auditors:	Mary Maxim, Mary
Miller '
Sentinel: Dorothy Ann Winter Reporter: Vera Šebenik Historian: Josephine Smith Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except in July, August and December at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome.
PODRUŽNICA št. 14 Duhovni vodja: Rev. Francis Sterk Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Vera Bajec Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Marilyn Fitzhum, Antoinette Zabukovec, Diane Varney Poročevalka: Alice Kuhar Sunshine Ladies: Irene Collins, Frances Eržen, Rose Rodgers Zastopnici za Klub društev: Martha Koren, Mary Jane Stanič, Ruth Kurilec.
Seje vsak prvi torek ob 7.30 zv. v SDD na Recher Avenue
PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje.
Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
Ameriška Dobrodelna Zveza
American Mutual Life Association
Društvo SV. ANE št. 4 Predsednica (začasna): Ann Zak Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Oražem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 441 23 tel. 486-2735
Blagajničarka: Josephine Ambro-sic
Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Marie Oražem
Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki.
Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5
Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ.
Društvo SLOVENSKI DOM št. 6
President: Joseph G. Petrič Vice President: M<^rie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124
Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec
Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech
Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Slavko Gabrič, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob
10.	dop., na domu tajnika.
Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Joseph Skrabec Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley G. Ziherl Tajnica: Pat Amigoni, 21051 Arbor Ave., Euclid, OH 44123, tel. 531-8468
Blagajnik: Robert Menart Zapisnikarica: Mary Ziherl Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Andrew Champa Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje:	Vsaka prva nedelja v
mesecu v glavnem uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. dopoldne.
RIBNICA Sl. 12 AD/.
Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965
Zapisnikarica: Gina llacqua Nadzornik : Louis Sile, John Cen-do. Gina llacqua
Seje v 1 989 bodo ob 2. pop. 19. marca, 16. julija, 22. oktobra in 17. decembra, na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, O., 44094.
Zastopniki: Klub društev - John Cendol; Slov. nar. dom John Cen dol, SDD, Recher Ave. Louis Sile, Gina llacqua; Slov. dom za ostarele Louis Sile, Carole Czeck.
(Dalje na str. 8)
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
(Nadaljevanje s str. 7)
Društvo COLLINVVOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave.
Društvo KRALJICA MIRU št. 24
Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St.
Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki 1. torek v mesecih feb., apr., jun., sept. in nov. ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida.
Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38
President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Jane Royce, Rosemary Kozar Fraternal Affairs Representative: Joanne Fordyce
Medical Examiner: Any physician recommended by AMLA Board Meetings:	Third Tuesday in
January, April, June, and November (additional meetings as scheduled)
Oltarna društva Altar Societies
OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida
Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec.
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebov/.ete
Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društvo Najsv. Imena Holy Name Society
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar
Tajnik: Joe Hočevar, 1 172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Dan Postotnik Rec. Secy.: Mike Mivsek Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši.
Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish
Spiritual Director: Rev. John Kumse
President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184
Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga
Program Chairman: Frank
Zernic
Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic
Catholic Order of Foresters
BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Chief Ranger: Rudolph A. Massera
Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech
Past Chief Ranger: John J. Hočevar
Recording Secretary: Alphonse A. Germ
Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031
Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig
Visitor of Sick: Joseph C. Saver
Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m.
ST. MARY’S COURT No. 1640
Spiritual Director: Rev. John M. Kumse
Chief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Hank Skarbez Past Chief Ranger: Hank Skarbez Rec. Secy.: Joe Sterle Fin. Secy.: John Spilar, 715 E. 159 St., Cleveland, O., Tel. 681-2119
Treasurer: Vickie Skarbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, Tel. 951-9775
Meetings are held every third Sunday In the St. Mary Study Club Room
\
Slovenski narodni domovi
Slovenian National Homes
FEDEKAI ION Ol SLOVENIAN NAIIONAI. HOMES
President: Charles Ipavec 1st Vice Pres.: Helen Urbas 2nd Vice Pres.: William Snyder Pin Secretary-Treasurer:	Rudy
Pivik, 155 70 Humphrey Rd , Mid dleburgh Hts , OH 44 1 30
Corresponding Secy : Rose Mary Toth
Recording Secy : Helen Konkoy Auditors: Steve Shimitz. Dan Pav sek, John Jackson
Historian: Ella Samamch (Ch ). John Habat, Asst
Legal Counsel: Charles Ipavec
SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Au'iiiic
President: Edward Kenik Vice Pres : June Price Secy Treas : John N Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Aiiililinn ( iiinnlilk'c:
Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka lloiisi' CoininilUT:
Edward Bradach, Mary Batis. John E Leonard, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Prank \\ at s ami Means Committee:
Jean Križman, Marceline Mausser Alternate Directors: Anthony J Tomse, Prank Stefe
Meetings every second Tuesday of the month in Room No I, Old Building. 7:30 p.m
Office hours: 1 1 a m to 3 p m Tel 36 I 5 I 1 5
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave.
President: Ed Kocin Vice President: Jim Krann Treasurer: Ray Sterle Rec Secretary: Jennie Tuma, 29437 Vinewood Dr., Wickliffe, OH 44092
Pin Secy.: Frank Ferra Auditors: John Jackson, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm : John Jackson, Chuck Femec, Jack Videtič, Joe Krann; Alternate: Dennis Austin Federation Reps : Dan Pavšek, John Jackson, Chuck Femec; Alternates: Bob Ryan, Jim Krann Other Directors: John Habat, Leroy Koeth
1st Alternate: Gus Petelinkar 2nd Alternate: Frank Podlogar Meetings for Directors are every fourth Monday of the month, at 7:30 p m
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road
President: Steve Shimits Vice President: Anthony Sturm Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Secy.: John Vicic Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, Catherine Vicic, John Mauric, Emma Grk, Al Meglich, Joe Frollo, Ernest Tibjash, Frank Smerke, Paul Šibenik, Stanley Grk
Alternates: Frank Slejko, Frank Zgonc
Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m., or by appointment. Phone 481-5378 or 481 0047.
SLOVENIAN SOCIETY HOME	S.N.P.J. FARM, Heath Road
20713 Recher Avenue, Euclid, OH	Ladies Auxiliary
Joseph Petrie: President I rank Cesen: Vice President William Kovach: Secretary William Prank: Treasurer Rosemary Toth: Rec Secretary Dorothy Kapel: Ch , Audit Comm Josephine Trunk: Auditor, Mem bership Comm., Sunshine Max Kobal: Auditor, House Comm Ed Koren: Ch., House Comm Mary Ster: House, Memb Comms Pd Marinčič:	House, Memb
Comms
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikarica: Nancy Kadar Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Slanley Ave., Maple Ills., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888
Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikar: Joseph Habjan Nadzorniki: Frank Urbančič, Anion Kaplan, Wimam Punikvai Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan, Joseph Glivar, Eugene Vercek, Emma Urbančič
Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7 30 zv., v SND, 5050 Stanley Ave , Maple Hts , O , tel 662 97 31
Upravni odhur korporacije BARAGOV DOM, 6304 Sl. Clair Ave
Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Gblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor:	France Sega,
Tomaž Slak, Lojze Bajc Odborniki: Anton Meglič, Jože Dovjak, Franc Kamin, Anica Kurbus, Viktor Tominec, Ferdo Sečnik, Janez Košir, Jože Cerar, Pavel Lavriša, Janez Semen in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo.
Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slov. pisarna in knjižnica. Tel st : 881 9617
SLOVENSKA PRISTAVA, Inc.
Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann
I.	podpreds.: Frank Lovšin
II.	podpreds.: Lojze Mohar Tajnica: Mojca Slak, 5404 Sta-
nard Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-1725 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vid Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče:	Inž. Ivan Berlec,
Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek
Slovenska šola Marije Vnebovze-te: Valentin Ribič, Gabriel Mazi Društvo upokojencev Slov. pristavc Pcnsioncr’s Club of Slov. Pristuva Predsednik: Max Jeric Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531-8982
Blagajnik: Jože Dovjak Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar
President: Betty La Macchia Vice President: Wilma Tibjash Rec. Secy.: Rosemary Toth Financial Secy.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117 Tel. 481-6247
Auditors: Dorothy Gorjup, Sophi® Matuch, Eleanor Zevnik
Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS
President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr. Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henff Kersman, Frank Fabec
Meetings every three months a alternate Slovenian homes, a* o’clock, the months of March' June, September and December-
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV — ST. CLAIR OKROŽJE Predsednica: Antoinette Krajc
I.	podpreds.: Irene Toth
II.	podpreds.: Angela Bolha Tajnik-blagajnik: Stanley Fra^'
5919 Prosser Ave., Cleveland, 0" 44103, tel. 391-9761 Zapisnikarica: Anna Mack Nadzorni odbor: Jewel Karpins'1'1
Frances Kotnik, Mary Turk
Planning Coordinator:	Edwaf
Karnak
Sestanki se vrše vsak tretj' egt, | tek v mesecu ob 1.30 pop. v pl'1 ku Slov. nar. doma na St. Clair
SLOVENE PENSIONERS CI-UB of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice Pres.: John Kausek 2nd Vice Pres.: Rose Lewis Rec. Secy.: Helen Levstick
Fin. Secy.: Eleanor Pavey, 1
12*
E. 174 St., Cleveland, OH 441l3, tel. 531-4445
Treasurer: Emma Cesen	.
Auditors: Mae Fabec, Car°' Lokar, Josephine Trunk Tour Guide: Rose Lewis Meetings:	1 st Wed. of
month, beginning at 1 p.m. a' ^ Slovenian Society Home, R®
terf

CLUB OF RETIRED SLOVEN®5 OF HOLMES AVENUE
Hon. Pres.: Gus Petelinkar President: John Habat Vice Pres.: Frank Zgonc Rec. Secy.: Jennie Tuma Fin. Secy.: Louise Fujda Auditors: Caroline Stefani: Lena Pavšek, Ed Fujda	^
Federation Representatives:	^
and Mary Petelinkar, Frank and ^ Fabec, Henry and Emily KefS®1 alternate: Mazie Princ
Sgt.-at arms: Cecilia Rozrnaf -j Sunshine Chairlady: def1^ Schultz, 19501 Pasnow Ave-' did, OH 44119, tel. 481-033^, Meetings every 2nd Wedb® v of the month at 1 p.m. at the 3 nian Home on Holmes Avenu®
Ali je tudi Vaše društv® zastopano v našem Imeniku društev1!
AMERIŠKA DOMOVI^ druži Slovence po vsem svetu!