Delavsko zborovanje je zavrglo načrt, da marca meseca glasujemo glede novih davkov v mestu Ni t v r°kah nacio- enem tednu februarJa" Iz at)Ca' ,ler Je glavni stan gen. io "aznanja, da pričaku-l^0*, da bodo zavze-h 24 er°no tekem prihod-1 ^ Gerono se je zate- jlistov- k0 J® Padla Hon 'se pričakuje, da ^ Kar 611ega tedna vsa Pro" v,'itj cllonija očiščena lojali- {h Dnf °do morali ali podati 40 rj^ti v Francijo. Kadijo J Severno od Barcelone est v ,ZadnJi obupni boji za Ponije. Sinagoga bombardirana v Budimpešti Budapest, 4. februarja. — Največji židovski tempelj v Budimpešti, ki se nahaja na Doheny cesti, je bil včeraj napaden z bombami. Dvajset oseb je dobilo pri bombnem napadu težke poškodbe. Ena 4?med ž&tev bo umria, dočim jih 9 umira. Napad na sinagogo s,e je izvršil • od nasprotnikov Židov, ki so: zadnje čase jako aktivni ,in ker tudi vlada pripravlja ostre odredbe proti Židom. -o-— Ogromne sleparije Pred elevelandsko Common Pleas sodnijo se še vedno raz-pravljajo slučaji gotovih odvetnikov, ki so sleparili svoje klien-te, zlasti one, ki so bili poškodovani v raznih avtomobilskih nezgodah. Odvetniki so, glasom izjav prič, osleparili svoje kliente za stotisoče dolarjev. Pred sodnijo se nahajajo sedaj trije odvetniki, ki se morajo zagovarjati radi takozvanega "avtomobile chasers" zločina, in govori se, cla pride še precej drugih odvetnikov na vrsto. Seveda s tem ni rečeno, da so vsi odvetniki enaki, ogromna večina njih so najbolj pošteni ljudje, toda so gotovi izkoriščevalci med odvetniki, ki ne poznajo druzega kot svoj žep. Ljudje morajo biti zelo; previdni, kadar' izbirajo svojega odvetnika. Po voden j v Ohio Radi pogostega deževja in radi obilega snega, ki je prej zapadel, so prestopile reke in potoki v južnem delu države Ohio svoje bregove in poplavile več zemlje. Zlasti je na-rastla Ohio reka, ki je danes 18 čevljev nad normalno višino. O povodnjih se poroča tudi iz držav Kentucky, West Virginia, Indiana in Illinois. Dosedaj so narastle reke zahtevale že šest človeških žrtev. K molitvi Članice podružnice št. 25 SŽZ so prošene, da se udeležijo skupne molitve za pokojno Mary Russ, 1365 E. 41st St. danes zvečer ob 7. uri, v torek zjutraj ob D. pa pogreba. Preklicani permiti Državna komisija za kontrolo opojne pijače je odvzela permite trem gostilničarjem. Med njimi ni nobenega slovanskega.. Zanimive vesli iz življenja ameriikih Slovencev po naših slovenskih naselbinah Pozna komuniste Rev. Alfred Heinrich, pomožni župnik cerkve sv. Filomene v Clevelandu, je imel včeraj zanimiv govor o komunističnem gibanju v Ameriki. Povedal je, da ga ni skoro predloga v Ameriki za zboljšanje razmer v Ameriki, da ga komunisti ne bi odobrili, in ko so enkrat pri polni skledi, pa skušajo, da dobijo kontrolo v svojo oblast, dokler kontrole tako ne izkoristijo, da jim narod pogleda skozi prste in jih zavrže. Za vzgled je navedel Rusijo, kjer je ena stotinka enega odstotka komunistov dobila kontrolo nad 150,000,000 ljudmi, katere izkorišča sedaj komunizem za svoj lastni dobiček. Dočim je v Rusiji to mogoče za dalj časa, pa v Ameriki narod kmalu dožene, kam ciljajo komunisti in jim pristriže peruti. Pobeg jetnikov Še pretekli petek so pobegnili iz mestnih zaporov v War-rensville trije jetniki, toda ravnateljstvo zaporov tega ni hotelo sporočiti policiji vse do sobote, ko je bilo že prepozno začeti z lovom na begunce. Jetniki so napadli in pobili na tla nekega paznika, nakar so pobegnili. Vsi begunci so se nahajali v zaporih radi tatvine. Mestne oblasti so vpeljale strogo preiskavo, da doženejo kdo je kriv, da se policijo ni obvestilo o begu. Mr. Svete v Lorainu Mr. Joseph Svete ml., sin odličnega rojaka Mr. Jos. Sveteta v Lorainu, je bil po županu imenovan kot član nove rekreacijske komisije, ki bo imela nadzorstvo nad vsemi športnimi prireditvami v Lorainu. Mr. Svete je poznan kot izvrsten odvetnik in član šolskega odbora v Lorainu. Iskrene čestitke! Seja in zabava Jutri večer je seja podružnice št. 14 SŽZ in po seji je vesela zabava. Pridejo naj Članice, njih možje in drugi njih prijatelji in znanci. SmVeziU sodnik «hingt na j novejših poročil iz 1 Sfcdti°i!1U d°£nati, da ima Ni,Frank J- Lausche So>ŽiCe Uradu lahko dobi-je tiskanih ^aiT, radio Program, , J«ra(1 dvakrat na mesec 6fiko. £ in razpošilja v 1 j'h g ,njižice so zastonj. I?6 4?tvV lenega *>t Presv- Srca Je" g°toivo.?ri- '»1 °tfiv i' Na seji se / > Tu^,nekaj Prav po" 1 an*ce naj pride- ta k u , va™e seje. Nosnice /Stl; S 2aJrnila ^ bolnišnice -^yaijuje za lane "a °biske. Igralni stroji Direktor javne varnosti Elliot Ness je dal vsem lastnikom igralnih strojev do 9. februarja čas, da se iznebijo dotičnih strojev. Ako ne, tedaj pride policija, ki bo zaplenila stroje in jih razbila. Vest iz domovine Mr. John Retar, 19304 Cherokee Ave., je dobil iz domovine vest, da mu je v Preski pri Dobr-niču umrl oče v častitljivi starosti 93 let. V Clevelandu zapušča sina, v domovini pa dve hčeri. Bodi mu rahla domača zemlja! Pismo V našem uradu ima pismo rojak Mr. Josip Ujčič. ! AMERIŠKAff DOMOVINA AMERICAN M snm^FOREIGN j „ JtL^^00 SLOVENIAN MORNING ij IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER 10 OA " ------'---*--— ~ ~--'I' _CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 6, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII. '""wla lojalislovje Manila v Francijo. Jaloiiija zapuščena re?!g!lan' Francija, 6. febr. *,vjk šPanske vlade lojali-utr"a" Nesrin je v pondeljek sJ °° Pol štirih dospel s šti-ministri v Franci- Janski S° Qajprv0 pobegnili in p ministri pred armado itala ?nCa je začela bežati tudi 'ovin °jalistična armada. Vsa ^eeL ttal0nijaje takorekoč ju,; ; Mnogo ministrov, med to JUdi Predsednik Azana so i(iera|d Se tak°j naredi mir z ei'«ki °m ^rancom, toda mini-i(laijG!,Jredsednik Negrin je za lojaiVanje v°jne, dekler ima-• Meit §e Madrid i11 Valenci-HiejQ .em je pa Francija odpr-itisifg m pripustila španske be-10 jih V0Jake v Francijo. 50,-ities dosPelo ^a že včeraj, io. '' Jlh Pričakujejo še 150,- London, 5. debruarja. Angleški ministerski predsednik Chamberlain je namenjen, da stopi v diplcmatični stik z nemškim diktatorjem Hitlerjem, da dožene, če je Hitler pripravljen garantirati mir za več let v Evropi. ' In ko Chamberlain dožene, da je Hitler pripravljen tozadevno, bo seveda vprašal kakšne so zahteve Hitlerja, da se v Evropi ne vname nova vojna. Chamberlain je pripravljen povabiti Hitlerja na diplomatsko konferenco, ki naj bi se vršila v Londonu. Iz jako dobro poučenih krogov se naznanja, da Hitler ni več pripravljen tako hitro prijet za oro- Anglija je pripravljena na pogajanje z Nemčijo, da se garantira Evropi mir za več let žje kot je bil lansko lete. Naglo oboroževanje Anglije in Francije z indirektno podporo Zed. držav, je Hitlerja prepričalo, da bi segel predaleč, ako bi silil v novo vojno. Hitler bo seveda predvsem zahteval vrnitev nekdanjih nemških kolonij. Anglija bi bila pri volji podpirati njegovo zahtevo, ako Hitler garantira mir in -pristane na zahtevo, da preneha z nadaljnim oboroževanjem. Anglija je nadalje mnenja, da kakor hitro pridobi Hitlerja za te načrte, da bo Italija ostala osamljena in se Mussolini ne bo mogel kam premakniti. V tem slučaju se bo tudi Francija oddahnila. Dies bo nadaljeval s preiskavo proti radikalcem Washington, 5. februarja.— Poslanska zbornica kongrevsa je včeraj odglasovala z ogromno večino, da se nadaljuje Dies preiskava' proti ne-ameri-škim aktivnostim. Predsednik Roosevelt je nasprotoval nadaljevanju te preiskave, ki je včasih prišla do smešnosti, toda kongres je prepričan, da je prinesla dovolj koristnega na dan. 334 kongresmanov je glasovalo za nadaljevanje preiskave in samo 35 proti. Republikanci so; solidno v bloku glasovali za nadaljevanje preiskave in njim so se pridružili oni demokrati, ki nasprotujejo Rooseveltu. Poleg tega je poslanska zbornica dovolila kongresmanu Diesu $100,000 za preiskavo. Dosedaj je imel samo $25,000 na razpolago. Ta kongresni odsek preiskuje po-čenjanje fašistov, nacijev, komunistov in drugih radikalnih elementov v Ameriki. Dne 22. marca se bodo vršile v Clevelandu volitve, pri katerih bodo kar tri oblasti zahtevale od volivcev, da odobrijo nove davke za poslovanje. Pred vsemi je župan Burton, ki želi $8,000,000 nadaljnih milijonov za mestno 'lpravo. Za njim se je oglasil šolski odbor, ki tudi želi imeti osem nadaljnih milijonov za šolsko poslo- pravc nekaterih starih šol. Prvotno je šolski odbor hotel izdati bonde, ki so pa bili proglašeni ne-postavnim. Oglasile so se tudi okrajne oblasti, ki pravijo, da jim preti deficit v svoti treh milijonov in bi rade dobile te tri milijone v novih davkih. Vsega skupaj se zahteva, da volivci odobrijo 19 milijonov dolarjev novih davkov. Te dni je imela Nestrankarska delavska liga, pri kateri so zastopane vse delavske organizacijo, zborovanje, in zborovanje je enoglasno sklenilo, da bodo organizirani delavci glasovali proti novim davkom. Kot prvi vzrok navajajo dejstvo, da izmed vseh devetnajst milijonov je v tej svoti namenjenih samo $600,000 za podporo brezposelnim, kar je očividno premalo in ne bo zadostovalo niti va. dva meseca. Drugič so pa organizirani delavci srditi na župana Burtona, ker je* tekom lanske volivne kampanje agitiral za izvolitev republikanskih kandidatov v kongres, ki so sedaj povzročili, da dobijo brezposelni $150,000,000 manj podpore. To pomeni, da bo najmanj 20,-000 WPA delavcev v Clevelandu do konca meseca junija zgubilo delo, ker ne bo denarja na razpolago. In ker je država Ohio dovolila samo 5 milijonov za re-lif za vso državo, je pričakovati neznosnih razmer, ako se položaj v privatnih industrijah ne izboljša. Nemčija odobrila predlog, da se Židje izselijo Berlin, 4. februarja. Nemčija je pripravljena, da začne seliti Žide iz svoje države v masah. Enako se je izjavil tudi George Rublee, mednarodni direktor raznih vlad, ki skrbijo, da se židje izselijo iz Nemčije. Povedal je, da je tozadevno prišlo do sporazuma med nemško vlado in ostalimi državami. Rublee je nadalje izjavil, da če so tujezemske države polovico toliko naklonjene masnemu izseljevanju Židov iz Nemčije kot je Nemčija sama, da bi bilo vprašanje takoj rešeno. Nemčija bi se rada iznebila svojih 700,000 Židov, o katerih trdi, da sesajo nemški živelj in kri, dočim ničesar ne doprinesejo k napredku nemške države. Bivši glavni predsednik K. S. K. J., najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki, zaslužni Frank Opeka je bil pretekli teden imenovan za častnega predsednika Jednote. Ob tej priliki se je vršila v Jolietu posebna' proslava na pobudo vseh društev KSKJ iz Jolieta in Rockdale. Prišli so tudi zastopniki iz drugih naselbin, ki so slavljencu izkazali čast in priznanje. Mr. Opeka je deloval celih 24 let kot glavni uradnik KSKJ. Pri proslavi je bil stoloravnatelj Rev. M. Butala, župnik v Jolietu in duhovni vodja KSKJ, ki je v vznešenih besedah čestital slavljencu in njegovi sopregi. Sledile so mnoge čestirke od blizu in daleč. V imenu Clevelandčanov je pozdravil Mr. Opeko Rt. Rev. J. J. Oman, nakar je govoril novi predsednik Jednote, Mr. John Germ, ki je apeliral na mladino, naj skuša slediti stopinjam slavljenca in nadaljevati delo, pri katerem je bil Mr. Opeka vedno duša in telo. Seveda so sledili še številni drugi govorniki in pevci. Mož kot je Mr. Opeka je pač zaslužil, da je doživel častni večer v krogu svojega naroda. Antonija Bezek, Waukegan, je zadnje dni padla tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomila kost v zapestju obeh rok in bo vzelo precej časa, predno okreva. V Bon Air, Pa., je umrl za srčno hibo rojak Matija Krofina, star 64 let, doma iz Brusnic na Dolenjskem. V Ameriki je živel 40 let in zapušča tu sedem odraslih otrok. — V Sharon, Pa. se je priselila iz starega kraja 19-let-na Sofija Francelj. Prišla je iz Ropleva pri Strugah na Dolenjskem, kamor so jo starši prinesli dve leti stari iz Amerike pred 17. leti. Prišla je k svojemu stricu Antonu Valentinčiču. Dekle ima nekaj sorodnikov tudi v Clevelandu. V Milwaukee je preminul rojak Matt Matko, star 50 let in doma od Braslovč na štajerskem. V Ameriki je bil 26 let in je podlegel jetiki. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in hčer. — Istotam je umrla Marija Ladra, stara 88 let in rojena v št. Vidu v Šaleški dolini. V Ameriko jo je dobila, njena hči Ana Oscjnik pred 25. leti. — V West Allisu. Wis., je umrla Francoska vlada namerava priznali generala Franca. Zastopniki Francije v Španiji silijo na francosko ozemlje. S privoljenjem gen. Franca je Francija pripravljena poslati te vojake v vrste lojalistov, ki branijo Madrid. Perpignan, Francija, 4. februarja. General Franco je včeraj pedal izjavo, glasom katere ob-ljubuje, da ne bo nobenega vojaka v vrstah lojalistov zadela kazen, razven ako je bil spoznan krivim kakega težkega zločina. Ta izjava je jako ugodno vplivala na begunce, ki so pribežali na francosko ozemlje, tako da jih je tisoče izjavilo, da se vrnejo v Španijo v province, ki so pod kontrolo generala Franca. Medtem se pa španski anarhisti in komunisti, ki se niso še podali, sklenili v začasnem mestu Figueras, da se upirajo še nadalje napadom gen. Franca, katerega čete se približujejo omenjenemu mestu. Paris, 4. februarja. Francoski senator Leon Berard, osebni prijatelj španskega generala Fran-cisca Franca, je včeraj zapustil Pariz in se nekako pol-uradno podal v Španijo, da prične z dogovori s poveljnikom nacionalistov, generalom Francom. Berard je na potu v začasno glavne mesto generala Franca, v Burgos, kjer ga bo gen. Franco pričakoval. Dasi francoska vlada še ni uradno naznanila, da se pogaja s Francom, vendar je resnica, da ne bo dolgo tega, ko bo gen. Franco priznan od Francije. Naloga senatorja Berarda je dogovoriti se z gen. Francom o pogojih, glasom katerih stopi Francija v diplomatske odnošaje s Španijo, in pozneje tudi glede medsebojnega trgovanja. Francija bi tudi rada dognala, kaj naj naredi z lojalističnimi vojaki, ki dnevno v večjem številu Josephine Leben, stara 65 let in doma od Radgone na Spod. štajerskem. V Ameriki je bila deset let in zapušča tu moža, sina in štiri hčere. ; V Bessemerju, Pa., so mrtvega našli te dni Louis Simčiča. Mrtev je bil že tri dni, kakor se je izjavil koroner. Doma je bil od Kastava v Primorju. V Ameriki ni zapustil nobenih sorodnikov. V mestu Weir, Kans., je po dolgotrajni bolezni umrl rojak Jos. Povodnik, star 64 let in rojen v št. Lenartu pri Celju. V Ameriki je živel 40 let. Tu zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. -o- Obilna udeležba V soboto se je vršil pogreb pokojne Mrs. Mary Zupančič, poznane in priljubljene soproge slovenskega farmarja Jos. Zupančiča iz Geneva, Ohio. Od tam je dospelo v Cleveland mnogo naših slovenskih farmarjev, ki so ranjko spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Pogreb, katerega je vodil A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod, je bil jako veličasten in dokaz, kako je bila ranjka priljubljena povsod. Naj počiva v miru! K molitvi članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se naj zberejo pri umrli sosestri Mary Russ, 1365 E. 41st St., v pondeljek 6. febr. ob 1:30 popoldne k molitvi. V torek zjutraj pa naj se udeležijo pogrebne sv. maše v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti. Hčerka dospela Družina Anton Arko, 19500 Shawnee Ave. je dobila obisk tetice štorklje, ki je pustila v spomin zalo »hčerko. Vse je zdravo. Iskrene čestitke družini ! Suša v Willoughby V sosednjem mestu Willough-by, Ohio ,je sklenilo osem gostilničarjev, ki tam poslujejo, da bodo vsako nedeljo zapirali svoje prostore. Seja Nocoj cb 8. uri se vrši seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. članice, udeležite se! Slojadinovič odstopil Jugoslavija je dobila novo vlado Belgrad, 6. februarja. Danes zjutraj ob 1. uri je zaprisegel novi ministerski predsednik Jugoslavije, Dragiša Cvetkovič, zvestobo princu regentu Pavlu. Cvetkcvič je bil imenovan za voditelja nove vlade, potem ko je odstopil dr. Stojadinovič iz vzroka, ker ni mogel poravnati hrvatskega vprašanja. O novem mini-sterskem predsedniku se pričakuje, da je zmožen in pri volji spraviti se s Hrvati, tako da bodo slednji zadovoljni. -o- Kompanije naznanjajo, da je bilo manj profita New York, 4. februarja. (Fi-načno poročilo prvih 26 večjih industrijskih podjetij, ki so dopo-slala svoja finančna poročila na Wall Street, omenjajo, da so imele dotične kompanije tekom zadnjih treh mesecev lanskega leta za 14 procentov manj profita kot ob istem času lansko leto. Dočim so stroški ostali na isti višini, so se pa profiti znižali. Omenjene kompanije izkazujejo $88,-500,000 prometa v treh mesecih leta 1938, dočim so imele v istih treh mesecih lanskega leta predmeta za $105,000,000. Višji davki in višje plače so vzrok zmanjšanemu profitu, trdijo kompani-j-e. ........................... v......—............................. Haile Selassie je zgubil tožbo v Franciji Paris, 4. februarja. Bivši abe-sinski cesar Haile Selassie je zgubil včeraj na apelatni sodniji tožbo. Selassie je zahteval divi-dende od svojega kapitala, ki ga je imel vloženega v Djibuti-Adis Ababa železnici, toda francoska sodnija je izjavila, da ni kompe-tentna tozadevno soditi, ker so laške oblasti proglasil,e dotično, železnico za laško lastnino. --o- Društvo "Kranj" Društvp Kr>anj je izvolilo sledeči odbor za leto 1939: predsednik Matt Kern, podpredsednik Frank Sray, tajnik Jos. Kne, 16901 Grovewood Ave., blagajnik Frank Fende, zapisnikar Stanley Kalan.- Računski odbor: Frank Baznik, John Kern, John Jeglich. Zdravniki: dr. F. J. Kern, dr. C. W. Rotter. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v Grdinovi dvorani. V šolo v New York Miss Justine Mervar, hčerka Mr. in Mrs. Anton Mervar, poznane družine, ki izdeluje glasbene instrumente, 6921 St. Clair Ave., je odpotovala v New York, kjer se bo šolala za dietičarko. želimo ji mnogo uspeha! Lep načelnik Iz mesta Palmer, Mass., se poroča, da je bil tam kaznovan policijski načelnik Leo Walden, kei je v pijanem stanju vozil avtomobil. Plačati ie moral globo $60. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo ____Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. i « ■»—•—•—•—•—•—•—•—•—•—•—•—•—.—•—•—i—•—•—•—>—.—•—.— BESEDA IZ NARODA •' * *—■—■—............—•—► • « * *—>—■—*-b Collinwoodski drobiž SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 tor 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. >83 No. 30, Mon„ Feb. 6, 1939 Prepir v uniji avtnih delavcev Prvotno izvrstno organizirana United Automobile Workers of America, unija avtnih delavcev, je zadnje tedne se razdelila v dve stranki. Unija ima danes dve skupini glavnih odbornikov, dva glavna urada, toda eno samo blagajno, ki je pa ostala sama, ker jo je dala sodnija zapečatiti tako, da nobena stranka1 ne more de nje, dokler se notranja borba med avtnimi delavci ne poleže in bo enkrat brez dvoma postavno dokazano, kdo je glavni uradnik pri uniji, itd. Da je položaj še bolj težaven so nastopili delodajalci, ki imajo vsakovrstne pogodbe, katere je treba proučiti in odobriti za bodočnost, toda delodajalci ne vedo, kam bi se obrnili, da bo to, kar se podpiše, tudi držalo. V uniji sami odmevajo med uradniki klici in očitki kot "izdajalci," "dfktatorji," "komunisti." Predsednik Martin Homer, kot "aktivni predsednik" Thomas, rabita radio neprestano, da dopovesta članom unije kdo je pravomočni uradnik v uniji. Martin kot njegovi nasprotniki so sklicali izredne konvencije, ki naj se pečajo s tem resnim vprašanjem. Martinova stranka bo imela izredno konvencijo 4. marca v Detroitu, njemu nasprotna stranka oa 27. marca v Clevelandu. » Da, celo sama zvezna pošta v Detroitu je prišla v zadrego radi unijskega prepira. Poštni mojster v Detroitu zadržuje poštne pošiljatve, ker ne ve, komu naj jih izroči v roke, Martinovi stranki ali njegovim nasprotnikom. Unija ima 24 članov glavnega odbora. Štirje se nahajajo pri Martinu in z njim delujejo, eden je nevtralen, 18 jih je pa v nekem hotelu, kjer "vršijo unijske posle." Martin je prvotno suspendiral petnajst članov eksekutivnega odbora, toda ti so trdili, da glasom ustave avtne unije Martin nima te pravice, pa so šli in suspendirali Martina. Martinovi nasprotniki so dobili odobrenje pri John Lewi'su in pri C. I. O., nakar je Martin nazval Lewisa 'kot diktatorja in se odpovedal članstvu eksekutivnega odbora v C. I. O. Nesporazumi pri avtni uniji trajajo že vse od leta 1933, ko je A. F. of L. dala avtomobilskim delavcem čarter za narodno unijo. Martin je b;' tedaj izvoljen predsednikom in se je pridružil C. I. O. Novi problemi so pa nastali v letu 1936 in 1937 radi štrajkov pri General Motors korporaciji. Lewis je dobro financiral voditelje štrajka in dobil mnogo priznanja kot tudi kredit, da je on naredil vse pogodbe med unijo in med korporacijo. Pri uniji že vse od začetka pa do danes niso imeli zrelih, sposobnih voditeljev, poleg tega se pa Mr. Lewis vse preveč vmešuje v poslovanje avtne unije. Ni čuda, da so danes tri stranke v uniji. Ena drži z Martinom, ena je proti njemu, tretja se pa drži nevtralno. Kmalu je postal tudi komunizem problem v uniji. Res je, da so nekateri komunisti v začetku vršili pionirsko delo. Toda predsednik Martin jih je kmalu obdolžil, da zanašajo zunanje zadeve na unijske seje, da vmešavajo politiko v popolnoma delavske zadeve in da niso pravi prijatelji ameriškega unionizma, pač pa prej poslušajo Moskvo kot pa Ameriko. In res je mnogo lokalov odglasovalo za podporo raznih komunističnih aktivnosti. Bilo je toliko prepirov, da so končno sklenili, da imenuje C. 1. O. avtna unija pa tudi dva zastopnika, ki naj poravnata vse težave v poslovanju unije. Pa se je zopet oglasil Mr. Martin, ki je izjavil, da so ti odborniki mu odtujili naklonjenost eksekutivnega odbora, da so dajali prednost komunistom in zagovarjali spor in prepir med unijskim delavstvom. Nasprotniki Martina pa trdijo, da je Martin povzročil spor s takozvano "dualno unijo." da se je zoperstavljal ustavnim določbam avtne unije in dajal s tem podporo nasprotnikom unijskega gibanja. Borba je sedaj prešla v državne sodnije, ki bodo imele prvo besedo v tem sporu. Kajti končno mora biti nekje kakšna avtor iteta, na katero naj se unijski delavci zanesejo. Med tem pa delodajalci od strani gledajo in čakajo, kdaj bodo delavci med seboj imeli dovolj prepirov. Častno pač ni, da se ne morejo sporazumeti med seboj v najbolj priprostih zadevah. o...................» r Kaj pravite! j J,—----a---* » •—■-■-■ • • • --■—•-——------------——!• Uredniku Prosvete mimogrede namignemo, naj bo v bodoče previden, kadar dobi v priobčitev dopise a la Jankovič, kadar bo zopet smešil in omalovaževal slovensko banko. Morda Vam ni znano, da je delničar v North American banki stric Sam z polovico osnovnega kapftala in stric Sam ne bo trpel, da bi se skušalo takemu podjetju škodovati. Uredniku Prosvete morda ni znano, da je North American banka podjetje zase, Mortgage & Loan Co. (stara banka) je pa zadeva zopet čisto zase, kjer stric Sam nima popolnoma nič interesa. Sicer pa le podirajmo naše slovenske ustanove in podjetja, da bomo rep čisto odvisni od tujca. Potrebna akcija Med Slovenskim domom na Holmes Ave. in Slovenskim delavskim domom na Waterloo rd se je porodila ideja, da se napravi nekaka zveza vseh slovenskih narodnih domov v Cuyahoga okrožju, katere namen naj bi bil skupno nastopati pred oblastvi v protekcijo ali dobrobit teh ustanov. Z skupnim nastopom bi se poizkušalo odpraviti nepotrebne šikane, olajšati davčna bremena, revidirati prestroge predpise, omejiti nadplačila raznim plesnim nadzornikom in izposlo-vati za naše točilnice prilagodile j še postave. Ta zveza se ne bi vtikala v intern'o poslovanje posamezne korporacije, ampak bi imela značaj medsebojne moralne podpore. Stvar je dobra in potrebna ter jej želeti, da se tudi drugi narodni domovi k skupni akciji priglasijo, škodovati nam nima ničesar, nasprotno pa nam lahko mnogo koristi. Letna zborovanja Narodnih domov Slovenski dom na Holmes Av. je obdržal v nedeljo dne 15. januarja dobro uspelo delniško sejo. Bil je na delniški seji vzoren red in splošno zadovoljstvo nad rezultatom leta 1938. Letni računi so izkazali zelo povoljen dobiček. Brez oporekanja se je sklenilo, da se letos prične z granjo prizidka oziroma točilnice. Delničarji so naročili bodočemu direktorju, da mora izvesti v čim krajšem času njih naročilo. Kakor vse kaže se bo pričelo graditi v kratkem času. Imovine za zgradbo je dovolj. Za opremo notranjosti se bo rabilo še nekaj dodatne gotovin^ Ijcatfera pa je po društvih in posameznikih obljubljena v podpisu dodatnih,delnic. Če bo šlo vse posreči, v mesecu maju bo otvoritev. Direktorij je dobil v svežih močeh dobre sodelavce in podvze-tne direktorje. V celoti vlada pri Slovenskem domu na Holmes najboljša harmonija in zaupnost med delničarji, direktorji in uslužbenci. Stari pregovor: "V slogi je moč" prihaja do dejanskega izraza. Dne 26. januarja se je pričela in drugega dne završila delniška seja Slovenskega delavskega dama na Waterloo rd. V očigled slabih delavskih razmer v letu 1938 je bilo poročilo o prometu zadovoljivo. Delniška seja je bila z malo. izjemo mirna in stvarna. Pozna se, da postajamo starejši in pametnejši ali uvidevamo, da prepiri in naspretstva ustvarjajo pogubo in razdor. Zdi se mi, da je bila letošnja delniška seja ena najboljših in stvarnih od vseh prejšnjih. Slovenski delavski dom je plačal poleg izkazanega dobička $2,-000.00 na dolg in poleg tega se prišteva med dobiček blago v za-'ogi, ki je ocenjeno okrog $2,000. Delniška seja je sklenila z 129 proti 17 glasovi,, da se po uvidevnosti bodočega direktorja zgradi kegljišče, osem podov. Pod kegljiščem naj bi pa bili balin-carski prostori. Naročilo se je direktorju, če najde tozadevno sredstva oziroma financc, naj 5re z delo mnaprej. Delničarji so pritrdili priporočilu, da se zasnuje zveza narodnih domov v Cuyahoga okrožju, katerega je priporočal Johnny Lokar jr. ter ga utemeljeval, da to akcijo odobruje Slovenski dom na Holmes Ave. Splošni pregled Gollinwoodčani smo zadnje čase postali pridni in zgledni rojaki. Vse prepire odpošiljamo iz metropole drugam, kjer je zanje najti boljši in ugodni trg, da jih pripravijo in postavijo na tržnico. Pametni si mislijo, kozel naj se z kozlom bode, osel naj oslu riga, mi pa bomo ostali pri svojem razumu, ne da bi klatili zvezde z neba. Politično se nahaja naselbina v mrtvilu, še našega Toneta zadnje čase bolj po redko vidimo. Nekateri menijo, da se je Tone naveličal mestnega očetovstva, zato se že oglašajo snubci in očesa nekaterih se ozirajo po Dr. Wm. Lauschetu, ki se pa vsemu temu smeje. Bomo videli, kaj nam bodočnost prinese. Joško Penko, zastop. A. D. Predpust je tukaj Kakor veste, je bilo na januarski seji sklenjeno, da priredi podružnica št. 14 SŽZ malo zabave pc seji, ali bolje rečeno; party. Ker pa vem, da niso bile vse članice navzoče na seji, sem primo-rana obvestiti jih tem potom, da se ne bo ena ali druga izgovarjala, da ni vedela. Torej vas prav prijazno vabim vse brez izjeme, da se udeležite prihodnje seje in zabave. Pa svoje možičke pripeljite s seboj, da jim ne bo dolg čas doma. In vsak vaš prijatelj je tudi dobrodošel. Ker nimamo namena ta predpust napraviti nobene druge zabave, se bomo pa malo poveselile na tej seji 7. februarja in sicer v Društvenem domu na Recher Ave. Seja se bo pričela točno ob sedmih zvečer. Pa bo jako kratka, da bo več časa za zabavo, kakopak. Torej članice, požurite se doma z večerjo, da boste lahko ob pravem času na mestu. Po-mile boste pa v sredo zjutraj. Tudi jaz bom tako napravila, če mi France ne bo hotel pomagati brisat. V tem oziru se on prav nič ne drži ameriške mode. Pozdravljene vse skupaj in jutri večer se bomo pa Vrtele, da bo vse v kraj letelo. Frances Rupert na našem card party, zdaj pa pridite na našo slikovno predstavo 7. februarja v Kunčičevo dvorano na Waterloo Rd. Kazalo se bo najnovejše slike iz vseh delov Jugoslavije, kakor tudi domači vrtovi, zasajeni z žlahtnimi rožami in skrbno negovani po skrbni slovenski gospodinji. Pri takih slikah se marsikaj naučimo. Tiste, ki imate vrtove, vedite, da bo pomlad kmalu tukaj. Takrat bo šel Mr. Grdina zopet ekrog in bo slikal vrtove, da jih bo potem kazal drugo sezijo, da ne bomo rekli, da vedno iste kaže. Zato je pa naša dolžnost, da poskrbimo, da bo imel priliko slikati več in lepših vrtov. Morda bo katera rekla: eh, kaj bom hodila gledat vrtove, saj ga vidim doma. Pa temu ni tako. Tam, kjer je več gledalcev, se lepše vidi in naši vrtovi bodo imeli več kredita, ako jih tudi drugi vidijo. Kredit je pa več vreden kot najdražje rože, če jih noben ne vidi. Zato pa skrbimo, da« bodo naše vrtove videli tudi drugi. Slovenska gospodinja je zmožna marsičesa in tudi v gojenju cvetlic ni zadnja. Zato pa vabim stare in mlade, da pridejo na to slikovno predstavo. Tam si bomo že lahko napravili načrt, po katerem bomo uredili domači vrt prihodnjo pomlad. Nekaj se naučimo iz slikovne predstave, nekaj pa s svojim razumom izboljšamo in tako bo Mr. Grdina imel prihodnjo pomlad slike, ki bodo prekosile vse dosedanje. Mr. Grdino pa prosim, naj bo takrat, ko bo kazal vrtove, jako počasen, da si bomo vse boljše ogledali. K predstavi smo povabile tudi urednico Zarje, Mrs. Albino Novak, ki nam bo podala kake boljše načrte za napredek Torej udeležite se seje na 7. februarja polnoštevilno in točno ob sedmih zvečer. Seja bo kratka, zato imejte pripravljena priporočila, predloge in nasvete. Vstopnina k predstavi bo samo deset centov. Ena;,navzočih bo dobila tudi krasno darilo. J. Welikanje, predsednica Susel kadetinje Vežbalni krožek Frances Susel kadetinje št. 10 SŽZ priredijo Valentine ples 11. februarja v Slovenskem domu na Holmes Av., to je na soboto, začetek ob osmih zvečer, vstopnina samo '35 centov. V kuhinji vam bomo postregle z okusnimi sendviči. Poleg kuhinje se bo pa točila najboljša pijača. Igrala bo zelo popularna godba in oddane bodo nagrade za dva slovenska valčka, en valček za starejše, eden za mlajše. Tudi več drugih zanimivosti imamo na programu. Torej bo, kakor izgleda, prav luštno. Upamo, da pride več starejših na ta ples, ker bo mnogo zabave zanje. Mi smo pripravljene vam pomagati ter želimo, da bi tudi starejše sodelovale z nami. Godba bo igrala vsakovrstne komade in bomo videli, kateri se znajo najbolj zavrteti. Pripeljite tudi svoje boljše polovice in prijatelje, da se bodo tudi oni zabavali z nami. To povabilo velja tudi za vse druge vežbalne krožke. Kaj pa Barbertončani, ali bomo tudi vas videli tukaj ? Zelo bomo veseli vašega obiska. Frances A. Susel, ml Podružnica0^ SŽZ —o- Ko smo zadnjič imele card party, smo bile kar presenečene nad tako obilno udeležbo, za kar gre hvala vsem posetnikom. Mogoče boste rekli: oho, šele zdaj zahvala, ko nas že drugič potrebujejo! Res je tako. Veste,, jaz sem mislila, moram pa moram se zahvaliti za tako velik poset. Pa moja navada je že taka, da vse obenem naredim. Ker nisem imela nič takega pri rokah, da bi bilo vredno vabiti, sem pa odložila do danes. Zdaj pa mislim, da ni več kot prav, pa povabim in da tudi pridete vsi tisti in tiste in pa še drugi, ki niste bili Pokvarjena kupčija Oni dan nam je Frank Lesko-vic iz Hubbard Rd., Madison, O., razložil, kako je prodal pujska in zatrdil, da je še več dobil zanj kot je pričakoval. No, tudi to se primeri. Jaz bom pa povedal eno, ki se je tudi pripetila tam nekje, pa ni bilo nič kupčije, ker . no, pa berite. Clevelandčan pride do farmarja z namenom, da kupi postavnega pujska, ki bi odgovarjal vsem zahtevam preračunljive hišne go spodinje. Farmar ga pelje v hlev in mu pokaže domačina. "Lepa žival je," pove meščan naravnost in brez ovinkov. "Aha, se je še nekaj napravil," skromno pridene farmar, ki je bil vesel hvale. "Saj ga prodaš, ne? Kaj bi vprašal zanj ?" pride meščan na dnevni red. "Well, ne vem kaj bi rekel. Se reče, žival je lepa in bo dala dosti mesa in zabele. Precej je požrl. Kaj misliš, koliko bi bil vreden?" "No ja, kako naj pa jaz vem. Kaj vem, koliko se je zajedel. Kar reci, pa je. Kolikor boš rekel, toliko bom pa dal. Saj ti zaupani, da boš rekel pravdansko." "Je prav, da se zaneseš name in se lahko. No, mislim, da bi ne bilo preveč, če bi . . . nak, ti povej, koliko daš. Saj vem, da boš obljubil pošteno. Jaz najraje vidim, da mi ti ponudiš primerno ceno. Morda bi jaz rekel preveč, pa bi te užalil. Saj ti kupuješ in ti moraš dati ponudbo." "No, če pa misliš, da je tako prav, pa naj bo. Recimo, da bi ti jaz ponudil za prašiča, čakaj, nak, niti najmanjšega pojma nimam, kaj bi ti ponudil. Saj prav za prav ti prodajaš prašiča, ne jaz in ti moraš vedeti, koliko zahtevaš zanj. Najboljše je, če ti poveš ceno." "Pa naj bo po tvojem. Torej bi jaz mislil, da bi ne bilo preveč rečeno . . . pošast, pa res ne vem, kaj bi rekel." "Veš kaj, pa napraviva tako, da bova oba rekla ceno." "To bo res še najboljše. Ti prvi reci." "Ne, ti zini prvi!" "Pa naj bo. Pet tisoč dolarjev mi daj za pujska, ha, ha, ha!" "Jaz ti obljubim pa en cent, ha, ha, ha!" "Dobro, zdaj pa glihajva. Torej koliko mi res daš za prašiča?" "Saj je prašič tvoj in ti povej, koliko zahtevaš zanj." "Je že res, ampak sam ne vem kaj bi rekel. Mislim pa, da bi ne bilo preveč, če bi rekel . . . sam ne vem, kaj bi dejal. Raje ti povej, koliko bi dal." In potem sta zopet začela od kraja. Meščan je šel, kot si lahko mislite, brez prašiča domov. Farmar je ga godrnjal: 'Šur, zastonj mu ga bom dajal, kakopak!'" —D. Skupna društva v SND Še lansko leto je bilo sklenjeno na eni izmed naših sej skupnih društev fare sv. Vida, da se bomo enkrat postavili mi farani in katoličani v veliki dvorani S. N. D. na St. Clair Ave. Izbrali smo si za enkrat nedeljo 12. februarja, to je samo eno nedeljo pred pustno nedeljo. Tako, vidite dragi farani fare sv. Vida, da smo preskrbeli in se potrudili, da vam zopet enkrat pošteno postrežemo. Napravili vam bomo veselico v dvorani, katera vam ugaja, v katero radi zahajate in jo do zadnjega kotička napolnite. RadQveden sem, ako jo boste napolnili tudi v nedeljo 12. februarja. Da, v Slovenskem narodnem domu 11a St. Clair Ave. bo plesna veselica, ki jo priredijo skupna društva fare sv. Vida v nedeljo večer 12. februarja. Povem vam pa, da to veselico ne priredimo samo za zastopnike in zastopnice skupnih društev, ampak za vse farane, mlade in stare, bližnje in oddaljene, za vse tiste, katerim razmere dopuščajo. Starši, farani fare sv. Vida, nikar ne branite vaši mladini v SND v nedeljo 12. februarja, ampak še nagovarjajte jih, naj se udeleže, ker ves dobiček gre za faro, za cerkvene potrebe. In kot mi je nekaj znano, da ta veselica ne bo samo za mladino in za plesalce, ampak tudi za starejše in tiste, katerim ni bcgve koliko za ples in godbo. Tam v tistem prizidku so vedno na razpolago mize, pa stolčki okrog, na katere se lahko naš utrujeni in ostarani faran ali fa-ranka komodno vsede in pokliče kar želi. Naši natakarji in stre-žajke vam bodo z veseljem postregle. Mislim, da kar se tiče jedače in pijače, mi ni potrebno vse razlagat; vsega bo dovolj za vse. Kar se pa tiče plesa, ste pa tudi lahko brez skrbi, ker Tre-barjeva godba bo skrbela, da bodo plesali stari in mladi, ako se jim bo poljubilo. Upam, da vam bo o plesu kateri drugi kaj več povedal, ki se kaj več razume na pclke in valčke kot se jaz. Naj vam samo še to omenim, da nikar ne pozabite, da se vrši veselica na 12. februarja. Prijazno vabimo ne samo farane, ampak tudi vse druge iz mesta in okolice. Napolnimo dvorano SND, ki jo tudi lahko, saj bo to cerkvena prireditev za faro sv. Vida, v korist naše cerkve in šole. L. Bandi Prošnja iz Ajdovca Geneva, O. — Cenjeni rojaki in rojakinje iz Ajdovca! Mnogo vas je čitalo prošnjo za Ajdovce, kjer prosijo, da bi jim pomagali in prispevali za gradnjo prosvetnega doma v Ajdovcu. Tudi jaz sem dobil enako prošnjo od g. župnika, v kateri me prosi, naj naberem kaj denarja pri naših bivših ajdovških faranih. Proš- njo sem dobil že pred enin^ cem, pa sem čakal, da se delavske razmere kaj na ' obrnile. Pa tudi slaha Pc zdaj pozimi, da bi šel okr<# vseeno se bom oglasil Prl kem Ajdovčanu, če bo M speval v ta namen. Toda teri ste oddaljeni iz Cteve'" pa tudi za naslove vseh ne Torej bi vas prosil, da Ijete dopisnico z vašim na8'1 in oglasil se bom pri vas> Jaz imam nabiralno P°'s katero se bo vsak sam P1 in to polo potem odpošl« Ajdovec z imeni darova-Nikar ne pozabimo nS onkraj morja, odkoder sflc šli. Ali se še zavedamo, vedno člani ajdovske čeri1*' prav ne bivamo več tan1 menda nismo še pozabil' staršev? Včasih se zinis'1"11 nje, ko je že prepozno, krije črna zemlja. Spof' mo se pa naših mlajših, tam v našem rojstnem p* ki zdaj potrebujejo naše Hvaležni nam bodo za vs» Saj ne gre za drugo kot ^ in narod,,da se mladino je in jo pravilno vzgaja vP^ nem domu, kjer se bodo1' Nikar ne bodimo mlaS«. zabljivi. Saj mogoče še Prl ko boš lahko videl ta Pr, dom, katerega si poma^ diti. Tam boš tudi videl0, tablico z imeni darovali' bi te prijatelj vprašal, čeJ tvoje ime tam, ali te nejj če bi moral to zanikat'•, vas pa prosim, da vsak ^ je po svoji moči. Obiska'1 zadnji teden v februa^ le pripravite se. Do naj vsak nekaj dene na ta prepotrebni dom v če pa kdo hoče, lahko P»1 me pošlje, potem bom0 skupaj odposlali. ^ Rojaki in rojakinje- ^ pozabimo odkod smo P1'. Ajdovca! Lepo pozdravi Aj( P skupaj. Jerry S&jj RFD 3, box IZ DOMOVI^ -Na Pemšniku je ui Koležnik, bivši dijak mnazije v Mariboru, lZ 1 ležnikove hiše. —V Dolu pri LjublFj nadoma umrla žena 21s Alojzija Moder. Pokoj^ veliko let cerkvena PeV . niča Prosvetnega druš it* šča 5 nepreskrbljenih .f —Smrtna nesreča P1^ trgu pri Rakeku. V sre, januarja se je na Pal Markovcu pri Stare«1 Rakeku zgodila smrti18 katere žrtev je postal d i žef Mlakar iz Viševk^., popoldne je šel mazat nojermenika, katere^ ustavil. Ko je bil med kolesjem, se je slej še neznanega vz'\ jermenik vrteti. Ne?1 lavca je prijelo ter med ogrodje. Zlomil0 no roko, strlo ramo 1 so mu izstopili mož?9 L pri priči mrtev. Zapu m in štiri nepreskrbljen^ Kaj teki bo 10 IN 19. februarja v ŽUTI Po nemškem izvirniku K. Maya Objel sem ga veselo, pa rahlo je zarezgetal in mi lizal lice in vrat —. In potem je počasi zdrknil na tla, najprvo so omagale zadnje noge, nato sprednje. Še enkrat je skušal vstati — še zadnjikrat je dvignil lepo glavico, uprl v mene umirajoče oči, rahlo rahlo in pojemajoče zarezge-tal, kakor še nikdar nisem slišal konja rezgetati —. Zdrknil sem k njemu in si pritisnil njegovo glavo na prsi, Halef pa je skušal ustaviti kri. Vse je jokalo, jokalo, kot da umira ljubezniv, dober človek, prijatelj. Vrancev gobec mi je ležal na dlani, lizal to je, vse slabeje in počasneje, — že ni mogel več geniti jezika, — še je rahlo zasopel,— krčevito se je stresel. Rih je bil mrtev. V. Konec KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Vstal sem in dal Halefu re-petirko. "Vzemi jo, Halef! Le ti veš, kako se strelja z njo. Ostal bom še pri vrancu, ti pa pojdi na stražo in če bi se kak Kurd približal, ga brez usmiljenja ustreli! Saj veš, da ne hlepim po krvi, — pa Rihova kri je tekla, vseeno mi je, če teče tudi kri tistih, ki so za krivili njegovo smrt." "Da, effendi, ostani pri Ri-hu! Nihče te ne bo motil. Moje oči so motne od žalosti, pa še bodo dovolj ostre, da bom vsakega Kurda zadel, ki bi se približal." • Nikar, prosim, ne sodite prestrogo takratnega mojega razpoloženja! Mislim da ni znamenje slabosti in jokavosti če sem ljubil, srčno ljubil Ri-ha. Z menoj je delil glad in žejo, spremljal me je v nevarnosti, mi neštetokrat rešil življenje in nazadnje prestre-i gel z junaškimi prsi kroglo, ki je bila meni namenjena—. Z ljudmi se lahko človek spre, celo s prijatelji, ujezijo ga, žalostijo, žalijo —. Rih pa me ni niti enkrat ujezil in ne užalostil. Vsako besedo, vsak migljaj je razumel in z veseljem je storil, kar sem mu naročil. Bil je del moje duše, del mojega srca. In od njga sem se moral ločiti _ Za vedno ločiti. Ali se čudite, da sem jokal ko otrok in sedel pri njem top, nem in slep za vse, kar se je godilo krog mene. Črez dolgo časa so prijezdi li Kurdi. Halef jih je sprejel s streli. In streli šele so me zbudili iz otopelosti. Šel sem vzel repetirko in stopil Kurdom naproti. Na sto korakov sem obstal, nobeden si ni upal streljati. "Razjahajte in ostanite kjer ste!" sem jim zaklical "Prijel smo Ahmed Azada in Nizar Hareda in ju takoj ustrelimo, če ne daste miru. Po gajali se bomo z njima in ju izpustili, če plačata svobodo in skleneta mir z nami." Nisem se več zmenil za nje vrnil sem se k tovarišem in dejal Halefu glasno, da sta čula tudi ujetnika: "Ne ljubi se mi mnogo go vcriti. Zahtevam ujete Hadde dine in tudi trupla padlih to varišev. Zahtevam da Bebbehi neudoma zapustijo te kraje in se ustavijo šele pol dneva da leč odtod. In končno zahtevam za ustreljenega Riha oba per zijska konja. Četrt ure dam časa sinovom Gazal Gaboje. Ce se do tedaj ne pogodita ju obesimo na ta le hrast. Topot Halef gre či sto zares!" (Dalje prihodnjič) % FEBRUAR 10 —White Motor Union Local 32, ples v avditoriju SND. 11.—Frances Susel Cadets prirede Valentine Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, plesna veselica v S. N. Domu. 11.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v Češka Sin Sokol, 4314 Clark Ave. 12.—Koncert in igra Mladinskega zbora Slovenskega doma na Holmes Ave. 12.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v avditoriju S. N. D. Pustna sobota.—-Maškerad-na veselica Gospodinjskega tluba na Jutrovem, SDD. 17.—Sunny Ray's orkester, ples v S. N. Domu. 18.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi maške-1 adno veselico v spodnji dvo-ani S. D. Doma na Waterloo Rd. 18.—Društvo sv. Družine št. 207 KSKJ ima veseli v S. N. !)omu v Maple Heights. 18.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. pri- edi maškaradno veselico v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. 19.—"Čevljar in vrag," ope-eta,-priredi pevski zbor Ilirija v Slovenskem domu na Holmes Ave. 21.—Klub skupnih društev fare sv. Kristine priredi maške-radno veselico na pustni torek. 28.—Jugoslav University Club. b0 kazal slike iz starega kraja v avditoriju SND. MAREC 4.—Mladinski pevski zbor Škrjančki, card party v Slovenskem društvenem domu v Eu-clidu. 5.—Slovenski Narodni Dom na St. Clair Ave. Proslava 15 etnice Doma v avditoriju SND. 12.—Marie Prisland Cadets, predstava v S. N. Domu. APRIL 2.—Pasijonski klub priredi pasi jonsko predstavo v avditoriju SND. 9.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND. 14.—23rd Ward Democratic Club ples v avditoriju SND. 15.—-Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ, oranžni ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15.—Pevsko društvo Lira ples v Twilight Ballroom. 16.—Pevski zbor Sloga ima koncert in ples v avditoriju S. N. D. 16.—Mladinski pevski zbor Zvončki priredi koncert v Jugoslovanskem Del. Domu v West Parku. 22.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 23.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi pomladanski koncert v avditoriju SND. 23.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi mladinski koncert. 23.—Društvo Naš dom št. 50 SDZ, praznovanje 10-letnice obstoja in blagoslovitev zastave v S. N. Domu na 80. cesti. 28.—White Motor Union Local 32 priredi ples v avditoriju SND. 29.—Podružnica št. 50 SŽZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 29.—10-letnica Ženskega odseka Slovenske zadruge z večerjo in plesom. Igra Melody Club. V S. D. Domu na Waterloo Rd. 30.—Pomladanski koncert društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. 30.—škrjančki priredijo koncert v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. maj 6.—Podružnica št. 47 SŽZ priredi Materinsko proslavo z igro in plesom v S. D. Dvorani na Prince Ave. 7.—Koncert in ples društva Adria v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 7.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 13.—Clev. Slovenci št. 14 S. D. Z. ima plesno veselico v avditoriju SND. 14.—Pevski zbor Slavčki ima koncert in ples v avditoriju SND. 14.—Pevski zbor Ilirija Jr. in Hi priredi v počast materam koncert v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti. 20.—Častna straža SDZ priredi plesno veselico v avditoriju SND. junij 4.— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 18.—Piknik društva na Ju- itrovem na Bradley Rd. 25.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na Pintarjevi farmi. JULIJ 23.—Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd. 23.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi. AVGUST 5.—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi. SEPTEMBER 2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. OKTOBER 29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. NOVEMBER 12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti. -o- ZAHVALA Iskrena hvala kuharicam za pripravljeno tako okusno večerjo in vse druge dobrote in dekletom, ki so tako marljivo na mize nosile. Enako tudi iskrena hvala natakarjem, ki so pridno skrbeli, da nismo žejo trpeli. Ravno tako lepa hvala muzikantom, ki so skrbeli, da je bilo bolj prijetno in da smo se veselo pozabavali. Prisrčna hvala za krasno darilo Mr. in Mrs. Louis Godina iz Sharon, Pa. Ravno tako tudi vam lepa hvala Mr. in Mrs. Anton Anžlovar. Prisrčno se lepo zahvaljujeva sledečim navedenim darovalcem, ki so skupno prispevali in nama darovali krasno darilo: Mr. in Mrs. John Gruden, Mr. Frank črtalič Jr., Miss Frances črtalič, Mr. in Mrs. Joe črtalič E. 74th St., Mr. in Mrs. Frank Gorenc, Mr. in Mrs. Frank Popotnik, Mr. Mike Cvelbar, Mr. in Mrs. John Jalovec, Mr. in Mrs. John Hro-vat, Mr. in Mrs. Joe črtalič, E. 68th St., Mrs. Rose Miklavčič, Mr. in Mrs. Ignatius Koračin, Mr. in Mrs. Anton žulič, Mr. Matt Žulič, Mr. in Mrs. Frank Klemenčič, Mr. in Mrs. John Lu-stig, Mr. in Mrs. John Novosel, Mr. in Mrs. August Zupančič, Indianapolis, Ind., Mrs. Frances Zaletel, Mr. in Mrs. Frank To-mic, Mr. in Mrs. Frank Okicki, Mr. in Mrs. Frank Juresic, Mr. in Mrs. Drenšek, Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Mr. in Mrs. John Brodnik, Mr. in Mrs. Joe Jerman, Mr. in Mrs. Joe Janže-vič, Mr. in Mrs. Urbančič, Cardinal Ave., Mr. Anton črtalič, Mr. in Mrs. Joe Kodrič, Mr. Fr. Koračin, Mr. in Mrs. John Turk, Mr. in Mrs. John Smole, Mr. in Mrs. Frank Godlar, Mr. in Mrs. Martin Fabjančič, Mrs. Josephine Golobic, Mr. in Mrs. John Kolegar, Mr. in Mrs. John Udo-vic, Mr. in Mrs. Vene, Mr. in Mrs. Ignatius Verbic, Mr. in Mrs. Frank Zagorc, Mr. in Mrs. Joe Knaus, Mr. in Mrs. John Prisel, Mr. in Mrs. John Zulic, Mr. in Mrs. Anton čolarič, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Mrs. Theresa Gruden in Rose, Mr. in Mrs. Fr. Pacek, Mr. in Mrs. Frank Mra-mor, Mr. in Mrs. Anton Gori-shek, Mr. in Mrs. John Per, Mr. in Mrs. Vic Zakrajšek, Mr. in Mrs. Pesec, Mr. Frank Banich, Mr. Anton Koprivnik, Mr. Louis Kulovic, Mr. Jerry Bohinc, Mr. in Mrs. John Susnik, Mr. in Mrs. Kopina, Mr. in Mrs. Gorenc, Bessemer, Pa., Mr. John Brodnik, Jr., Mrs. Mulle. Mrs. Hrastar, Miss Mary Bodnik, Joe Brodnik, Mr. Frank Brodnik. Prejmite od naju še enkrat vsi skupaj najlepšo zahvalo; tega lepega večera ne bova nikdar pozabila, ostal nama bo v spominu do konca najinega življenja in dokler nama bo bilo srce v prsih ne boste pozabljeni. Za sedaj pa želiva vsem vam dobrim prijateljem in sorodnikom vse najboljše. Frank in Josephine črtalič, 6211 Carl Ave. Je pretepel formana, mora iti v smrt Moskva, 3. februarja. Delavec v tovarni za usnje, S. Moro-sev, je bil po sovjetski sodniji obsojen v smrt, ker je s kladivom napadel in pretepel svojega formana, ki ga je opomnil, da je deset minut prepozno prišel na delo. Sovjetska sodnija je določila smrtno kazen za delavca, da dokaže proletar-cem, da se s formani ni šaliti. V Ameriki bi delavec za enak 'zločin" dobil le oster opomin od sodnika, v Rusiji pa mora v smrt. Predsednik se bo udeležil mornariških manevrov Washington, 3. februarja. Predsednik Roosevelt odpotuje iz glavnega mesta 15. februarja, da bo navzoč pri ogromnih mornariških manevrih, ki bodo prvič v zgodovini Zedinjenih držav v takem obsegu vprizor-jeni na Atlantskem oceanu. 140 bojnih ladij vsake vrste bo sodelovalo. Najboljši japonski sub-marin se potopil Tokio, 3. februarja. Japonsko mornariško ministerstvo naznanja, da se je potopil eden najboljših japonskih submarinov, 1-73. Nezgoda se je pripetila v Bungo zalivu. 40 mož posadke subma-rina je pri tem utonilo. Subma-rin se je potopil potem, ko je trčil tekom mornariških manevrov v neki drugi submarin. Subma-rin 1-73 je nosil 1,683 ton teže, je imel osem torpednih cevi in 12 lopov. -O '.jjli.!- Slovenec kot nacijski načelnik na Dunaju Dunaj, 3. februarja. Vodja na-cijev na Dunaju, Iodil Globočnik, je pravkar resigniral iz svojega urada. Pripoveduje se, da Globočnik ni bil dovolj krut napram Židom in da ni natančno spolno-val vseh nacijskih predpisov. Globočnik je bil član nemške na-cijske stranke še ko je bil Schuschnigg za kanclerja. Kancler Schuschnigg ga je svoječas-no dal aretirati, a je bil pozneje izpuščen, ko so naciji dospeli na Dunaj. Policijski načelnik aretiral lastnega sina Passaic, N. J., 5. febr. Policijski načelnik Charles Baur se je boril med svojimi dolžnostmi kot oče in policist, ko je aretiral svojega sina Patricka, katerega je dobil pri nekem roparskem napadu v neki lekarni. Sin je star 28 let. Tekom roparskega napada, katerega je izvršil v družbi dveh drugih tovarišev, je sin dobil $36.00. Ko ga je oče zagledal, je s težavo potlačil solzo v očesu, nakar ga je aretiral in odgnal v ■/apore. DNEVNE ¥EST1 Prvo .nagrado za izjemno časopisno fotografijo 'je dobil Ralph Morgan, ki je povzel sliko'r'Newarkit, 'N. J., ko so. ljudje obmetavali socialističnega govornika Norman Ttiomam; jjredno je bil izgnan iz mesta. Rusija prekinila diplomatske vezi z Ogrsko Moskva, 3. februarja. Sovjetska vlada je včeraj odpoklicala svojega poslanika iz Budapešte MALI OGLASI Proda se ali da v najem 29 let vpeljana grocerijska trgovina, kjer se prodaja tudi meso. Pri trgovini je stanovanje. V sredini slovenske naselbine. Cena je zelo nizka. Pokličite MUlberry 3754. (Feb. 6.8.10) Naprodaj je in izjavila, da je prekinila na-dalnje diplomatske zveze z Ogrsko. Kot vzrok navaja sovjetska vlada dejstvo, da se je Ogrska pridružila Nemčiji, katere namen je baje napasti Rusijo. Obenem je sovjetska vlada naznanila Ogrski, da naj slednja odpokliče svojega poslanika iz Moskve. Nadalje pravi sovjetska vlada, da je Ogrska zgubila svojo neodvisnost, da se nahaja pod tujezemskim pritiskom, in da z njo Rusija ne more več imeti diplomatskih odnošajev. Sedaj nastane vprašanje, kaj bodo naredile Nemčija, Italija in Japonska, ki vzdržujejo še vedno svoja poslanstva v Moskvi in katerih vlade so.očitno sovražne napram jako dobro idcča grocerija in konfekcijska trgovina v naselbini. Izvrstna prilika za podjetnega rojaka. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (33) Soba se odda možu ali ženi; vhod zase; kuhinja na razpolago. Vprašajte na 1167 Norwood Rd. (31) Slovenka ki je dospela iz domovine, išča hišno delo pri slovenski družini. Vprašajte na 17710 Grovewood Ave. (30) POUK V ANGLEŠČINI Začetnike in druge PRIVATEN POUK Frances Zverina, 310 Citizens Bldg. CHerry 4050. sovjetski Riisiji. (Jan. 16. 13. 30. Febr. 6.) 193U FEB. 19o9 BSlSijMŠI?] □UJTElBj LilLiJlUtijSjlSilu.1 MMMisi I0M2i|g(2|24li 5j]'.27@JDU ^a bi ga iznenadil in čim Jre.l dohitel, sem povedal bel- 1< J njegovo skrivnost. Cudovi- c kon^lo je planil plemeniti č J. komaj dvajset konjskih s j. n sem bil še samo odda- t ,3env> ko me je Ahmed Azad š K°ncno čul. d riknil je v blaznem stra- n • za nekaj trenutkov niti r i omislil ni, da bi pognal svo- t ^ perzijskega vranca. Za- š a Je bila za njega usodna. 11 sem ob njem — udarec p seJaedVedarico ~~ zletel Je iz s Ir J t: nil t1 sem belca in se vr" k in k njemu. Ležal je na tleh g in i*? obsiPaval s ploho psovk t 1( , tvic, t lj361Ži> če ti je življenje _ li, do!'\sem ga zavrnil. "Ustre- z Pom konJa- Ali veš> kaJ t0 1< je za tebe? Plemenit konj - več vreden ko sto Kurdov. ga. °j ujetnik si! Ce ne ubo- .' te zabodem! Sem z roka- ' 2vezal te bom." na k H Se je" Lahko bi bil živ ratk° opravil z njim, pa p žav0ga Sem hotel imeti> S te~ 0 sem ga ukrotil in zvezal. ^ va menoj so pridirjali to- ^ Ha!"'; Halef Je Jezdil Nizar r Sk-ga rjavca- 1 j je] je s konja in me pri- v Ja roko. j - je 0sPod, veliko žalost nam t ^Poslal Allah —! Rih je c ^ ®v> zadet v prsi —! Duša x \ °ne v morju bolečin, pa ; sti % °či. ne najdejo solz žalo- j. je izguba prevelika. j krivn ie tisti Pes> ki je za" š W hovo smrt? Tale Ah" v S* ^Azad Povej mi' da I r°oim in raztrgam!" ' je ^Usti me, Halef! Krogla fi Hi}, . nieni namenjena — ^ stj Je umrl za mene —. Pu- r wme> šele sedaj čutim, kaj , J1 »zgubil —." 1 JJ tako je bilo. ž Fut °.je padel Rih, še nisem ^ sljlgni1 misliti na izgubo, mi- 3lo£-Sem 8am°i kako bi dobil } Wa^*' Dobil sem ga' — in 1 1 le[ J 111 ko mi je še tudi Ha-l0i tp°vedal, kaj se je zgodi-geL ec*aj sem se zavedel, kaj t J^ubil. Sedel • ' sam ne vem kam' 1 , ke, in zagrebel obraz v ro- i li' 1 Hwalef in sin sta prišla za 1 Uii sin je jokal, Halef pa ] k t6,?010^1 roko krog vratu 1 Helta ■ •'okal- Omar je stopil lin, 3 korakov nazaj po do- 1 iti l J0 je lahko pregledal, ,Lrut° dejal: : Va, e mirno sedi, effendi! Cu- da boš varen! Gorje Inu- ki pride blizu!" p .d°lgo dolgo sem sedel—. I se jasnih, potrtih korakov Približal Amad el-Gan- , Drin ,!J°rd ga je spremljal, ^jala sta Nizar Hareda. beSe,a lord pa je z najne- i % nejšimi izrazi pomiloval hote,e^a Riha. Jokal je, pa ni jai kazati svoje žalosti, zvi- Vnj!-^ in pačil obraz ter se na čudne načine. vVkar sem mislil vstati, je 1 \;*el k vrancu. Tedaj pa "M 0mar: ša 'llah —! Glej glej, 1 Prihaja — pri- ^ Rih!" Vi Ali ni bil mrtev? Czmotil Da 1 sem. v Por^1 prihajal je, moj Rih, '1 on fSnem diru> omahujoč