Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. C/. V. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani
^	__	_ r „ s= Uredniitvo in oprat»; LJubljana, Franliikanska ulieu 6/1. Hokopisov ne vraiama. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja viak letrtek. Naroinina letna
Mesečna priloga »UrOSVeia« = 60 Din zrn Inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plaiajo ll,t M članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Polt. lek. rai. 11.153. Telefon 3111
Pomen
skup&ine JUU v Novem Sadu
Ni samo slučaj, da je bila na skupščini JUU v Novem Sadu tako impozantna enotnost, temveč je globlje zakoreninjena eno-dušnost, ki je zavladala v najširšem obsegu med jugoslovanskim učiteljstvom.
Četudi izgleda na prvi pogled, kakor bi še ne bilo kompaktnosti in sloge v učiteljskih vrstah, vendar ni tako!
V dveh letih se ne dajo popolnoma eliminirati stare metode in navade od 15 let: da se napada vsakega predsednika, pa najsi bo izvoljen kdorkoli, ter se ruši in napada vsako upravo, pa naj bo še tako soglasno in enodušno izvoljena. Med 26.000 učitelji se še vedno najde posameznik, ki se da izrabiti kot orodje, da v beograjskih listih napada upravo in predsedstvo ter jo predstavlja v javnosti v nepovoljni luči. Tako je treba gledati tudi na objave v beograjskih listih in na brošure in letake, ki so izšli pred in po novo-6adski skupščini.
Vsak poznavalec notranjih razmer v udruženju in med učiteljstvom pa mora priznati, da učiteljstvo in udruženje še nikdar ni bilo tako kompaktno kakor je danes. Skupščina v Novem Sad™ je jasno obsodila gornje metode s tem, da je prešla preko vseh insinuacij in klevet z ignoriranjem. Tudi to je uspešen korak naprej, storjen v preteklih dveh letih.
Pokazalo se je, da skoro ne bo več mesta za demagogijo na učiteljskih skupščinah; pokazalo se je pa tudi, da čim bolj se bo tolklo po udruženju in po učiteljstvu, tem bolj bo ono kompatno in složno!
Formalno so se pojavile na skupščini tri skupine, t. j. strogo stanovska skupina, druga svetovnonazorna, načelno homogena ideološka skupina in tretja oportunistična kompromisna strankarsko-ipolitična skupina raznih frakcij. Stvarno sta si bili v nasprotju samo dve struji: prva na strogo stanovskem — učiteljskem stališču, kii se hoče naslanjati na delo, sposobnosti in moralne vrednote učiteljskih lastnih vrst ter na narod in tretjo, ki hoče črpati svojo silo iz naslona na moč političnih strank in vsakokratnih režimov.
Nihče bi ne verjel, da bo stanovska linija tako hitro prodrla po vsej državi in celo tam, kjer so še nedavno plamtele med učiteljstvom močne strankarske strasti; nihče bi ne verjel, da se bodo ideje Deklaracije v enem letu po sarajevski skupščini tako na široko in tako na globoko in krepko zakoreninile, kakor so se sedaj med srbskim in hrvatskim učiteljstvom in že prej med slovenskim.
Ne vemo kaj je bilo globlje, ali presenečenje ali razočaranje nad rezultatom v Novem Sadu — na eni strani med nosilci deklaracije sarajevske skupščine, na drugi strani med pristaši strankarsko-politične skupine in njihovimi pokrovitelji — politiki, ki so prerokovali, da bo bivša uprava padla v Novem Sadu, kakor pade gnila hruška z drevesa.
Triurni je doživela stanovska — strogo učiteljska ideja, za katero se je izreklo 286 zastopnikov učiteljstva, ki je s tem manifestirala za strogo stanovsko smer udruženja, za smer ideološko homogene druge skupine se je izreklo 44 zastopnikov učiteljstva, proti 26 pristašev smeri, ki bi se rada naslanjala na vsakokratne vodilne politične stranke in režime.
Stvarno je bilo razmerje 330 proti 26. A niti teh 26 pristašev oportunistično politično-strankarske skupine ni prepričano o koristi svojega stališča za stan in šolo. To dokazuje dejstvo, da je listo te skupine podpisalo 30 članov, a glasovalo je za njo samo 26 članov. Še jasneje potrjuje to dejstvo, da je proti poročilu uprave glasovalo samo 8 članov, proti finančnemu- poročilu uprave samo 3, proti poročilu nadzorstva samo 1, a pri predlogu za razrešnico upravi ni bilo niti enega glasu proti. To se pravi, da od teh 26 članov nihče ne more oporekati poštenosti glede dela upravi JUU in se od teh 26 tudi glede smeri in stanovske linije in finančnega poslovanja strinjajo vsi z delom JUU, razen gori naštetih 8:3:1.
To znači: če danes še ne razumejo pristaši poedinih strank in režimov, da je udruženje nestrankarska organizacija, četudi se bori v vsaki situaciji proti kvarnim vplivom dnevne politike na šolo in stan — bo to prepričanje prodrlo v učiteljstvu kmalu v polnem obsegu, četudi danes še dominirajo pri strankah ob vsakokratnih režimih učitelj i-stran-karji nad težnjami stanovske organizacije ter pomagajo pri persekucijah in škodi, ki se"po-vzroča šoli in stanu.
Novosadslka skupščina je tudi v tem ozi-ru pokazala pot za očiščenje od vseh onih, ki kršijo stanovska načela in je zaradi tega izvedla tri izključitve.
Novi Sad je pokazal, da je učiteljstvo na pravem potu. Dasi je prva skupina imela na svoji strani samo moralne sile učiteljstva in poštenje ter zaupanje članstva, tretja skupina je pa imela za sabo ves aparat in pritisk na
delegate, aparat in sredstva stranke ter se je posluževala vseh nečastnih sredstev, intrig in neresnic, kar danes tako rado uspeva — a je vseeno propadla.
V	borbi sta si bila s tajnim glasovanjem poštenje na eni strani, a na drugi moč, brez izbiranja sredstev, kup obljub in ponudb osebnih in službenih ugodnosti za »prodane duše«, a zastopniki učiteljstva so se brez ko-lebanja odločili — za poštenje in s tem rešili čast in ponos stanu pred onim, kar se je delalo s stanom!
V	tem obstoji največji pomen novosad-ske skupščine JUU.
V	izvenučiteljski javnosti se pripisuje učiteljski skupščini v Novem Sadu izreden pomen. Ta skupščina je zainteresirala najširšo javnost. Še danes se niso polegli glasovi o tej skupščini v javnosti.
Iz gibanja med učiteljstvom po novosad-ski skupščini se pa vidi, da je to šele pričetek zdravega stanovskega gibanja med učiteljstvom po vsej državi, ki ga ne bo v stanu preprečiti nobeno nasilje!
Nasprotno, celo razpalilo ga bo in napravilo učiteljstvo še kompaktnejše in odpornejše!
Padajo glave, a dviga se zavest!
Poznavalci 15 letnih burnih učiteljskih skupščin se ne morejo načuditi, da more poteči volilna skupščina s tako popolnim dostojanstvom in brez incidenta, kakor je potekla učiteljska skupščina v Novem Sadu. Mislilo se je, da nad glavno skupščino v Sarajevu ni več stopnjevanja v dostojanstvu, a glavna skupščina v Novem Sadu je pokazala, da je pričakovati še večjega napredka.
Čim bolj se bo utrjevala strogo stanovska-učiteljska linija v Udruženju, tem boli bo naraščalo dostojanstvo in delo na učiteljskih skupščinah — ker strasti so se razpaljevale samo z zanašanjem političnega strankarstva v skupne stanovske in šolske probleme in strankarsko-politično gledanje na uprave stanovskih organizacij.
Pomen novosadske skupščine je pa posebej izražen tudi v manifestaciji nacionalnih in humanih centralnih organizacij ter uradniških organizacij za solidarnost z učiteljstvom v borbi za eksistenčna prava družin in v borbi za zaščito uradniške dece. Novo-sadska skupščina je bila revija solidarnosti in manifest najsvečanejših obljub skupnega dela in skupne borbe za socialne pravice.
Odlikovala se je pa ta skupščina še v drugih moralnih smereh. Učiteljstvo je iz svoje iniciative poseglo v problem državljenske vzgoje in državljanskega pouka. Z vsem dostojanstvom je manifestiralo za principe demokracije v stanu in v javnosti. Odločno in možato je pokazalo na kvarne vplive dosedanje personalne prosvetne politike za šolo in narod ter zahtevala stalnost učiteljstva, ne radi sebe — temveč radi potreb šole in naroda.
Lahko se reče: na skupščini v Novem Sadu je vladal en duh, ena odločnost in enotna volja za zdravo ustvarjanje, z izrazom največje kompaktnosti jugoslovanskega učiteljstva in čustvom globokega domoljubja.
Ta skupščina je važen mejnik za notranje življenje učiteljskega stanu in za njegovo nadaljnje nastopanje.
Zato je predsednik JUU pravilno poudaril pomen volilnega rezultata v sledečem:
Drage koleginje in kolegi!
Po objavi volilnega rezultata mi je čast v imenu vseh izvoljenih zahvaliti se učitelj1-stvu za stanovsko zavest.
Zavedati se moramo vsi, da to ni samo zmaga učiteljskih zastopnikov, da to ni samo zmaga izvoljenih članov, da to ni samo zmaga izvoljene uprave JUU, da to ni samo zmaga naše stanovske ideje — temveč je to zmaga neupogljivega značaja jugoslovanskega učiteljstva.
S tega stališča morajo vedno gledati izvoljeni člani na svoje mandate, tako je treba gledati na to zmago in na izvršene tajne volitve — in nam je treba biti na nje ponosnim.
V	svojem otvoritvenem govoru sem na-glasil, da smatram značaj za največjo vrlino in vrednost učitelja in zopet se je ob tej priliki pokazalo, da ima jugoslovenski učitelj to vrlino.
Smatram, da preko tega dejstva ne bo mogel iti nihče več, ki bi zahteval, da jugoslovanski učitelj prodaja svoj značaj, svojo zavest in svobodo.
Z geslom: da greste v borbo za nezlomljive učiteljske značaje na STeske učiteljske skupščine, Vam želim zmago stanovske-uči-teljske linije in nezlomljive učiteljske značaj-nosti tudi na sreskih skupščinah.
Kličem Vam: Naprej, da oživi in zmaga zdrava učiteljska zavest!
Udruženje finančne kontrole o šestnajsti glavni skupščini JUU
»Finančna kontrola«, organ Udruženja zvaničnikov finančne kontrole, št. 9 od 1. septembra 1936., prinaša o naši skupščini sledeče poročilo:
Že sama prisotnost znanih neumornih društvenih delavcev, zastopanih v upravi Ju-goslovenskega učiteljskega udruženja z njegovim neumornim predsednikom g. Ivanom Dimnikom na čelu je pomenjalo, da bo skupščina s svojim obsežnim programom in veliko udeležbo delegatov iz vse države nadkrilila vse dosedanje.
Letošnja skupščina JUU, ki se je vršila 3., 4. in 5. avgusta 1936. v Novem Sadu, je bila ena izmed najpomembnejših skupščin stanovskih organizacij. Skupščina te stanovske organizacije, ki šteje približno 18.000 članov, je bila otvorjena v prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja, ministra prosvete, kraljevske banske uprave, zastopnikov vseh nacionalno vitežkih organizacij in velikega števila zastopnikov stanovskih organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev. Naše udruženje sta na vabilo predsedstva JUU na skupščini zastopala predsednik Klobučar Marjan in tajnik Pavle Žarič.
Kot redko doslej, se je na tej skupščini manifestirala potreba skupnega sodelovanja vseh stanovskih organizacij, in izražena je bila tudi želja, da se kreira splošno udruženje kraljevine Jugoslavije, da bi se moglo socialno skrbstvo članstva vseh strokovnih organizacij čim uspešnejše izvesti potom tega eventualnega udruženja vseh stanovskih organizacij.
In prav zaradi tega, ker je uprava JUU z udruženjem profesorjev in poštno telegrafskih telefonskih uradnikov bila steber vseh stanovskih organizacij v času, ko je bilo osnovano krepkejše sodelovanje glede vprašanja znižanja dohodkov državnih uslužbencev, so bile na skupščini zastopane skoro vse organizacije, ki so se potom svojih predstavnikov v onih težkih razmerah našle pri skupnem delu.
VSEBINA:
Pomen skupščine JUU v Novem Sadu.
Šestnajsta glavna skupščina JUU.
Pedagoški tečaj v Ljubljani.
O najmlajši učiteljski generaciji.
Varčevanje.
LISTEK: f Ludvik Černej. — f Tovarišu Ulriku Konjarju.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič. — Stanovska organizacija JUU.
Udruženje zvaničnikov finančne kontrole spremlja delo JUU s posebnimi simpatijami in želi, da bi se naši medsebojni odnošaji in sodelovanje obdržalo še nadalje, kar bi bilo le v korist skupnih interesov.
Zaradi tega se uprava Udruženja zvaničnikov finančne kontrole še posebej veseli, da je ponovna izvolitev uvaževanega predsednika gospoda Ivana Dimnika uspela s tako večino. Manifestacija 285 glasov, kolikor jih je dobila lista stare uprave, napram neznatnim 69 glasovom dveh opozicijskih list, naj nam služi za vzgled, kako se moramo v težkih in resnih časih tudi mi zbrati pri skupnem delu.
Najlepši red in društvena disciplina, ki sta vladala na skupščini, naj nam bo za vzgled s kako resnostjo in skrbjo se razpravlja o društvenih zadevah.
Tudi JUU je imelo, kot skoro vse druge slične organizacije, pred par leti na svojih skupščinah težke spore in nesoglasja, in je celo pretila nevarnost, da se udruženje razbije. Pod takimi razmerami se ni na skupščinah delalo nič drugega nego se je vodila borba za oblast v upravi udruženja. S prihodom g. Dimnika na položaj predsednika JUU s podpredsednikom g. Dimitrijevičem in ostalimi člani uprave so bila odpravljena vsa nesoglasja in trenja ter se je pričelo s konstruktivnim delom.
Tako delo je prineslo in bo prinašalo uspehe v korist celokupnega učiteljstva.
PedagoSkl tečaj v LJubljani
(Nadaljevanje.)
Drugi je predaval dopoldne profesor Čopič Venceslav o
»Življenju in miljeju našega šolskega otroka.«
Slovenci smo se naselili na ozemlju, kjer se Jadransko morje najgloblje zajeda v evropsko celino in smo od severozahoda in jugozahoda obkroženi od Nemcev in Italijanov, katerih silni gospodarski in politični pritisk se kaže v ekspanzijskih silah, ki se križajo prav na našem ozemlju.
Naša zemlja je siromašna, način obdelovanja še primitiven, posebno ker ovira racionalnejšo izrabo zemlje velika razkosanost zemljišč.
Naše poljedeljstvo ne more kriti naše potrebe po žitu, zato moramo žito in ^koruzo uvažati iz južnih delov države. Vino, ki ga pridelamo do 500.000 hI, popijemo doma in še uvažamo dalmatinska in banašika vina; izvoz je malenkosten. Edino hmelj in sadje prodamo v tujino.
Živinoreja komaj krije domače potrebe; prešičereja ne daje danes skoro nobenih dohodkov.
Obrt umira, ker ne more konkurirati industriji. Industrija je v rokah tujega kapitala, ki samo izžema naše delavne moči, nima pa interesa na našem gospodarskem in kulturnem dvigu.
Samo v okolici mest in industrijskih središč živi kmetsko prebivalstvo še primerno dobro, drugod vlada silno siromaštvo.
Hrana naše mladine je v gospodarsko pasivnih krajih nezadostna in preslaba, ker manjka kruha in masti. 5% otrok ne dobiva redno mleka. Otroci nimajo telesnega perila ponekod do Vi, in tudi ne zadostne obleke Pozimi prihajajo mnogi otroci bosi v šolo, ker nimajo čevljev.
Stanovanja so premajhna in vlažna, premalo svetla.
Otroci se porabljajo za vsa težka dela, a v industrijskih krajih propada mladina radi brezposelnosti.
Narodov naraščaj je slaboten in bolehen (5—30%) posebno pogosta je slabokrvnost in širi se tuberkuloza (2—8%).
Po Cammerer-Pirgnetovi tabeli doseže samo 30—40% normalno težo in višino.
Priroda daje kmečkemu otroku mirnost gledanja in treznega razmišljanja. Knjige in umetnost oblikujeta dušo mestnega, delavskega in kmečkega otroka. Kino s sodobnimi filmi je strup za mladino.
Tradicionalna vernost trdno uklopa kmečkega otroka, kar pa manjka mestnemu in
delavskemu otroku. Narodna zavest se pri mladini še ni prebudila. Posebno ne v obmejnih krajih.
Popoldne se je vršila debata o referatu, ker je trajalo predavanje do pol enih. Vsak učitelj bi moral poznati točno gospodarske, socialne in kulturne razmere svojega šolskega okoliša. Objektivni momenti silijo otroka iz kmečkih krajev, da zapušča domačo grudo. Poznavanje teh razmer moTa tvoriti osnovo reformi naše šole.
Tajnik »Unije za zaščito dece«, Vojko Jagodic je prispeval nekaj ,primerov iz svoje prakse na zavodu za mladoletne zločince, ki kažejo, da je pomanjkanje največkrat vzrok, da mladina pride navzkriž z zakonom. Kradejo predvsem hrano in obleko. V siromašnih krajih zahtevajo starši in učitelji šolske kuhinje, da bi dobili otroci opoldne topel obed. (Yt vseh šol.) Unija za zaščito dece hoče izvesti akcijo, da se naši šolski mladini preskrbi:
1.	zadostno hrano,
2.	copate, da bo vsak učenec imel v šoli svoje copate.
Predavatelj stavi ob zaključku debate predlog, da Pedagoško društvo začne akcijo, da banovina nabavi vse šolske knjige in vse učne pripomočke za vso šolsko mladino v ljudskih šolah. To bi bilo nujno potrebno iz pedagoških, socialnih in gospodarskih ozirov. S tem bi se razbremenilo siromašne družine z velikim številom šoloobveznih otrok, ki imajo dovolj bremen z vzdrževanjem istih. Ves izdatek bi znašal 10—12 milijonov dinarjev.
Pahor Jože je popoldne predaval O fašistični vzgoji in šoli.
Za uvod je podal kratko zgodovino Italije od leta 1870., t. j. od zedinjenja dalje do nastopa fašizma. Prva doba do 1890 je v znaku gospodarskega in kulturnega zastoja. Po tem letu se začenja splošen dvig gospodarstva, ki mu le počasi sledi tudi šolstvo. Za izobrazbo učiteljstva, ki je bilo nastavljeno in plačano od občin, se je malo storilo. Leta 1907. se je ustanovila Unija učiteljstva, ki naj bi z borbo dosegla zboljšanje materialnega in pravnega položaja. Do svetovne vojne ni bilo zaznamovati na področju ljudskega šolstva posebnega napredka.
Idejna voditelja učiteljstva in profesorjev sta bila zgodovinar in folozof Oroce ter Gen-tile, oba zastopnika idealistične filozofije, f
Po svetovni vojni sta se oddaljila, ker se je Gentile približal fašizmu in postal njegov idejni glasnik, Croce pa njegov nasprotnik.
Predavatelj je pokazal na nekaterih značilnih stavkih, kako se je Gentile duhovno preobrazil iz čistega idealista in liberalca v zastopnika absolutistične fašistične miselnosti, katere končni vzgojni smoter je sedaj vojaška vzgoja vsega naroda, v katerem naj se dvigne borbenega duha, samozavest in ponos. Na prvem mestu je telesna vzgoja po načelu »Puška in knjiga.« V šoli se goji s posebnim poudarkom telovadba, junaška pesem, risanje, zemljepis in zgodovina Italije ter jezik.
Temu primerno se je preuredila tudi učiteljska izobrazba, ki je podobna izobrazbi na naših klasičnih gimnazijah, uče se latinščine, zapostavljene pa so prirodne vede.
Ker šola ne more prevzeti vse vzgoje, je izšel še poseben zakon o vojaški vzgoji mladine od 8 leta dalje, ki jo vrše mladinske organizacije. Balila vzgaja mladino od 8. do 14. leta in šteje sedaj približno 1,700.000 dečkov in 1,500.000 deklic. Predstraža (Avant-guardia) je za fante od 14. do 18. leta, in ima 475.000 članov, izmed katerih se izbirajo strankini člani po dovršenem osemnajstem letu. Mlade Italijanke je organizacija za vzgojo deklet od 14. do 18. leta in šteje 250.000 članic. Tako imajo te organizacije skoro 4 milijone članov. Za mladeniče od 18. do 20. leta so obvezni še predvojaški tečaji. Gentile je bil prvi fašistični prosvetni minister, ki je izvedel reformo šolstva, ki se tudi po njem imenuje, ta je zadala smrtni udarec vsemu manjšinskemu šolstvu v Italiji.
V debati je na kratko pojasnil še stališče duhovščine in slovenskega učiteljstva do fašistične vzgoje v Italiji. Predavanje je bilo
po vsebini in obliki odlično in je zadovoljilo vse poslušalce, zato je bila debata kratka.
V	četrtek, 20. avgusta 1936 je predaval profesor dr. Gogala Stanko, o temi:
»Vzgojljivost in značaj.«
Predavatelj je v svojem predavanju na praktičnih primerih pojasnil težka vprašanja iz karakterologije, te najmlajše psihološke vede, s katero se mora baviti vsakdo, ki ima posla z oblikovanjem doraščajočega rodu.
Vzgojitelj ima pred seboj vzgojni smoter, ki pa ga gojenec doseže več ali manj po svoji vzgojljivosti. Stopnja izobrazbe je odvisna od inteligentnosti gojenca.
Poznavanje značaja zahteva globoko psihološko izobrazbo in poglobitev v duševnost gojenca, da ga lahko razumemo in opredelimo.
Po tem, kako kdo pojave vsakdanjega življenja sprejema, nanje reagira in se odloča, označujemo navadno osebe z imenom, ki nam kaže njen značaj, kakor n. pr. junak, strahopetec, zajec, lažnik, dober človek, dobriči-na, lisjak, kača, pes, poštenjak, mož, baba, copata itd.
Splošno odobravanje je pokazalo, da je predavatelj osvetlil to težko vprašanje na način, da je bilo v vsem jasno.
V	debati je bila izražena želja, da bi predavanje izšlo v posebni brošuri, v kateri bi predavatelj pokazal še kako se kažejo te oblike značaja pri šolskem otroku in pri našem slovenskem človeku, ker so to za učitelja nujno potrebna spoznanja, ki jih rabi dnevno pri svojem delu.	(Dalje prih.)
O najmlajši učiteljski generaciji
Vsi mi, ki nas je gospodarska kriza udarila z vso brutalno silo naravnost v obraz; vsi mi, ki smo se usposabljali za učiteljski poklic pet let, namesto šrtiri, vsi mi, ki nosimo zvenečo in prazno titulo »diplomiranih« učiteljev; vsi mi, ki nam je naša večletna brezposelnost z vsemi svojimi izkoriščanji in ogabnimi ponižanji ubila ves naš mladostni polet in ogenj ter nas razočarala nad življenjem in socialno pravico, tvorimo najmlajšo učiteljsko generacijo.
Nas je težko razumeti, prav lahko nas je soditi in obsojati. Koliko starejših tovarišev nas res razume? Vsakdo, prav vsakdo, ki gleda na nas z očmi dobrega psihologa, ki se vži-vi v naš težki položaj, ki ima v sebi dovolj poštenja in dobre volje, nas lahko zelo dobro in pravilno razume.
Zakaj smo mi popolnoma drugačni od prejšnjih generacij? Zakaj? Zato, ker je gospodarski liberalizem z vsemi svojimi posledicami, s svetovno vojno in svetovno gospodarsko krizo, z vso svojo nezadovoljnostjo in brezposelnostjo in vsemi neprilikami gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja bistveno in odločilno vplival na nas. Res je to močno vplivalo tudi na starejše tovariše, toda samo s to razliko, da so si oni svoj svetovni nazor, svoje politično prepričanje, svoje vodilne življenjske ideje izkristalizirali in svoj življenjski položaj utrdili več ali manj že prej, v malo boljših časih.
Mi smo se rbdili in rastli v času, ko je mednarodni imperializem razvrednotil človeško življenje ter iz vsega sveta stvoril eno samo veliko človeško klavnico. Vsa naša otroška in mladostna leta so prešla v času razkrajanja in propadanja. Videli smo nasilja in nepTavde v vseh mogočih oblikah. Vstopali smo v aktivno javno udejstvovanje v dobi, ko je vse javno in privatno življenje stalo pod znamenjem težke gospodarske krize, ki se še vedno stopnjuje in narašča. V teh razmerah smo hitro dorastli in zgodaj dozoreli. Nismo poznali poezij, romantike in ne sentimentalne mladostne zaljubljenosti.
Vse naše življenje je bilo in je še vedno ena sama dolga borba z duševnim in telesnim pomanjkanjem in bedo za životarjenje iz dneva v dan, od danes do jutri. Večina nas je brezposelnih. Nimamo potrebne eksistenčne sigurnosti, ne nujno potrebnega notranjega miru. Ni to obsojanje nas samih, temveč le
težka, žalostna ugotovitev, poštena avtokriti-ka. Večina nas mladih in najmlajših je duševno ubita. Mi smo v pretežni večini mladi hirajoči starčki. Apatični, brez usidranosti, brez jasnih nazorov, brez vere v bodočnost, brez upov in nad, brez volje za koncentracijo in za drobno, notranje delo. Mi nimamo stalnosti in ne sigurnosti. Ne moremo se usidrati in ne zavzeti pravilni odnos do okolice in življenja. Dobro se zavedamo, da nismo zakrivili tega mi, da so to le negativne posledice časa in razmer, v katerih še žal vedno živimo in da smo mi le nedolžne žrtve teh razmer.
Danes, ko vse drvi z filmsko naglico, ko vse dela z obupno hitrostjo, stojimo mi ob strani, v brezdelju, s prekrižanimi rokami. Naša strokovna sposobnost neplodno propada, naše duševne zmožnosti se v brezdelju in odrinjenosti ne morejo uveljaviti. Izven poklicnega udejstvovanja, brez sigurne in stalne eksistence se ne moremo razviti v močne izkristalizirane osebnosti. Zato ostajamo slabiči, malodušni, brez mladostne vztrajne borbenosti, polni obupa in resignacije.
Dobro vemo, da je nekdanja mladina bila drugačna, res mlada in res borbena. Aktivno in odločno se je borila za nove ideje, za gesla francoske meščanske revolucije, za bratstvo, enakost in svobodo. Bila je prvoborite-ljica resnice in demokracije. Ni (poznala strahu in ne nepremagljivih ovir.
Nekdanja mladina je imela tudi sigurno eksistenco in sigurno bodočnost. Popolnoma avtomatsko je stopala na službena mesta m položaje, s katerih so se odmikali njeni predniki.
Mi, sodobna mladina, ne vršimo svojih dveh življenjskih funkciji. Ne pTve, aktivno-borbene, ker nimamo mladostnega zaleta, ne borbene volje, ne velikih in jasnih smotrov. Mi tavamo v ozračju malomeščanskega ma-lodušja in tonemo v pesimizmu in resignaciji.
Mi tudi ne izpolnjujemo druge pasivne funkcije življenja, ne zasedamo praznih poklicnih mest in položajev, vsaj ne kot celotna generacija. Večina nas živi v novih, izrednih razmerah skrajne izkoriščenosti in brezpravnosti.
Neurejene družabne in socialne razmere so nas ustvarile takšne kot smo. Naša »hiper-produkcija«, naša brezposelnost je kompliciran pojav v sodobni družbi. Naša brezposelnost je težka posledica anarhije ter zelo za-
nimiv problem za podrobno znanstveno študijo in analizo. Kdor se bo lotil tega običajno tako površno vzetega, tako omalovaževanega problema z vso resnostjo in znanstveno doslednostjo, bo z grozno presenečenostjo odkril vse tisto notranje razdejanje in škodo, ki ga povzroča ta problem pri nas vseh. Ne bo se več čudil dejstvu, da tvorimo mi najmlajši v pretežni meri maso apatičnih in ma-lodušnih čaikalcev na službo, da smo mi naj-, mlajši prenehali biti nositelji novega življenja. To ne velja samo za najmlajšo učiteljsko generacijo, takšna je danes skoraj vsa inteligenčna mladina. Povsod vidite pomanjkanje solidnega, pozitivnega dela.
Tako je z nami, takšni smo! In zdaj se vprašajmo z vso potrebno resnostjo: Ali ne bo takšno pasivno in apatično stanje postalo usodno za nas in za našo bodočnost? Ne bo li to usodno za naš narod, za slovensko kulturo?
Ali ni že skrajni čas, da se zavemo sami sebe in svoje življenjske naloge? Ali ni zadnji trenotek, da prenehamo biti pasivni gledalci v času sodobnosti, da prenehamo z našo resignacijo, z našim pesimizmom, polnim nevere, predsodkov, strahu, nezaupanja in bojazni?
Da, tovarišice in tovariši! Prišel je čas, da z našim Cankarjem zavpijemo: »Stran ma-lodušnost, stran dvomi!« Prišel je čas, da presekamo z netvornim in brezplodnim čakanjem in individualističnim iskanjem službe s pomočjo vplivnih »stricev« in protekcijskih zvez. Da sami odstranimo našo zapostavljenost in izkoriščenost, bedo, negotovost in ne-stalnost, ki jo povzroča naše brezdelje in brezposelnost. Z organiziranim in skupnim nastopom bomo dosegli namestitev vseh nas. Predpogoj pa je, da postanemo vsi aktivni,
CENJENEMU
UCITELJSTVU
sporočamo, da je došla za jesensko in zimsko sezijo ogromna izbira DAMSKEGA IN MOŠKEGA BLAGA v volni in bombažu. — Cenjeno učiteljstvo uživa pri tvrdki posebne plačilne ugodnosti.
A. ZLENDER
LJUBLJANA MESTNI TRG 22
Tvrdka je znana radi solidnosli in dobrih kvalitet! Vzorci na zahtevo poštnine prosto!
trdni in pripravljeni za skupne akcije v korist nas vseh.
Posebej velja ta poziv, ta klic, tovariši-cam, brezposelnim učiteljicam, ki ste si s težkim trudom in dolgim študijem pridobile potrebno strokovno izobrazbo in pravico do poklicnega udejstvovanja, a ste danes najbolj neupoštevane in prezirane. Zato morate ve danes tembolj stremiti po sodelovanju pri skupnem delu za skupne interese.
i.
Varčevanje
Varčevanje ni nikak abstrakten pojem, temveč poseben način gospodarjenja, ni osebna zadeva posameznika, ampak vedno bolj se kaže vez med njim in splošnim napredkom narodnega gospodarstva. Varčevanje dobiva socialen pomen, ker nima od njega koristi le varčevalec, ampak celokupno narodno gospodarstvo. Vsak posamezen varčevalec soustvarja kapital, ki ga potrebujemo za ustvarjanje novih dobrin s produktivnimi investicijami, za dvig kmetijstva, obrti, industrije in trgovine. Od razmaha domačega gospodarstva, od porasta domačega kapitala pa ima v prvi vrsti korist narod', posamezni član naroda, ki si je kapital ustvaril. Ne pomaga gonja proti tujemu kapitalu, dokler nimamo svojega lastnega.
Varčevanje samo pa še ni vse. Res je predpogoj štednje, da se ne troši nesmotrno
in po nepotrebnem. Ni pa to edini pogoj. Dobrine in vrednote, ki so ostale nepotroše-ne, se morajo v prid splošnosti razumno izkoristiti. S tem pa je tudi že povedano, da ne hrani oni, ki doma denar desavuira. Ravno to desavuiranje denarja je eden glavnih faktorjev, ki so povzročili današnje pomanjkanje gotovine. Vzrok naše gospodarske krize ni toliko zunanji, kakor predvsem notranji in ena glavnih težav obstoji v tem, da denarna sredstva niso osredotočena v denarnih zavodih. Če odstranimo ta vzrok, denarno krizo, bo sam od sebe odpadel velik del gospodarskih težav. Le če se denar redno steka in odteka v denarnih zavodih, lahko ti regulirajo gospodarsko življenje, dvigajo s tem življenjski standart, dvigajo dohodke posameznikov in zbirajo prihranke — kapital.
J. E. Polak:
DVEMA ZA SPOMIN.
Prej ali slej prokletstvo vse zadene, ki užalili dušo so otroka, da sama zase v temno noč zajoka, ker ne zaveda krivde se nobene.
Krvnik naj strelja pšice vse strupene na njega le, ki v boli ne zastoka, čeprav mu v jezi zatrepeče roka, ki čuti v sebi sile še jeklene.
Herod nekoč preganjal je otroke, zato umiral on je na obroke, dokler poginil ni prepit od gnoja.
Resnica je, ki vedno še obstoja,
da se krivica samo posojuje,
in se z odstotki stotimi vraču je...
V Ljubljani, dne 11. septembra 1936.
—	Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v oktobrskem roku začeli v petek 16. oktobra 1936 ob 8. uri dopoldne. Kandidatje naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev vlože uradnim potom pravočasno tako, da bodo vsaj do 10. oktobra v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom izpita v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok. Posebna obvestila kandidatom se ne bodo razpošiljala. Izpitni odbor.
—	Praktični učiteljski izpiti bodo na državnem učiteljišču v Mariboru v šolskem letu 1936./1937. trikrat, in sicer: 6. novembra, 12. februarja in 16 aprila.
—	Himen. Franjo Jandl, šol. upravitelj — Angela Jandl roj. Šaubah, pošt. uradnica, poročena. :— Marija v Puščavi, 30. VIII. 1936. — Čestitamo!
i" Ludvik Černej
(f 25. VIII. 1936.)
Idealist vidi v interesih splošnosti nesebično tudi lastne, osebne. Če je tudi poln notranjih vrlin, če ga vodi imperativna volja v stremljenjih in delu, bo koristen član svojih zajednic. Zlasti če si je svoje mesto v življenju, svoj poklic v tem znamenju izbral sam po svojem zrelem notranjem glasu, ko je bil pretehtal in izravnal svoje osebne težnje in sposobnosti vedoč, da se na nobenem drugem delovnem torišču ne bi mogel dajati tako zelo v celoti.
Tako je Ludvik Černej postal vzgojitelj in učitelj naroda. Iz kmečkega ljudstva je izšel in njemu je ostal zvest, ker je hotel in moral ostati zvest sebi. Kakor sebe ga je poznal, kakor sebi mu je hotel le dobro. In to je mogel v visoki meri in z vso nesebičnostjo baš kot učitelj. Iz tega uverjenja je zajemal svoje osebno zadovoljstvo, ki mu je spet bilo vrelec novih plemenitih energij. Uspehi v delu so mu bili v notranje zadoščenje, iz tega so mu rasle nove sile, ob njih je rasel sam. V vsem ga je utrjevala še idealno lepa rodbinska sreča.
Videli smo ga učitelja, pozneje šolskega upravitelja v Grižah, v ponosni Savinjski dolini, kjer je med vzbujenim, stvarno mislečim, a srčno kakor življenjsko krepko zdravim narodom bil razumljen in ljubljen. Tu je v najvedrejšem razcvetu svoje moške dobe stal sredi ljudstva. Ves je izžareval vpliv široke, jasnovidne, polnokrvne, samosvoje
osebnosti, brez katere vzgojitelj ne more ustvarjati trajnih dobrin. Kot delavec iz ljubezni, kot lastnik osebnih vrlin in tenkosluh psiholog je izlahka našel pot v sredino narodovega srca. Saj je stal na trdnih tleh, kjer se je srečaval s prirodno realističnim ljudstvom tudi kot kmetovalec, sadjar, čebelar, zadružnik.
Jugoslavija mu je po volji ljudstva in učiteljstva poverila mesto šolskega nadzornika za celjski okraj. Tu se je spet pokazal polnega moža, čeprav ga je pisarniško delo utrujalo. Učiteljstvu je bil sugestiven in avtoritativen vodnik, znal je v njem razplamtevati ljubezen do dela in ga bodriti k vedno' novim podvigom, katerih uspešnost je stopnjeval tudi z vplivom preizkušenega, modernega šolskega metodika. Vselej pa je ljubezen do mladine označeval za ono sonce, pod' katerim edinim more učiteljevo delo biti plodonosno. S pozitivnim gledanjem na življenjske probleme je optimistično vplival. Bil je tovariš v vsem pomenu besede, mož pokonci in naravnost, zaveden član učiteljskega občestva in njegove stanovske organizacije, tudi kot upokojenec do kraja sodelujoč.
Kot literata nam Ludvika Černeja razodevajo pesmi in črtice, kot pedagoga in metodika njegove razprave, tiskane in predavane, pa tudi sestava »Tretje čitanke« in računic po Lavtarju. V »Spominih«, ki jih je objavil »Popotnik«, je obilica klenega zrnja. Iz njih odseva visoko nadpovprečna osebnost človeka in pedagoga.
S svojim delom je postavljal temelje pravilnemu razvoju in napTedku novejšega slo-
venskega šolstva, saj je povsod izhajal iz pravih izhodišč: iz otroka, iz ljudstva, iz življenja. Zato bo zgodovina našega šolstva ohranila na častnem mestu zapisano njegovo ime, še posebej pa šolstvo ter učiteljstvo celjskega okraja.
Med Slovenci bo Ludvik Černej duhovno živel dalje v sadovih dela, ki mu gre zanje vsa iskrena hvaležnost.
Fran Roš.
t Tovarišu Ulriku Konjaru
Kakor hrasti padajo ti naši možje, drug za drugim odhajajo naši šolniki, naši učitelji: Petrovec, Černej, Konjar.
Tovariš Ulrik Konjar se je rodil 2. julija 1863 v Smledniku na Gorenjskem. Obiskoval je gimnazijo, nato izvršil učiteljišče. Prvo njegovo službeno mesto je bila Mirna na Dolenjskem. Že leta 1888. je bil imenovan za stalnega učitelja v Motniku. Bil je torej prvi učitelj v starodavnem trgu Motniku. Kako žalosten je bil, ko so ga leta 1925. vpokojili — pač dober učitelj, vajen dela; ljubitelj mladine.
Kdor je poznal Konjarja, mi bo rad pritrdil, da je bil on blag, dober, značajen učitelj, dober svetovalec, pripravljen pomagati povsod z odprtim srcem.
Družabnik ie bil in da poudarim, najljubša mu je bila učiteljska družba. Vsak učitelj mu je bil brat, kojega se je razveselil,
razpravljal z njim, obujal spomine na svojo službeno dobo; se spominjal kolegov, nadzornikov in drugih.
Motnik mu je bil najljubši kraj. Tu si je ustanovil svojo družino, tu je vzgajal svoje otroke, od tu so pohajali v mestne in visoke šole, tu sem so do zadnjega prihajali k njemu na počitnice. Ob 35 letnici svojega službovanja je bil imenovan za častnega občana občine trga Mčtnika.
Vest o smrti tega moža je žalostno dir-nila vsakega, kdor je bil le enkrat v svojem življenju v družbi ali na njegovem stanovanju in imel čast in priliko spoznati ga. V vsakem je vzbudil spoštovanje do njega in zaupanje vanj.
Jesen je. Vsa njena lepota je tu- sonce, čist zrak, cvetja dovolj v vseh jesenskih barvah in jaz Vam pišem nekrolog, g. Konjar. Že nekaj časa smo pričakovali te turobne smrti, a ko ie nastopila, nas je ranilo globoko v srca. Jeseni ste se pripravljali za pri-četek pouka, ko ste bili še aktiven učitelj, jeseni so Vas upokojili, jesen je bila, ko ste me sprejeli na šoli kot prvonastavljeno učiteljico in jesen Vam je podarila večne počitnice, večen odmor — večen oddih. Z jesenskim vetričem smo plakali mi vsi; Vaši učenci, tovariši, znanci, prijatelji ob Vaši nam predragi gomili.
V kraju svojega neumornega dela in svojega tako ljubljenega Motnika si je izbral Ulrik Konjar svoje zadnje počivališče.
ČLANOM IN PRIJATELJEM VODNIKOVE DRUŽBE.
S hitrimi koraki se bliža dan, ko bodo marljivi(e) poverjeniki(ce) zaključili(e) nabiranje članov za leto 1936. Dve knjigi sta že dotiskani, ostali dve sta v tisku. Uprava Vodnikove družbe si dovoljuje opozoriti vse lanske člane, ki dosedaj še niso obnovili članarine za leto 1936., naj jo obnove nemudoma pri poverjeniku(ci) svojega okoliša, ali pa direktno pri družbeni upravi v Ljubljani, Knaf-Ijeva ulica 5. Člani in prijatelji Vodnikove družbe, ne zamudite z odlašanjem obnovitve članarine ugodne prilike, ki Vam jo nudi družba s svojim letošnjim književnim darom. Za 20 Din dobite v začetku meseca novembra 4 lepe, nadvse zanimive in poučne knjige: Vodnikovo pratiko za leto 1937., bogato ilustrirano in pestre vsebine; Bevkovo povest Srebrniki, Ivan Albrehtovo povest iz kmečkega življenja Zarečani in življenjetpisno knjigo Josipa Daneša, priljubljenega komika Ljubljanskega narodnega gledališča, Za vozom boginje Talije. Noben lanski član ne sme od-pasti v letošnjem letu od Vodnikove družbe. Ne odlašajte s svojim pristopom k Vodnikovi družbi. Obnovite takoj članarino za leto 1936.
UČITELJI V PROSVETNI ŠOLI SKJ.
V dneh od 6. do 19. avgusta se je vršil v Beogradu prosvetni tečaj SKJ, katerega se je udeležilo 47 sokolskih prosvetnih delavcev iz skoro vseh sokolskih žup. Tudi ta tečaj je dokazal, da leži ogromni del vsega prosvetnega dela v Sokolstvu na ramenih učiteljstva. Saj je bilo med udeleženci 29 učiteljev; od teh 23 osnovnošolski učitelji.
Tečaj pod vodstvom znanega prosvetarja br. dr. VI. Belajčiča se je vršil v Študentskem domu, ki je zadužbina našega viteškega kralja Aleksandra, in je bil organiziran na inter-natskem sistemu. Tečaj se je odlikoval po izredno dobri organizaciji in do potankosti izdelanem dnevnem redu, da so tečajniki v borih štirinajstih dneh mogli pridobiti maksimum praktičnega in teoretičnega znanja, potrebnega za sokolsko prosvetno delo med narodom. Med mnogobrojnimi predavanji 21 predavatelja, naj navedem posebno za nas vzgojitelje važno predavanje br. dr. Maksa Kovačiča »Vzgoja sokolskega naraščaja«, br. Svetislava Lavrenčiča »Sokolstvo, dom in šola« in br. Ivana Lavrenčiča »Sokolska vzgoja dece«.
Tečajniki so priredili tudi izlet na Ople-nac, kjer so položili na grob blagopokojnega Viteškega kralja lep venec. Na povratku so počastili neznanega junaka na Avali.
Tečaj sokolske prosvetne šole je vsekakor odlično uspel.	D. L.
—	Jubilej dela. Tovarišica Ivanka Strašek, šol. upraviteljica na Sladki gori, slavi te dni 25 letnico nadvse uspešnega učiteljskega dela med narodom. Pred 25 leti jo je zanesla usoda kot novoimenovano učiteljico na Sladko goro, kjer se je z mladostno vnemo posvetila najmlajšim. Tako so ji prirastli k srcu, da jim je ostala zvesta vseh 25 let ter se jim z nezmanjšano ljubeznijo posveča še danes: potrpežljiva, ljubezniva, materinsko dobra. Vsi, ki so od nje prejemali prvo učenost in okušali njeno ljubezen, se je še vedno s hvaležnostjo spominjajo. — Pa ne samo njeni najmlajši, tudi doraščajoča dekleta so njena skrb. Požrtvovalno jih je poučevala v gospodinjskih tečajih ter jih uvajala v kuharsko umetnost. — Kjerkoli jo ljudstvo potrebuje, povsod je na mestu: kot režiserka iger in kot igralka; povsod pomaga, svetuje, bodri. Še vedno najde dovolj časa poleg upraviteljskih poslov za potrebno in koristno delo med narodom. — Ob tem pomembnem jubileju ji iskreno čestitajo vsi ter želijo izvrstni tovarišici, nadvse vestni in dobri upraviteljici še mnogo plodo-nisnih let! — G. C.
—	Tovariši, tovarišice! Ob začetku šol. leta Vas prosimo, da se pri pouku zemljepisja poslužujete naših ročnih zemljevidov, ki Vam znatno olajšajo pouk, Vašim šolarjem pa učenje. Učiteljski dom v Mariboru ima v zalogi zemljevide za vse učne stopnje. Zemljevide imajo v zalogi vse naše knjigarne in trgovine s papirjem.
—	Računstvo brez računice v narodni šoli. V tisku so se pojavile nekatere napake, ki jih je treba popraviti. Zadnji odstavek na prvi strani je neumljiv, ker je izostal pred njim tale odstavek: Računstvo pa je predmet, ki ne trpi polovičarstva. Ta je kakor 2 + 2 == = 4. Ali tako računstvo, da se bodo naučili učenci računati, ali pa pustimo računstvo pri miru. Na str. 24.: »v številnem obsegu nad (ne do) 1000«, na str. 36. zgoraj prečrtaj »ali 225«, na str. 37. stoji za = o vejica in drugič = o X (ne +) 100. Je še par manjših, ki ne motijo posebno in jih lahko vsakdo sam popravi. — S.
PRIJATELJEM DOMAČE KNJIGE!
Jesen prihaja v deželo. Že se odpirajo vrata vseh šol. kamor vre mladež črpat naukov, iz katerih si bo pozneje kovala življenje. Dopusti so porabljeni, lepo je bilo. Dovolj smo užili miru, sonca, prekrasne narave. Zdaj se vračamo k delu. Tisti pa, ki so poleti znojili naša polja in travnike, bodo kmalu pričeli počivati. Dan se krči, sprehodi nas že ne mikajo več tako. Saj je kar prijetno doma, po dnevnem poslu, pri lepi knjigi, ki nas spremlja v daljne svetove in nam odkriva zanimive usode in dogodke ...
Toda kaj, ko sem knjige, ki jih imam doma, že vse prečital. Treba bo novih, novih. Ko bi le ne bile tako drage — vzdihujejo. Pa si pri tem pozabil, da bo že sredi prihodnjega meseca Vodnikova družba pričela razpošiljati svoj letošnji književni dar — štiri krasne knjige za borih 20 Din.: Vodnikovo
pratiko, Albrehtovo povest: Zarečani, Bevk: Srebrniki in Daneš-Gradiš: Za vozom boginje Talije.
Ali si že plačal svojemu poverjeniku članarino? Ce je nisi, ne odlašaj, še je čas!
Treba pa je pohiteti, da se ti ne bo zgodilo kakor mnogim lani, ki zaradi omejene naklade knjig Vodnikove družbe niso mogli dobiti nič več, ker so se prepozno odločili.
Letos bodo Vodnikove knjige izšle točno! Sredi oktobra se bo njih veletok že razlil po naši zemlji. Zato brž poravnaj članarino, da ti potem ne bo žal, ko boš moral ostati brez knjig, če si tudi že vsa leta navdušen Vodnikovec! Ne zamudi štirih lepih, odlično ilustriranih knjig za 20 Din! Knjigoljubci vseh naših mest, trgov, vasi in sel združite se! Vodnikova družba kliče!
—i Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni: Po prošnji: Ambrožič B. Angela
iz Vel. Polane v Dol. Lendavo. Andoljšek Ivan iz Škrilja v Dobrepolje (Kočevje). An-kele-Mokorel Florjana iz Sv. Miklavža na Videm. Antlej-Lovrenčič Marija iz Sv. Lenarta v Štore. Arko A. Štefanija iž Zgornje Radgone v Št. Rupert. Babič A. Filip iz Bučke na Kal. Babnik I. Ivan iz Raven v Jarenino. Bab-nik Hermina iz Raven v Jarenino. Bajlec Ivan iz Zg. Sv. Kungote v Bogojino. Bajlec Matilda iz Sv. Vida v Bogojino. Beljan Marija iz Kupšincev v Preloko. Beloglavec Maks in Beloglavec Draga iz Remšnika v Št. Vid. Berce Vladimir iz Koprivna na Tre-belno. Berce Ljuboslava iz Šmarja v Kri-ževce. Bertoncelj Terezija iz Gor. Lakoša v Boh. Belo. Bidovec Martina iz Lemberga v Primskovo. Blatnik Angela iz Toplic v Šmarje. Blažič Andrej iz Bakovcev v Dol. Nemško vas. Bobič Verena iz Kroga v Zgor. Polskavo. Bolha Roza iz Preloke v Mokronog. Bratko-vič Marija iz Št. Janža v Leskovec. Bratuš J. Maria iz Gor. Rečice v Konjice. Bregant Albert iz Nerapelj v Ribno. Bregant Sonja iz Nerapelj v Ribno. Cedilnik Marija iz Cemše-nika v Blagovico. Cejan Nada iz Vučje vasi v Zg. Sv. Kungoto. Česnik Marija iz Gor. Rečice v Polhov Gradec. Čremožnik Marija iz Vurberga k Sv. Martinu. Dacar Melhior iz Olševka v Mošnje. Dittrich Marija iz Bakovcev v Mursko Soboto. Dolenc Ana iz Št. Ož-bolta v Dob. Dolenc Stanislav iz Gor. Lendave v Staro Lipo. Dolšak Marija iz Zibike v Rogatec. Drofenik Eliza iz Sv. Lovrenca v Šmarjeto. Erniša Josip iz Prošenjakovcev v Moščance. Ferenčak Frančiška iz Št. Ilja v Šmarje. Ferk Ivan iz Št. Jurja v Limbuš. Ferk Leopoldina iz Št. Jurja v Limbuš. Fister Pavla iz Loškega potoka v Cerklje. Gaber Ana iz Št. Vida na Vrhniko. Goleš Elizabeta iz Pristave v Šmarjeto. Gombač Franja iz Polhovega Gradca na Brezovico. Gruden Marija iz Lipovcev k Sv. Joštu. Hrast Natalija iz Makol v Blagovico. Hrovat Hermina iz Sv. Lenarta v Zagorje. Jagodic Vida iz Rsavcev k Sv. Petru. Jaklič Ana iz Kapele v Spodnjo Slivnico. Jamnik Ivana iz Javorja v Karlovico. Jandl Franc iz Zagozdeca v Studenice. Jeglič Olga iz Bukovice v Selce. Jerše Gabrijela iz Globodola v Žužemberk. Jesih Danica iz Tre-belna v Kostanjevico. Jezeršek Ana iz Sv. Trojice v Komendo. Jezeršek Ivan iz Sv. Trojice v Komendo. Jovan Aleksandra iz Zame-škega v Št. Peter. Jurčec Milena iz Sv. Katarine v Birčno vas. Juršič Berta iz Svečine k Devici v Brezju. Keber Cecilija iz Kostanjevice v Vel. Kostrevnico. Kelenc Veronika iz Razbora v Srednjo Bistrico. Keržan Ivan iz Stare Oselice v Tuhinj. Kmecl Edmund iz Dobovca v Sv. Jurij pod Kumom. Kmecl Bo-žena iz Dobovca v Sv. Jurij pod Kumom. Kmetec Jožef iz Prevorja k Sv. Marjeti. Kna-feljc Alojzij iz Mairkovcev v Veliko Nedeljo. Kocbek Jožef iz Šafarskega v Vučjo vas. Kocbek Jožefa iz Šafarskega v Vučjo vas. Koče Vilma iz Starega trga v Mengeš. Kocuvan Adolf iz Sv. Benedikta v Št. Andraž. Kočar Angela iz Stoperc v Gozd. Kodrič Leopoldina iz Sv. Marjete v Hajdino. Kolar Franc in Kolar Marija iz Rečice v Ljubno. Korban Anton iz Dragatuša v Sv. Lovrenc. Kordiš Matilda iz Drage v Javorniški Rovt. Koren-čan Lovro iz Šmihela v Rateče. Košorok Josip iz Blok v Globoko. Košorok Zora iz Velike Kostrevnice v Globoko. Kotnik Bogdana iz Petrove v Rečico. Kotnik Franc iz Vel. Nedelje v Maribor. Kotnik Zorko iz Petrove v Rečico. Koželj Alojzij iz Juirkloštra k Sv. Marjeti. Kramar Franc iz Blance v Trbovlje-Vode. Kranjšček Marija iz Žic v Štrukovce. Križ-man Angela iz Dol. Bistrice v Križevce. Križ-man Jože iz Dol. Bistrice v Križevce. Kržiš-nik Angela iz Pišec v Žiri. Kuharic Martin iz Ovčjaka v Trboje. Kulovic Terezija iz Dobja v Valtovas. Kunaver Marija iz Odrancev v Šenčur. Lampič Stanko iz Vrat na Jesenice. Lovrač Bogomila iz Jurkloštra v Izlake. Lazar Pavla iz Št. Jurja v Tomišelj. Leskovec Ana iz Jevnice v Polhov Gradec. Lešnik Marjeta iz Sv. Jošta v Lipovec. Levstik Ljudmila iz Turja v Struge. Ljubic Barica iz Dragatuša v Mirno peč. Lončar Angela iz Kočevske reke v Žitečko vas. Malinger Milena iz Gančan v Stopiče. Marolt Urbas Antonija iz Senovega v Preserje. Meško Jakob iz Trdkove v Št. Rupert. Meško Marija iz Tndkove v Št. Rupert. Metelin Vera iz Kala v Reko. Mežan Irma iz Sv. Ane v Novo mesto. Mihelič Edvard iz Vrha pri Sv. Treh kraljih k Sv. Vidu. Milkovič Adam iz Sel v Homec. Milovanovič Nada iz Zg. Polskave v Studence. Modic Helena iz Smuke na Trebelno. Mohorko Josip iz Ojstrice v Šafarsko. Ostroveršnik Feliksa iz Birčne vasi v Središče. Pahor Ljudmila iz Gor. Radgone v Gornji grad. Pavletič Julij iz Majšper-ga v Hajdino. Penko Pavla iz Dragatuša v Črnomelj. Perčič Antonija iz Sv. Petra na Vransko. Petek Andrej iz Gone v Dolenjo vas. Petelin Marija iz Roba v Ribnico. Pipp Anton iz Sv. Duha v Žetale. Pipp Bogomila iz Griblja v Žetale. Podboj Sabina iz Prežga-nja na Rakek. Pogačnik Stanislav iz Loga Za-plane v Hrastnik. Pohar Sonja iz Marenberga v Šmarje. Potočnik Irma iz Čepelj v Negovo. Potočnik Sonja iz Vitanja v Laško. Povoden j Marija iz Tišine v Podblico. Povšnar Angela iz Št. Jerneja v Vitanje. Požar Hilda iz Ser-dice k Sv. Lovrencu. Požeg Marija iz Št. Vida v Žiče. Prah Karel iz Št. Janža v Vurberg.
Praprotnik Anton iz Šmarja v Št. Vid. Pre-skar Dragotina iz Vel. Podloga v Mirno peč. Pretnar Ana iz Kapele v Šmarjeto. Rak Evge-nija iz Reke v Št. Ožbolt. Ravbar Hinko iz Zamostja v Št. Jurij. Ravbar Marija iz Za-mostja v Št. Junij. Rojko Marija iz Ižankov-cev na Muto. Roš Frančiška iz Moščancev v Vel. Dolino. Roth Zdenka iz Semiča v Talčji vrh. Rutter Ivan iz Skorna v Kotlje. Seliškar Marija iz Dobljič v Stari trg. Senegačnik Adolf iz Javorjev v Šmartno. Senekovič Alojzij iz Št. Jerneja v Vrata. Serajnik Ivan iz Sladkega vrha na Jezersko. Soban Marija iz Podbrezja v Šmarje. Sosič Albina iz Kala k Sv. Marku. Spazzapan Berta iz Podlomka v Žabnico. Sreš Martin iz Tišine v Ižakovce. Sterger Ana iz Radgone v Pobrežje. Sudar Gabrijela iz Slivnice k Sv. Lenartu. Suhadol-nik Vida iz Št. Ilja v Toplice. Svetlič Daromil iz Marija Reke v Zali log. Šauli Andrej iz Predanovcev v Sv. Križ. Šetina Danica iz Peč v Dobljiče. Škerlj Jožica iz Maverlena v Metliko. Škulj Edvard iz Pilštanja v Zg. Pirniče. Šoukal Magda iz Žetal v Cerknico. Špendl Avgust iz Pinc v Št. Jurij. Štrukelj Andrej iz Podblice na Videm. Štrukelj Vida iz Polhovega Gradca v Šmartno. Tavčar Marija iz Rakitne v Borovnico. Tauželj Josip iz Za-vrča v Fram. Tereščenko Kristina iz Maverlena v Indjijo. Tomažič Ljudmila iz Šmarja na Ježico. Torelli Ana iz Staparc v Ljubno. Urbinc Ana iz Buč v Izlake. Urleb Neža iz Kaplje v Ponikvo. Vahčič Nada iz Vidma v Zagorje. Valenčak Anton iz Bele Vode v Ravne. Vaupot Viktor iz Starega Loga v Št. Ilj. Vehovec Marjeta iz Žužemberka v Zagradec. Verderber Justina iz Studenice v Liboje. Vidmar Miroslav iz Gor. Radgone v Marenberg. Virnik Milena iz Šenčurja v Vele-sovo. Visenjak Marija iz Sv. Lovrenca v Dor-novo. Vodeb Vera iz Dobrniča v Vel. Gaber. Vokač Valeri ja iz Ženavelj v Šmartno. Voll-mayer Karel iz Mute v Vuzenico. Vončina Elizabeta iz Sv. Jošta v Tomišelj. Vrečko Miroslav iz Štrukovcev v Pečarovce. Vun-derl Neža iz Cvena v Nereplje. Wagner Ljudmila iz Device Mar. v Polju v Ljubljano. Za-bret Frančiška iz Polja v Podbrezje. Zadek Bogomir iz Telč v Dob. Zalokar Ljudmila iz Hinj v Veliki Gaber. Zeilhofer Olga iz Lim-buša v Cven. Zupančič Gabrijela iz Dupelj v Tržič. Žnuderl Kristina iz Vel. Trna v Raj-henburg.
—i Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni: Po potrebi službe: Bajec Janko
iz Dola v Javorje (Litija). Belec Zorana iz Križevcev v Šafarsko (Ljutomer). Bahovec Marjeta iz Žužemberka v Zagradec. Čebulj Darinka iz Mokronoga (Krško) v Hinje (Novo mesto). Čuk Ladislav iz Grosuplja (Ljubljana okolica) v Loški potok (Kočevje). Fer-jan Milan iz Murske Sobote v Remšnik (Pre-valje). Gobec Radovan iz Laškega v Henino (Laško). Hauptman Zora iz Ljubljane (Ljubljana mesto) v Dragatuš (Črnomelj). Hriber-nik Franc iz Jarenine (Maribor levi breg) na Sladki vrh (Maribor levi breg). Juvanc Rada iz Ribnice v Koprivnik (Kočevje). Klavora Adolf iz Kranja v Zgornjo Dolino (Kranj). Klemenčič Milan iz Maribora k Sv. Marku (Ptuj). Kodela Ana iz Teharjev v Dramlje (Celje). Koman Marija iz Kostanjevice (Krško) v Čepi je (Črnomelj). Košar Božena iz Vitanja k Sv. Florijanu (Konjice). Križman Ana iz Selc v Bukovico (Škof j a Loka). Lor-bek Maksa iz Marije Snežne (Maribor levi breg) v Ženavlje (Murska Sobota). Lužnik Franc iz Marije Snežne (Maribor levi breg) v Trdkovo (Murska Sobota). Marčelja Oskar iz Brežic v Pobjednik v savsko banovino. Miselj Marija iz Pnečne (Novo mesto) v Trboje (Kranj). Perhavc Silvo iz Iga (Ljubljana okolica) na Goro (Kočevje). Perko Franc iz Štor (Celje) v Prevorje (Šmarje). Polak Marija iz Ljubljane v Celje. Prelog Mihael iz Celja v Svetino (Celje). Puc Marija iz Ribnice v Rob (Kočevje). Rape Zora iz Rečice (Ljubljana okolica) v Št. Gotard (Kamnik). Roje Josip iz Šmarja v Žusem (Šmarje). Slokar Emilija iz Bogojine (Dol. Lendava) v Tvrdkovo (Murska Sobota). Slokar Rastislav iz Bogojine (Dol. Lendava) v Tvrdkovo (Murska Sobota). Stanič Ernest iz Dobrepolja v Sodražico (Kočevje). Stante Jurij iz Šmarja v Prevorje (Šmarje). Strgar Eleonora iz Šmarja 'v Stopar-ce (Šmarje). Šlibar Amalija iz Koroške Bele (Radovljica) v Podlonk (Škofja Loka). Špirič Vera iz Stare Lipe (Črnomelj) v Drago v savski banovini. Taufer Venčeslav iz Litije na Dole (Litija). Urbančič Branko iz Ribnice v Koprivnik (Kočevje). Venturini Oskar iz Doba v Cemšenik (Kamnik). Završnik Ferdinanda iz Mengša (Kamnik) na Št. Urško goro (Kranj). Žalohar Ciril iz Cerkelj (Kranj) v Št. Lenard {Škofja Loka). Žnideršič Marija iz Šmihela v Skorno (Gornji grad). Žener Vilko iz Senovega v Bizeljsko.
—i Premeščeni so po potrebi službe učitelji in učiteljice: Alojz Zupane iz Škocijana pri Turjaku v Staro cerkev. Valerija Zupane iz Škocijana pri Turjaku v Staro cerkev. Josip Tratar iz Trebnjega v Borovec. Štefan Trobiš iz Komende v Stari log. Draga Trobiš iz Komende v Stari log. Ivan Hogler iz Mozlja v Mokronog. Josip Sigmund iz Stare cerkve v Dolenjo vas. Alojzij Tscherne iz Borovca v kočevskem okraju v Št. Jurij pri Grosupljah. Ciril Dekval iz Dvora v Mozelj. Anton Krische iz Starega loga v Škocijan pri Turjaku. Roza Krische iz Starega loga v škocijan ipri Turjaku. Roza Meditz iz Koprivnika v Cerklje. Julija Prestor z Ježice v Koprivnik.
Listi
o učttelfstvu, šoli, prosveti in JVlf
—1 Iz Slovenčevega uvodnika: »Vedno smo stali na stališču, da se kot povračilo krivice ne sme delati nova krivica.« (»Slovenec« 13. IX.)
—1 Premeščenega učiteljstva poimenski seznam prinaša »Politika« od 13. t. m. Iz tega seznama je razvidno, da je bilo te dni premeščenih:
Banovine	po prošnji po služb.
		potrebi
vardarska banovina	32	12
drinska banovina	36	17
zetska banovina	25	16
dunavska banovina	48	12
moravska banovina	11	0
vrbaska banovina	34	11
savska banovina	95	P
primorska banovina	36	>3
dravska banovina	184	43
—1 Gorenjska zahteva kmetijsko šolo.
Tozadeven članek prinaša list »Na mejah« z dne 15. IX.
—1 Premestitve, napredovanja in imenovanja profesorjev. Predsednik glavne uprave profesorskega društva je izjavil na sestanku v Ljubljani, da bo napredovalo 100 profesorjev, nastavljenih bo okoli 200 suplentov, od teh 30 v Sloveniji. Premestitev iz političnih razlogov ne bo. (»Slovenec« 14. IX.)
—1 800 avstrijskih učiteljev je končalo te dni tečaj za predvojaško vzgojo na Dunaju in bodo takoj začeli organizirati pripravljalno vojaško vzgojo v avstrijskih osnovnih šolah, in to na najširši podlagi. (»Slovenski dom« 14. IX.)
—1 Na mariborskih osnovnih šolah se je
vpisalo letos 2145 učencev, in sicer 1060 dečkov in 1085 deklic. (»Slovenec« 12. IX.)
—1 Na Koroškem so našteli 1. 1910. še 26.700 Slovencev, 1. 1923. — 37.226 in 1. 1934. samo še 26.700. (»Slovenec« 12. IX.)
—1 V ljubljanski gluhonemnici, ki je bila sezidana za 50 otrok, jih je že 111. Letos bodo morali zopet mnogo prošenj za sprejem odbiti, ker ni prostora. (»Slovenec« 12. IX.)
—1 Kmetje in srednja šola. »Kmetijski list« od 9. IX. piše: Vrata naših šol se odpirajo. Naloga kmetskega pokreta je, poskrbeti da vstopi v najkrajšem času skozi ta vrata čim več kmetskih sinov. Drugače sami podaljšujemo obupni položaj slovenskega podeželja.
—1 Anketo o šoli prinaša 9. štev. »Žene in doma«. Odgovori staršev na anketo soglašajo v tem, da so otroci preobremenjeni in da se morajo preveč učiti. Nov učni načrt
naj bi bil dobro premišljen. Načrti naj bi se ne menjavali prepogosto. Uvede naj se zakon o stalnosti profesorjev in učiteljev.
—1 Preosnova višjih pedagoških šol. Pedagoške šole se razdele v 3 odseke, in sicer v odsek za pripravo učiteljev meščanskih šol, v odsek za pripravo učiteljev šol za pohabljeno deco in v odsek za pripravo šolskih nadzornikov. V vsakem odseku traja pouk 2 leti. Kot slušatelji se sprejmejo kandidati po natečaju.
—1 Nemška knjiga o koroških Slovencih.
Theodor Veiter je izdal knjigo »Die slove-nisehe Volksgruppe in Kärnten«, kjer priznava, da so se Slovencem doslej godile krivice in se še godijo. Nemško šolstvo, da je pospeševalo germanizacijo. Avtor priznava, da sploh ni nobene prave slovenske šole na Koroškem in da koroška vlada ni dovoljevala privatnih šol in da ni nastavila po vojni nobenega slovenskega učitelja. (Po »Slovencu« od 10. IX.)
—1 Iz glavne skupščine CMD v Mariboru:
Podružnic je 111 z 10.000 člani. Za Božič je bilo obdarovanih 76 šol na meji. Dohodki 627.130,03 Din, stroški 608.817,94 Din. Imovina ob koncu 1. 1935. je znašala 3,050.484,11 Din. Ustanovljen je bil fond »Kočevski dinar«, namenjen za posebno narodno obrambno delo na Kočevskem. (»Jutro« 9. IX.)
—1 Vprašanje učnih moči še ni urejeno kot še nikdar ob začetku šolskega leta. Tako še niso rešene razne nastavitve, premestitve, dodelitve, ki so največja ovira za reden pouk, pa tudi za uspeh ob koncu leta. Dokler naša prosvetna uprava ne bo dosegla tega, da bi mogla preko dvemesečnih počitnic urediti osehne in upravne zadeve na svojem področju, tako dolgo ne bomo smeli govoriti o redu, ki naj vlada zlasti v prosveti. Tako pravi uvodnik »Slovenca« od 10. IX. V nadaljnjem se zavzema za popravo krivic, ki da so jih izvršili prejšnji režimi in šele potem za čisto depolitizacijo prosvetne politike, ki da je nujno potrebna za vestno in redno delo šolnikov.
—1 Iz skupščine Narodne odbrane: Osrednji odbor se je dotaknil tudi vprašanja nedavnih premestitev, ki so tako težko zadele naše nacionalno učiteljstvo. (»Jutro« 7. IX.)
—1 Ljudske šole v oskrbi banovine. Službene novine od 10. IX. objavljajo uredbo o vzdrževanju ljudskih šol, po kateri se prenaša vzdrževanje teh šol od občin na banovine. Tudi učiteljske stanarine bo plačevala banovina. Uredba je stopila v veljavo z 10. IX.
—1 Pri Sv. Antonu na Pohorju je bil
30. avgusta slovesno otvorjen novi razred narodne šole. Požrtvovalni Antončani so sami darovali ves razredni inventar. (»Jutro« od 5. IX.)
—1 Novo moderno šolsko poslopje so blagoslovili 1. IX. v Dobu. (»Jutro« 6. IX.)
—1 Ob otvoritvi nove šole sv. Cirila in Metoda v Gradišču prinaša daljši uvodnik »Mariborski večernik« od 5. IX.
—1 Na zborovanju kočevskih Nemcev je padla izjava: Mi pa ostanemo Kočevarji in kot taki bomo dali svoje otroke v nemško šolo!
F. Kordeš s Koroškega pa je napisal v listu »Wiener Neueste Nachrichten«: »Mi nismo Slovenci, ampak »vindišarji«, mi nočemo nobene slovenske šole in slovenskega nadzornika!« (Po »Pohodu« od 4. IX.)
—1 »Stalnost sodnikov bo še bolj povzdignila spoštovanje do njih in do sodstva« piše »Slovenec« od 3. IX. v svojem uvodniku. Za učiteljstvo seveda to ne velja.
—1 Občni zbor Slomškove družbe na Brezjah se je vršil dne 27. VIII. Po »Slovencu« od 29. VIII. posnemamo: Občnega zbora se je udeležilo nad 60 tovarišev. Strokovni učitelj Teuerschuh iz Šoštanja je predaval o smernicah našega prosvetnega delovanja. V debato so posegli: Golobic, dekan Fatur, ravnatelj Pečjak, Schubertova, Horn, Hladnik, Čibejeva, Hafnerjeva, Skubic, Silvester, Kopriva, Grad in Iglic. Poročal je tudi tov. Pe-trun kot predsednik mariborskega krožka. Ref. Erjavec pa je dajal kratka pojasnila.
—1 »Naša šola« je Slovencev uvodnik od 15. IX. Tu stoji med drugim: Učenci čutijo, da jih šola ne ljubi. Učitelju ni učenje poklic, ampak vsakdanji kruh. Šola je nostal urad, ki se je vrinil med starše in učence in ki dolo-
ča, kako naj učenci pišejo, kako naj čitajo itd. — urad, ki ga vodi uradnik in ki se za razlikovanje od drugih imenuje učitelj. Šola mora biti ljudska ustanova. Ljudstvo je verno. Kako vpliva na starše, ko jim povedo otroci, da učitelj med molitvijo v šoli stoji pri oknu s prekrižanimi rokami na hrbtu in prezirljivo gleda po vasi. Ako se take stvari nekaznovano dogajajo, bo šola na glasu kot ustanova, ki hoče vzgojiti zahrbtno drugačen rod, 'rod, ki naj prezira to, kar je bilo prejšnjemu rodu sveto. V novejšem času služi šola tudi za pravo komunistično propagando. Boljšo šolo more izvesti mlajši rod učiteljev, ki bo imel drugačno vzgojo kot oni po vojni sem. Na učiteljiščih raste obraz nove šo'e, ki naj izuči in vzgoji dobrih učiteljev.
—1 Pavšalno denuncianstvo proti učitelj-stvu in profesorjem. »Slovenec« št. 211 a od 15. sept. 1936 piše v uvodniku »Naša šola« sledeče: »V novejšem času šola večkrat služi tudi za pravo komunistično propagando, saj jo spreten učitelj ali profesor lahko podtakne pod vsako stran od vseh stopenj odobrene učne knjige.«
—1 Štetje let bivših učiteljev na šolah CMD s strani naših drž. oblastev stoji zelo neugodno. Ponemčevalci naše dece uživajo od naše države polne pokojnine, so torej nagrajeni, idealisti pa so od svoje narodne države kaznovani. (Mariborski večernik 12. IX.)
—1 Prekmursko šolstvo. Pod tem naslovom prinaša »Slov. narod« od 14. IX. daljši članek, ki govori o težavah obmejnega šolstva, o tujerodnih mogotcih, ki ovirajo razvoj slovenskega šolstva, prosi bansko upravo, da bi zavzela napram obmejnemu šolstvu izjemno stališče in naj bi sama gradila in odpirala nove šole. Slovenskemu učiteljstvu tu pa naj bi priznala za njegovo težavno delo posebno nagrado.
Naša gospodarska organizacija
UČITELJSKI DOM V LJUBLJANI
vabi svoje zadružnike na izredni občni zbor, ki bo 27. septembra 1936 ob 10. uri v zadružnem domu v Zibertovi ulici 27. Dnevni red: Sprememba pravil.
Op o m b a. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, bo čez pol ure na istem kraju drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih zadružnikov.
Ivan Michler, s. r.
načel. nam.
Stanko Vrhovec, s. r.
načelnik.
Mladinska
matica
V JUBILEJNEM LETU.
Mladinska matica stopa v svoje 10. leto. Delo, ki ga je izvršila v teh devetih letih je ogromno, saj je razposlala med slovensko mladino okrog 900.000 knjig. To je pozitivno delo, pri katerem je sodelovalo sikoro vse naše učiteljstvo in na katero je lahko ponosno. Letos za jubilejno leto bodo na željo skupščine razne izpremembe. »Naš rod« se poveča in bo izhajal na 40 namesto na 32 straneh kot doslej in bo imel 16 strani gradiva za nižje razrede in 24 strani za višjo stopnjo.
Lani se je tiskala 1. številka v 21.000 izvodih. Pri tem je treba omeniti, da so bili naročniki samo iz višjih razredov. Letos bodo imeli tudi učenci nižjih razredov dovolj gradiva.
Poskusimo dvigniti število naročnikov vsaj na 25.000.
—mm »Vrtec« o knjigah M. M. Kot smo pričakovali »Vrtec« knjige po večini odklanja. Sicer priznava, da so važen prisipevek k slovenskemu mladinskemu slovstvu, se mu pa zdijo preveč šolsko poučne. Zeli si tudi, da bodi mladinska knjiga bliže pravljici, fantaziji in poeziji kot stvarnosti. V mladinsko knjigo da ne spadajo ne socialni ne religiozni ne gospodarski problemi. Zato odklanja Mil-kovičevo kn jigo »Barake«, in Hudalesovo »Posteljo gospoda Fibriha«. V »Barakah« mu ne ugaja niti slog niti jezik, ampak samo Gasparijeve ilustracije, Hudalesovo delo pa da je tudi slabo, ker ne zna prijetno poučevati in je prej hujskanje mladine k sovraštvu do so-
Nova, izboljšana izdaja Fromovih malih stavnic in računalk Din 12'— in Din 4'—. Črke velikih in malih stavnic
na lepenki, serija dvojnih ABC Din 12'— in Din 0'5. Naročilnici vzorcev priložiti znamke v protivrednosti. Založništvo »Fromove stavnice« p. Pesnica.
Avgust Agnola
LJUBLJANA
TTRŠEVA CESTA ŽT. 10 Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal i« lip. Kompletne opreme sa r» «tavracije, hotele, goitilne, kavarne in bare ter m splošno goipodinjitvo. LukntiKBi predmeti.
Uporabljajte šolski

ker je zelo dober in poceni
človeka(!). Vseboljša mu je Ribičičeva knjiga »čurimurčki«, ki je z ilustracijami V. Cotiča prav prijetna basen za mladino. »Kresnice« so mu izrazito poučno delo.
—mm Čehi se zanimajo za »Bratovščino sinjega galeba« in za »Posteljo gospoda Fibriha«. Znani prevajalec iz slovenščine v češči-no — Babler se je obrnil na tajništvo M. M. za informacije, pod katerimi pogoji, bi dovolili, da se omenjeni dve deli prevedeta v če-ščino.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič
—p Na proslavi D. Jenka v Cerkljah bosta zastopala naš pevski zbor naš predsednik g. Adamič in tovarišica Josipina Miheličeva. Tovariše (-ice) pevce in pevke, ki se udeleže proslave, prosimo, da se pridružijo gori imenovanima. Vsi z znakom.
PEVSKA TEČAJA, —p Prihodnji pevski tečaj se bo vršil samo za moški zbor od 16. do 18. oktobra t. 1. s pričetkom ob običajni uri (10.). Deljen tečaj smo bili primorani sklicati iz tehničnih razlogov (pevski lokali). Koj po razmnožitvi notnega materiala, bomo študirali tudi sklad-
be samo za moški zbor. Da pa dopolnimo vrzeli v moškem zboru, vabimo vse tovariše dobre pevce, ki službujejo ob železnici', da vstopijo v UPZ. — Teden kasneje, t. j. od 23. do 25. oktobra, se bo vršil tečaj samo za ženski zbor. Članstvo, ki je vzelo s seboj note, prosimo, da svoj parit doma pridno študirajo. Kratko odmerjeni čas moramo uporabiti za skupno izvajanje. Skupni tečaj bo med božičnimi počitnicami. Koncert v Ljubljani pa v februarju.
Stanovska organizacija JUU
= JUU SRESKO DRUŠTVO LENDAVA. Člani(ice), poravnajte svojo zaostalo članarino društvu iz lanskega leta kot smo sklenili na zadnjem zborovanju v Črensovcih in nakazujte član. prispevke redno — mesečno po svojih poverjenikih na šoli. S tem olajšate delo sebi in blagajniku, ki bo lahko redno vršil svoje posle. Kateri niste napravili ta mesec, pa gotovo izvršite v oktobru, da ne bodo vedno brezuspešni naši sklepi in opomini.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD vabi na sresko letno skupščino, ki se bo vršila dno 17. oktobra 1936. v Mozirju ob 10. uri dopoldne. Pred skupščino se bo vršila odborova seja. Dopoldne je na programu predavanje o mladinskem skrbstvu in referat tov. Špindlerja o delovnem iprogiramu mariborske zajednice »Učiteljskega .pokreta«, dalje sestanek učiteljev kmetijskih nadaljevalnih šol ter vpisovanje članov JUU. Članstvo se seznani z navodili o sestavi kandidatnih list. — Popoldne z začetkom ob 2. uri pa se bo vršila letna skupščina z volitvami v upravni in nadzorni odbor. Pred skupščino bodo poročila funkcionarjev o delu v preteklem letu in o banovinski skupščini. Članstvo se opozarja, da more voliti in biti izvoljen le tisti, ki ima poravnano članarino. Zato naj vsak izpolni do tega dne svoje obveznosti napram društvu. Pripravite se za volitve! — K polnoštevilni udeležbi vabi — odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ZA ČRNOMELJ objavlja, da se bo vršil občni zbor društva, dne 17. oktobra t. 1. v Črnomlju z začetkom ob 12.30 uri v prostoru drž. nar. šole. Dnevni red: 1. otvoritev zbora, 2. čita-nje zapisnika obč. zbora z dne 7. dec. 1934, 3. poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, č) referentov, 4. poročilo nadzornega odbora, 5. predavanje: »Priprava zemlje za šolsko drevesnico«. Predava g. sr. kmet. referent, 6. volitve nove uprave in vseh odborov po novih statutih, 7. slučajnosti.
Vsemu članstvu v vednost in ravnanje! Volitve se vrše takole:
Vlagajo se liste in sicer po predlagateljih, ki zbero za vsako listo toliko podpisov, kolikor jih predvideva količnik (V? članstva).
Ako se vlaga samo ena lista, se izvrše volitve z vzklikom, ako pa sta vloženi dve (ali več) listi, pa se izvrši tajno glasovanje (ako ni predhodnega sporazuma za sestavo ene same liste). Zelo važno! Liste se vlagajo pol ure pred volitvami in ker se bodo vršile volitve točno ob 15. uri, se mora vložiti torej lista ob 14.30 uri.! Kasneje vložena lista je neveljavna! Ako bi, v primeru, da prvih 5 točk ni. do 15. ure izčrpanih, se volitve ne premikajo na kasnejšo uro, temveč se neizčrpani del dnevnega reda prenese na čas po volitvah. Kdo ima pravico voliti in izvoljen (voljen) biti? Vsak polnopraven član(ica), ako je izvršil vse obveze proti društvu! Kdor ne plačuje članarine, ni torej polnopraven član! Torej, tovariši, poravnajte članarino! Revizijska, in obenem zaključna seja tekoče upravne dobe bo 14. oktobra; s tem dnem bodo vse knjige zaključene. Poslednji termin je torej ta dan. Kdor do tega dne nima v redu svojih obvez nasproti društvu, odpade kot polnopravni član! Dolžniki, stopite naprej!
Glejte in pazite tudi, da boste na dan 17. oktobra točno ob 12.30 uri v zato določeni sobi!
Do svidenja v Črnomlju dne 17. oktobra!
Za odbor:
Ljubic Matko, s. r. Vilfan Maksimiljan, s. r.
predsednik.	tajnik.
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
XA^ESEM-
ANGLEŠKO, ^ tEŽKO STOIM©]
#	Napredek države, dežele in posameznika je mogoč le s
pomočjo novih posojil naših domačih denarnih zavodov, ki zbirajo brezposeln denar in ga stavijo na razpolago delavnemu, pridobitnemu gospodarstvu, omogočujejo s tem gospodarsko delovanje sploh in pobijajo brezposelnost.
Vlagajte v naš največji denarni zavod
MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO,
ki obrestuje nove vloge, vložene po 1. januarju 1933 po 4 — 5% in jih izplačuje neomejeno na zahtevo.
Učiteljska tiskarna,,.,«« v Ljubljani
priporoča za novo šolsko leto krajevnim šolskim odborom in šolskim upraviteljstvom nabavo
šolskih zvezkov, šolskih in pisarniških potrebščin
v Knjigarni „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, ali
v podružnici Knjigarne 9« Učiteljske tiskarne" v Mariboru, palača ban. hranilnice