r, Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 ° Za inozemstvo celo leto TELEFON: CHELSEA 3878 $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. Eutered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 145. — ŠTEV. 145. NEW YORK. FRIDAY. JUNE 21. 1929. PETEK, 21. JUNIJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. NOVA KVOTA ZA JUGOSLAVIJO ZNAŠA 845 OSEB - NAJBOLJ JE PRIZADETA NEMČIJA, DOČIM SO NA DOBIČKU LAHI IN JUGOSLOVANI Z novo kvoto bo Jugoslavijo nekoliko profitirala, dočim bode težko pr-zadete Nemčija, Irska, Norveška in Švedska. — Italijani so nekoliko na dobičku. — Hoover je nasprotoval načrtu. WASHINGTON, D. C., 20. junija. — Nove priseljeniške kvote, ki so bile objavljene včeraj s pro-klamacijo predsednika Hooveria, temelje na narodnostnem izvoru. Vsled nove odredbe bodo najbolj prizadete Nemčija, Irska prosta država, Švedska in Norveška. Največ dobička bosta imeli Anglija in Severna Irska. Priseljeniška postava izza leta 1924, koje uveljavljenje ie bilo zavleceno/do-kler ni bila odobrena od senata, bo postala pravo-močna dne 1. julija. BB M Senat je odobril postavo pretekli teden, dasirav-no ji je nasprotoval predsednik Hoover sam. Dosedaj se je smelo priseliti Vsako leto v Združene države iz Nemčije 51,227 oseb, dočim se jih bo smelo po novi postavi priseliti le 25,957. Iz Italije se je smelo priseliti 3842 oseb, po novi postavi pa 5802. Dosedaj je bilo določeno izseljevanje iz Jugoslavije na 67 1 oseb. V letu po I. juliju se bo smelo priseliti 845 Jugoslovanov. NAVDUŠEN SUHAČ IGRAL NA BORZI Skof James Cannon, ki je odločno nasprotoval izvolitvi bivšega gover-nerja Smitha, je rad zaslužil na newyorski borzi kak dolar. Škof James Cannon Jr., ki pripada metodistosko-episkupalni cerkvi ter je bil voditelj svoje cerkve v proti-Smitliovi gonji tekom predsedniške kampanje, je v svojem privatnem življenju borzni špekulant. Od poletja leta 1927 pa do lanskega aprila jc bil v zvezi s Kable & Co., katero so sedaj zaprli za-stran sleparije. Škof Cannon je ves ta čas tržil z menicami. Njegove tranaskcije so večkrat znašale v enem dnevu vet kot stotisoč dolarjev. Svojega denarja pa je vložil v podjetje le 2500 dolarjev. Ko je firma folirala, je imel škof šest tisoč dolarjev kredita. TR0CKI IŠČE ZASL0MBE PRI A. F. L. Ker ga nočejo niti v Nem-ciji, niti v Angliji, je prosil Ameriško Delavsko Federacijo za posredovanje. BERLIN, Nemčija, 19. jurija — Neka brzojavka iz Carigrada je danes javila, da bo Leon Trocki, izgnani voditelj sovjetske armade skušal priti v Združene države. V ta namen se Je baje že obrnil na vodstvo Ameriške Delavske Federacije, da podpira njegovo prošnjo. Če bo mogla Federacija dobiti dovoljenje od državnega depart-menta v Washingtonu bo bivši boljševiški voditelj formalno naprosil ameriškega konzula v Carigradu za potni list. Trocki je skušal priti že v Nemčijo, na Švedsko ln v Anglijo, pa se ga povsod branijo. Ce mu bo dovoljeno priti v Zdr. države, bo zopet pričel izdajati svoj list "Novi Mir", ki je pričel izhajati leta 1014. B0LJŠEVIKI BODO POLETELI V AMERIKO » .. .. ..... .................................___ Štirje sovjetski letalci nameravajo poleteti preko Azije v Ameriko tekom avgusta meseca v aero -planu, ki je izključno ruskega izdelka. MOSKVA, Rusija, 19. junija. — Boljševiški letlci nameravajo vpri-zoriti polet od tukaj v New York, preko Azije, Alaske in Kanade. Tako je izjavil poveljnik sovjetske zračne sile Baranov. Poleta se bodo udeležili štirje avijatiki. Leteli bodo v aeroplanu. ki je bil zgrajen v Rusiji iz ruskega materijala, z edino izjemo motorjev. Polet se bo pričel najbrž sredi avgusta meseca ter bo trajal štirideset dni, seveda z daljšimi presledki. MEHIKANCI MOLIJO ZA VERSKI MIR MEXICO CITY. Mehika, 20. junija. — Danes so ljudje po vsej deželi molili, da bi skoro dospela poslanica od papeža Pija, ki bo končala tri leta trajajoči spor med cerkvijo in državo. Vatikan bo najbrž odobril dogovor, ki sta ga sklenila mehiška vlada in papežev zastopnik. Splošne se domneva, da bo poslanica dospela še tekom današnjega dne. VZROKA KATASTROFE NI MOGOČE POJASNITI LYDD, Anglija. 20. junija. — Co-ronerjeva porota je ugotovila, da je sedem potnikov aeroplana City of Ottawa izgubilo življenje, ko je padel aeroplan v morje. Vzrok katastrofe je neznan. Pilot je pričal, da se je nahajal aeroplan v višini nekako 1500 čevljev ter nenadoma padel v morje. Coroner je mnenja, da ne zadene pilota nikaka krivda. PRIPRAVE ZA POLET V RIM Pilota "Green Flasha" sta kupila aeroplan, ki je bil last Mrs. Stillman. Odleteti nameravata v teku enega tedna. Kapitan Lewis Yancey in njegov pilot Roger Williams, ki sta poškodovala svoj aeroplan "Green Flash", ko sta hotela odleteti v Rim i morskega obrežja Old Orchard dne 13. junija, sta kupila Bellanca monoplan "North Star" od Mrs James StiUman ter nameravata vprizoriti nadaljni poskus v enem tednu. Pilota sta spravila aeroplan na Teterboro zračno polje za konečno premotrenje. Kapitan Yancey ni hotel razkriti imena dotičnega, ki bo financiral novi poskus. Rekel pa je. da niso niti Mrs. Stillman, niti njegovi prejšnji podporniki prispevali k novemu skladu. Williams je bil zelo vzradoščen ko ie dobil nov aeroplan. Rekel je. da bo novi stroj tako skrčil porabo gazolina. da mu bo treba vzeti seboj ie 00 galon. Rekel je tudi, da bosta letalca u-veljavila najbolj stroge varnostne odredbe, da preprečita kakemu pustolovcu vtihotapiti se na krov. Letalca sta izjavila, da jc bil "North Star" edini aeroplan. ki je bil na razpolago, ker jc opremljen s tanki in inštrumenti, potrebnimi za polet. BORIS SE BO POROČIL Z RUSINJO Ruai trdijo, da se bo bolgarski kralj Boris » oro-cil s Kyro, dvajset let stara hčerko velikega kneza Cirila. PARIZ Francija. 20. junija. — Tukaj pričakujejo formalne objave, da se bo zaročil bolgarski kralj Boris s kneginjo Kyro. najmlajšo hčerko velikega kneza Cirila, ki se je proglasil glavarjem hiše Roma-novičev leta 1922 ter je priznan kot tak od precejšnjega dela prejšnjega ruskega plemstva. Sedaj živi s svojo družino v nekem gradu na Bretcnskem. To je povsem romantična ljubezenska zveza, kot trdijo tukajšnji beloruski krogi. Stariši krasne 20 letne velike kneginje so aktivno identificirani z rusko monarhistič-no stvarjo. Kralj Boris je bil baje preje žc večkrat zaročen in nekoč se je domnevalo, da je že vse pripravljeno za poroko z Ileano, romunsko prin-cesinjo. Pred kratkim prenii»jajo. Ne samo nazori posameznika, pač pa tudi nazori naroda. Le tako si lahko tolmačimo dejstvo, da je te dni u-gleden ameriški državljan, ki je vršil dolgo let diplomatsko službo, v javnem govoru izjavil, da nima nobena vlada'pravice napovedati vojno, ampak da ima to pravico edinole narod. Oe bi pred par leti izrekel kaj takega, bi ga nagnali s klicem 4'Križaj ga!" V sedanjem slučaju so mu pa ploskali. Najbrž je še kje kaj vojnih hujskače v, ki se ne strinjajo z njegovimi besedami, pa nimajo toliko poguma, da bi mu javno nasprotovali. Ta možak je bivši ameriški poslanik v Berlinu in Londonu, Alans on B. Houghton. Že prej je večkrat dal izraza svojim mirovnim nazorom, ko je pa govoril abiturijentom na univerzi v Syracuse, je rekel: — Sedaj jo že mogoče napočil čas, ko lahko rečejo narodi, ki se sami vladajo svojim vladam; — Ne vi, pač pa mi imamo pravico napovedati vojno. Svoje nazore utemeljuje z dokazi, da nas vlade ne ščitijo pred vojno. In nihče, ki je pošten napram samemu sebi, ne more ugovarjati njegovim besedam. — Skoro sleherna vojna je posledica dolge vrste političnih manevrov. Narodi nimajo d mige prpvice in dolžnosti kot iti v boj, krvaveti na bojišču in plačati račun. Baš svetovna vojna je privedla Hougtona do prepričanja, da zamorejo politične skupine ali vlade pahniti narode v vojno. Če bi smeli narodi odločevati o miru in vojni, bi brez dvoma drugače odločili ter bi v slučaju kakega spora ne smatrali vojne za edino sredstvo, s katerim fie mogoče spor končati. Pomembne so tudi naslednje Houglitonove 'besede: i ' ■ — Jasno je, da bi ne prišlo tako lahko do vojne, če bi bila vojna napovedana šele z dovoljenjem naroda. Diplomat na slepo udari, dočini narod dobro pr nisli, vedoč, da sta ua kocini njegova lastnina in njegovo življenje. Nadalje je Houghton odločno obsodil obroževanje, ki naj bi bilo po zatrdilu nekaterih nekaka zaščita proti vojni. S tem ni sicer povedal ničesar novega, ker je pa govoril kot dolgoletni zastopnik naše vlade v inozemstvu, so njegov^ betjede teinvečjega pomena. BOJ ZA MOŽA — BOJ PROTI MOŽt. V Berlina 90 nedavno sni m al t iilm "Boj za mota", v katerem igra glavno vlogo filmski Igralec Anton Pointer, glavno žensko partijo po liana Haidova V rokopisu stoji prisor. ko popade ženska partnerica aoho is mavca in trešči * njo foigralica po glavi. Haidova se ni imela v oblasti kali, je vdarila A. s tako silo po glavi, da esvvttil- Pozvati so morali sdravnika, Id je odredil da se mora bolnik prepeljati v bolnico. Dogodek bo imel epilog pred so- ŽENSKE V DVOBOJU Dve budimpeštanski plesalki Mary Radpanyjeva in Suzana Wing-hartova, sta se v javnem lokalu spričkali iz ljubosumnosti. Prepir se Je končal s tem, da sta se odločili za dvoboj, ki se je vršil nekoliko dni pozneje. Krvavi spopad ni imel hudih posledic, samo 3uzana je odnesla udarec s sabljo po rami. To jo je spravilo skoraj v obup. ker za nekaj časa ji ne bo mogoče prihajati v družbo v dekolte-ju. Vendar sta se nasprotnici navzlic tej nesreči pobotali. Umrl Je v Zavrtniku mizarski mojster ln posestnik žage Matija Jan. star 58 let. Pokojni Je bil splošno priljubljen in znan zaradi svojega hu- Dolarska, "princesa" v Vojvodini. V Črnem Brdu pri Subotici se je že delj časa govorilo, da kradejo na tamošnji pošti dolarje iz pisem ameriških izseljencev. Policijske o-blasti so zaradi tega zadevo tajno zasledovale in ugotovile, da govorice niso brez podlage. 2. junija je bila v Subotici aretirana služkinja črnobrške poštarice Božiča Jaišič v trenutku, ko je hotela zamenjati več dolarjevskih bankovcve. Pri zaslišanju je priznala, da sta skupne s poštarico odpirali "dolarska" pisma, jemali denar, pisma pa zopet zalepili in oddajali na-slovljencem. Le ona pisma, ki se niso dala zalepiti, tako, da bi se ne poznalo, da so bila odprta, sta u-ničili. Jalf *eva je bila obdržana v zaporu, poštarica pa je do prihoda druge uradnice pod policijskim nadzorstvom. 25-letnica Saveza hrvatskih indu-strijcev. Vrhovna organizacija hrvatske industrije je proslavila 25-letnico svojega obstoja. Pred slavnostnim občnim zborom se je vršil redni letni občni zbor, na katerem se je predsednik Šandor Aleksander v o-tvoritvenem nagovoru spominjal smrti Stjepana Radiča, Pavla Ra-diča in dr. Basarička. Poudarjal je, da je bilo s temi in druginy dogodki onemogočeno parlamentarno življenje in pozitivno delo v bivši Narodni skupščini. Vsa prizadevanja gospodarskih organizacij, da se rešijo najnujnejša ekonomska vprašanja, so ostala brezuspešna. Zato so gospodarski krogi z velikim zadovoljstvom pozdravili manifest Nj. Veličanstva kralja dne 6. januarja in gledajo v bodočnost z najlepšimi nadami. Po redni glavni skupščini se je vršila v isti dvorani svečana seja. ki so se je udeležili zastopniki kralja, vlade ter vseh zagrebških vojaških, državnih in samoupravnih o-blasti. Predsednik Aleksander je v slavnostnem govoru očrtal razvoj, delo in uspehe Saveza hrvatskih industrij cev tekom 25 let njegovega obstoja. S skupščine je bila poslana vdanostna brzojavka kralju Aleksandru. Novi častni doktorji beograjske univerze. Kakor znano, je pred dnevi dospel v Jugoslavijo sloviti angleški publicist Seaton Watson »Scotus Viator J, znani prijatelj Jugoslovanov. Mudil se je par dni v Ljubljani ter je posetil tudi ljubljanskega župana dr. Dinka Puca, s katerim je ostal skoro poldrugo uro v razgovoru. Zvečer je odpotoval dalje v Zagreb ter bo posetil na svojem potovanju po Jugoslaviji tudi Beograd, kjer bo promovirar. na tamošnji univerzi za častnega doktorja filozofske fakultete. Profesorski svet filozofske fakultete beograjske univerze je namreč izvolil nedavno za svoje časne doktorje splošno znane publiciste in znanstvenike Seatona Watsona. Avgusta Ctaruvaina in Hermana Wendla. O tem so bili že obveščeni pismeno od dekana beograjske filozofske fakultete ter so se tudi zahvalili za izvolitev. Svežana promocija vseh treh novih častnih doktorjev beograjske univerze je določena za 27. junija t. 1., ni pa izključeno, da se bo promocija Seatona Watsona za čast- j nega doktorja izvršila že prej. Osebno se svečane promocije ne bo mogel udeležiti samo Avguste Gauvain, ki se je opravičil, ker je zadržan od nujnih poslov. Zanimivo je. da je bil za prvega častnega doktorja beograjske filozofske fakultete izvoljen in promo-viran dr. Tomo Masaryk predsednik čehoslovaške republike. Izmed inozemcev so bili proglašeni za j častne doktorje iste fakultete: Mil-lea, Emile Haumant ter nedavne Charles Dilles, izmed naših znanstvenikov pa sta bila promovirana za častna doktorja vojvoda Živojin Mišič ter uaivezritetni profesor Bogdan Popovič. Odlikovanje jugoslovanskega učenjaka v Parizu. V pariških krogih znani zdravnik in sotrudnik slavnega profesorja dr. Fourmierja, dr. Mih. Jova-novič, je bil odlikovan z redom francoske častne legije za svoje delovanje na zdravstvenem polju v boju proti luesu in želodčni bolezni. Dr. Jovanovič je v Parizu takoj po vojni dovršil svoje medicinske študije in imel je srečo da je postal najrpej asistent, potem pa najintimnejši sotrudnik velikega pariškega učenjaka. Kmalu je vzbudil pozrnost po svojih uspehih v praksi, kakor tudi s svojimi razpravami v znanstvenih revijah. Postal je ravnatelj enega največjih laboratorijev za serume. Proslava Račkcga v Zagrebu. 31. maja je dospel v Zagreb minister trgovine in industrije dr. Mažuranie, ki je prisostvoval proslavi 100-letnice * rojstva Frana Račkega. Kralja je zastopal na tej proslavi armijski komandant general Matič. 0 600 angleških izletnikov v Splitu. 31. maja dopoldne je dospel v splitsko luko veliki angleški potniški parnik "Oxford" s 600 angleškimi turisti. Izlet je organizirala znana agencija Cook. Ekskurzija angleških turistov po Jadranskem in Sredozemskem morju bo trajala 28 dni. Angleški gostje so se z avtomobili odpeljali v okolico Splita. Velik vlom v Osijeku. 31. maja je bil v Osijeku v Dra-škovičevi ulici izvršen vlom v stanovanje vdove predsednika sodnega stola Brošan. Vlomilci so odnesli iz predala neke omare zlatnine v viednosti 250,000 dinar;-^ Petkratni morilec. 30. maja se je v Plevnu dogodil strašen zločin. Pekovski mojster Rc'co Karamašov je dobil novega pomočnika. Ta je tekom noči ubil s sekiro dva delavca, s katerima je spal v isti sobi. nato vdrl v gospodarjevo stanovanje, ubila dva njegova sinova, odsekal njegovi ženi glavo, nakar se je šele posrečilo pekovskemu mojstru, da je po-dvijanemu morilcu odvzel sekiro. Morilec je zatem pobegnil v svojo sobo, kjer so ga poklicani orožniki končno aretirali. Pri zaslišanju je morilec izjavil, da je hotel umoriti vsi družino, oropati jo in nato pobegniti. Letalčeva nesreča v nesreči. 30. maja je podporočnik Z. Bolj evoč dobil od mostarske letalske komande nalog, naj v najkrajši smeri poleti iz Mostarja proti Jadranskemu morju ter potem ob morju p Splitu in Imotskemu in se spusti na Imotsko polje. Svojo nalogo je izvršil zelo dobro, toda proti koncu poleta je opazil, da mu aparat ne funkcijonira v redu. Podporočnik se je moral spustiti, ker mu je pretila nevarnost, da se mu motor zažge. Pri spuščanju na zemljo se mu je letalo v resnici vnelo, toda podporočniku se ni ničesar pripetilo. Odlikovanje zagrebškega znanstvenika. Romunska akademija znanosti v Bukarešti je izvolil profesorja zagrebške univerze dr. Petra Skoka v znak priznanja za njegove študije iz romunskega jezika za svojega dopisnega člana. Concmaugh. Pa. Prosim, dovolite mi, da nekoliko sporočim javnosti o koncertu in pikniku, ki ga je priredilo slov. pevsko društvo "Bled" v Cone-mau«*h, Pa., dne 15. in 16. junija t. L Program je bil zelo zanimiv ter bogate vsebine in po mojem mnenju tako finega nismo še imeli v naši naselbini. Poleg nastopov "Bleda", "Rodoljuba "Moxham Godue", čuli smo tudi vsakovrstne četverospeve, dvo-speve. samospeve, šaljive kuplete, kateri so bili vsi prav dobro izvršeni. Vsi smo se čudili, da je sploh mogoče, kaj takega izvesti posebno če se pomisli, da društvo "Bled" obstoji iz samih mladih tu rojenih Slovencev in Slovenk. Slišali smo našo mladino peti slovenske pesmi prav tako dobro, kakor če bi bili rojeni v stari domovini in to brez vsakih slovenskih šol, ki jih sploh nimamo v tej naselbini. Slišali smo dve slovenski deklici stari po 10 let. peti slovenske pesmi tako milo in prisrčno, da je bil marsikateri ginjen in očaran. Program je bil v vseh ozirih prav dobro izvršen, saj ni čuda, kakor sem slišal, da so se pevci in pevke vežbali in trudili skoro 6 mesecev za ta koncert. Torej rojaki, videli in slišali ste, kako se naša mladina trudi in uči za proč vit naše slovenske pesmi v Ameriki in namesto da bi jih prišli poslušat in bi s tem dokazali, da cenite njih ljubezen do mater-nega jezika ter jim dali nadaljno veselje za učenje, ste se žalibog pokazali kot nasprotniki-nazadnja-ki. kajti udeležba je bila prav slaba za tako veliko naselbino kot je naša. Kljub temu, da je društvo "Bled" kake štiri mesece prej naznanilo v slovenskih časopisih, dc. bi slovenska društva v tej okolici ne prirejala veselice ali piknike ta dva dneva, so se vršile kakor nalašč kar štiri svatbe na koncertni večer in en piknik dne 16. junija, torej ravno takrat kot se je vršil 'Bledov". Moj namen na tem mestu ni za-sajati prepira v tej naselbini, alii žalibog, moram reči, da je to sramota za celo Conemaugh-Johns-fown naselbino. Namesto da bi društvo "Bled" in tu rojeno mladino, ki se muči in trudi za napredek te naselbine, podpirali in pokazali, da cpnite njih delovanje in trud. ste jim odvzeli vse vtselie. Eden, ki je bil navzoč. SLAVLJE >NA ČAST PREPORODI-TLLJU KITAJSKE. TRGOVINSKA POGAJANJA S POLJSKO. * - Poljska delegacija, ki se bo z jugoslovansko delegacijo pogajala o j zaključitvi trgovinske pogodbe, bo j dospela v Beograd prihodnje dni.: Pogajanja za zaključitev trgovinske pogodbe med jug. državo in j Poljsko se bodo pričela te dni. Poljski delegaciji bo načeloval beograjski pcijski poslanik Babin-ski. jug. delegaciji pa administrativni pomočnik zunanjega ministra dr. Lujo Bakotič. Iz Peipinga*javljajo da so se na Kitajskem zaključile večtedenske svečanosti n?. čast Suntjatsenu. preporodi tel ju nacijonalistične Kitajske. Sunjatsenovo balzami rano truplo so položili v bronceno krsto, to pa so nesli v mavzolej, ki stoji na purpurnem griču, odkoder se odpira razgled na cesarske grobove dinastije Ming. Mavzolej je zelo dragocena zgradba. Stala je cel milijon dolarjev. Procesija je bila dolga dve milji. Ves ta čas s j tvorila špalir goste množice ljudstva, ki se je na poti priklanjalo manom 'elikega pokojnika. Za krsto so stopali poleg dostojantsvenikov kitajske države Sunjatsenova vdova, vojaki in zastopniki inozemskih držav pri kitajski vladi. CERKEV IN DRŽAVA Rektor beograjske univerze profesor dr. Čeda M;trovič je dal "Vremenu" intervju v o aktualnem vprašanju "cerkev in držav". O tem predmetu se v Jugoslaviji v zadnjem času mnogo razpravlja, ker so na dnevnem redu verski in šolski zakoni. Kakor znano, je prosvetno ministrstvo sestavilo načrt osnovnošolskega zakona, ki sloni na načelu dalekosezne državne kontrole vsega šolstva Temu stališču primemo in konsekventne jc tudi stališče, ki ga ministerijalni načrt zavzema do veronauka. Isto vprašanje se je pojavilo tudi tekom razprave o novem zakonu za srbsko pravoslavno ccrkev. Dr. Mitrovič naglaša v uvodu svoje izjave, da zagovarja obsežno cerkveno avtonomijo. Velike zgodovinske verske zajednice. kakršni sta v Jugoslaviji, pravoslavna in katoliška cerkev, imajo popolnoma ui-ejene notranje odnoša-je. Te zajednice uživajo popolno avtonomijo v vseh notranjih polih. Država priznava njihovo 110-ranjo ureditev, a cerkve izvr.šujc-;o uredbo-dajno, sodno in upravno oblast. Država mora to avtonomijo cerkvam v polnem obsegu pri-znato. Cerkev razvija rcligijpozno-moralno stran človeka, država pa .ireja pravne odnaša je družbo. Glede sodelovanja laičnega ele-nenta v upravi pravoslavnih cerkvenih občin je dr. Mitrovič dejal: 'Zahtevo predstavnikov cerkvenih občin iz Bosne. Hercegovine in Vojvodine naj se dovoli aktivno sodelovanje laikov v cerkvenih poslih, zlasti pa pri urejanju imovinskih'odnošajev, je treba toplo pozdravili. Taka zahteva je velik uspeh cerkve, kajti brez naroda ni cerkve. V obratnem primeru bi nastala nevarnost za cerkve". O državi in ccrkvi kot taki. oziroma o kontroli države je dr. Mitrovič izrazil naslednje naziranje: "Državi se mora priznati pravic 1 vrhovnega nadzorstva jiad cerkveno imovino. Ta imovina se ne sir.e trositi za druge cilj \ temveč le za smoter, ki si ga je cerkev postavila. Nadzorstvo države pa ne sme iti tako daleč, da se za vsak i:ida-tel: zahteva odobritev ^laVne kontrole in da se predpišejo pogoji državnega računovodstva". Ustavo pravoslavne cerkve jc treba po mišljenju prof. Mitrovlču sestaviti v sporazumu med cerkvijo in državo. Vsaka enostranost bi pomenila prekoračenje delokroga ene ali druge zajednice. Glede vpli%a cerkve na vero-nauke v ljudskih šolah je izjav«.] dr. Mitrovič: "Verski pouk v ožjem smislu spada brez dvoma v pristojnost cerkve. Na drugi strani pa gre vrhovno nadzorstvo nad šolo in javnim poukom samo državni oblasti. Zato jc treba poiskati nekak kompromis. Pri tem naj se upoštevajo že obstoječa izkustva v jug. državi. Ni na mestu zanikati cerkvi pravice do veronauka. pa tudi državi ne smemo odreči pravice vodstva prosvetne politike v vsej državi". Peter Zgaga Pretresljiva zgodba o starih devicah. ADVERTISE in "Glas Naro<1 že drugo leto stara trideset let. Večkrat se zmisli na samostan in prebira knjige nabožne vsebine. Vedno se strese ko pomisli na svojo starost, i V tem čaču se začne lepotičiti ter nadom^stovati pomanjkanje naravne lepote z umetno. Ko je stara petintrideset let, postane zavistna in ljubosumna, če kdo hvali kako drugo žensko. Ra-[ da se prepira in je razžaljena, če I jo v družbi ne vpoštevajo tako kot bi sama hotela. Tolaži se, da se je marsikatera njena prijatlejica nesrečno poroči-, la ter se skuša tolažiti z dejstvom, ; da je sama svoja gospodinja. Ko jc stara štirideset let. se zač-čne vmešavati v vsako stvar. Ko gre po ulici, poželjivo ogleduje vsakega mladega moškega, v zadnjem obupu razpenja mreže, da bi koga vjela, pa zastonj. Iz besednjaka njene duše je enkrat za vselej izbrisana beseda "ljubezen". * Ko je stara 43 let rada daje nasvete ter obsoja vse moške. Najbolj jo pa potre novica, ko izve. da se je poročila njena prijateljica v starosti šestin^tiridesetih let. V svojem obupu se loti šnofto-baka. * S 47. letom si nabavi mačko ter ji posveti vso človeško ljubezen. Ko je stara 49 let, vzame k sebi ubogo mlado deklico, da bi jo vzgajala ter vzgojila sebi v postrežbo. In ko je stara petdeset let, jc začne trgati po udih. sovraži svet in živi z vsemi v prepiru. Z eno besedo rečeno, mrtva je za človeško družbo. To so torej sadovi petintrideset-letnega boja in hrepenenja! Ta je nadomestilo za deviško preživel mladostni čas! Dekleta, zamislite se v to žalostno zgodbo in bodite bolj previdne v prihodnjem predpustu. --11 piwjywij Ji *!-.. i,««®^;*"-!« ■m i •" 85 A R O D AT NEW YORK, FRIDAY, TONE 21, 1929 LINDBERGH IK NJEGOVA ŽENA The LARGEST SLOVENE BAH>¥ ia K R i -EKSEJ TOLSTOJ: ČLOVEK, KI JE DOSTI VIDEL... V temni stepi je zadišalo po dimu. Kuhar je zgnetel pepel na kup, spodaj so še tleli razvneli kosi konjskega blata. Tako tiho je bilo vsenaokrog, da se je čulo kilometer daleč murnovo čiričanje. Se dalja, nekje v jarku, kjer je pred kratkim ugasnila večerna zarja, je hi kal kljunač. Bedak, mar bi bil zietel v trsje na Don! Tukaj ne boš dosti iztaknil s svojim dolgim kljunom! Zemlja v stepi je bila suha, topla. Človeku je bilo treba le kaj malega za vzglavje. Kmetje so polegli kar na prostem okoli ognja, ali pa so zlezli pod vez, ki je dvigalo je proti zvezdam. Zvezde so se prostorno razsule nad stepo. Sedel je samo eden izmed njih, ostali so leže poslušali. — Da, tovariši marsikaj ... — Dosti slabega si videl1? — Menda, kako pa neki?..., — Povej no vse od kraja, stri-ček — Če bom pravil vse od kraja, bo pač takole: Pozabil sem že, katerega je bilo, šestnajstega leta, bi dejal. No, sicer pa. za leto ne gre. Prišli smo ruski vojaki v Pariz. Vsi vojaki, katere so izbrali za to eks-pedicijo, smo bili kakor eden: visoki, mladi in sila pogumni. Gremo tedaj po Parizu, oddelek za oddelkom — štirideset tisoč ljudi. To niso mačje solze! Pa še pojemo na ves glas. Vadili smo se v petju med vožnjo na ladjah. Ženske sc zijale v nas. Kakor trave in listja jih je bilo. Lepe so Parižanke.... Joj, kako lepe, pa čedno opravljene.... — No, in? — Kaj? Kdo je to rekel — no? Pod vozom, kaj? — Pustite no fantje raje poslušajte. — Gremo torej po mestu Parizu in pojemo. Pojemo vsi po vrsti, po četah. Vsaka četa ima enega, ki pričeja peti. Drugi povzame, nato pa vstopimo vsi. Okna so kar pokala. Francozi so še v listih pisali: "Ruski vojak umira s pesmijo na ustih". — Glej ga! Glas je prišel zopet izpod voza. Čujtc. fantje, a? Pripovedovalec je spet ošinil voz s pogledom, a ni bilo moči ničesar videti. Nad stepo še nt izšla luna — Kako neki nas pa ne bi hvalili? Saj so nas zaradi tega poslali na Francosko, da umiramo za njih domovino. No, Parižani vam ne razumejo ruskega jezika. Tako smo šli pod zmagoslavnim obokom, pa so nam jele ženske metati vrtnice na pot. Mi smo, k«J pa, kazali, da nam ni mar za vrtnice in da smo tega vajeni. Strumno smo napenjali prsi, kakor da bi bili od rojstva taki junaki, nato pa smo zapeli našo vojaško poskočnico: "Baba.... gosto, kakor kolomast...." Kaj mislite? Ženske so imele solzne o-či in so kar stegovale roke k nam Naši častniki so samo pomežiko-vali, misleč si: No, ti so zapeli to pravo!.... Ukreniti pa niso mogli ničesar, ker je bila parada.... — Tisto pa ste dobro zadeli — s kolomast i j o.... — Mi bi bili še bolje zadeli, če nas ne bi poslali še tistega dne na fronto.... Francozi so nizke rasti. Samp možgani pri njih še veljajo, šole. Kulturo pa imajo. — Kulturo? 1 — Nemci so še bolj pametni. Angležem pa ni nihče kos. Čujte, kaj pa spet zbijate šale tam pod vozom? Tega ne maram, kadar pripovedujem. Pazite, da ne bom koga za ušesa potegnil izpod voza! Nikarte, ne zasmehujte kulture, dečki. Tega ne maram. Ne mislite, da vam ne more nihče do živega, če je stepa tako velika. Ne, ti časi so že zdavnaj minili.... No, vrgli so na sna fronto. Dva tedna pozneje smo morali v boj. Častniki so se obrili preoblekli, obuli nove laka-ste škornje. Nam so dali vsakemu kozarec konjaka in nekaj cigaret. Zaušnic, kaj pa nismo več dobivali, ali poveljniki so nam radi ob vsaki priliki resno zabičili: "Fantje, pokažimo, kaj velja ruska vojska! Bežati ne boste smeli, ker so zadaj vedno Francozi s strojnicami". — Kako pa to? Francozi? Saj vendar ne bodo streljali na lastne vojake? — O, zakaj pa ne. nikar ne misli tako abotno. Saj nismo samo za parado. Torej dobro: takrat nismo še ničesar vedeli o kulturi. Pride povelje: napad! Seveda gre godba naprej, mi zavpijemo: Urra! stečemo za r.jo, vname se boj na nož. Po nas udrihajo bombometi in ognjemeti in strojnice in plini, od zgoraj nas obmetavajo letala, od spredaj lezejo na nas oklopnice Zadaj pa kričijo Francozi: "Naprej. naprej!" No, ruska duša bod' vesela, ker je tako lepo v Evropi! Vi niti ne veste v stepi, kako je to bilo. Če bi vi to videli ... A pro-pos — kakor Francozi pravijo, — tebi nič, meni nič apropos, sovra gi so poklali vso našo divizijo. Nam je seveda bilo hudo, pa smo vendar le vrgli sovražnika iz jarkov. Naslednjega dne pa smo dobili povelje, da izpraznimo zasedeno*. To namreč ni bila prava bitka, bila je samo demonstracija. — Kaj pa je to? — No, kakor na primer repetl-cija. — Kaj pa je to? — Kako naj izobražen človek govori z vami? No. to se pravi, da je bilo samo za vajo. — A tako.... — Nam so seveda, rekli, da se Nemcu hlače tresejo, da bo kmalu vojne konec. Pametnejši tako in tako niso verjeli. Ugonobiti divizijo ne bi bilo niti doma težko. Poveljniki so dobili za bitko nagrado. — Zato pa ste pokazali, kakšni fantje ste. — Da, kvečjemu to. Potlej smo prišli v zaledje. Seveda smo imeli vsega zadosti: vina, tobaka, govedine. Naši vojaki pa so vendar le na tihem jokali, tako jim je bilo hudo Dri srcu. Rusi smo ubogljivi, ker nimamo kulture, le pesmi nam priznavajo. No, takrat so naši fantje sklenili prijateljstvo s Sene-galci, z zamorci, učili so jih ruščine. oni pa so nas učili po zamorsko. Skupaj smo bili žalostni. Vabili smo jih k nam v stepo. — Kakšni ljudje pa so ti zamorci? — so vpfašali možje pod vozom. — Črni so kakor noč, krepki dečki. Nekateri med njimi so bili ja-ko pametni kmetje. Vpraševali smo jih o tem in onem; vse je pri njih kakor pri nas: sejejo koruzo in proso, imajo dosti prašičev. Samo ptice so pri njih drugačne. — Drugačne? — Mi imamo na primer tak-le drobiž: vrabce, škorce, vrane. Oni t pa imajo ptico pelikana, čigar kljun je meter dolg. Pripovedovalec je spet občutil, da se je nasmehnil eden izmed poslušalcev, drugi pa je zmajal z glavo. Trenutek je molčal: poiskal si je med pepelom žareč ogel in si je prižgal pipo. — Da. Nekoč sem sedel v baraki. Dva rojaka: Ivan Rindin, monter šofer, elektrik, skratka pameten fant, pa še Aleksej Kostolobov, sta pisala domov. Mene je bolel trebuh. Zunaj je bil veter, dež, dolgčas. Nenadoma vstopi praporščak: ves blaten in meker: "Zdravo, tovariši vojaki! Jaz, pravi, prihajam naravnost iz Pariza. Prinašam vam veselo novico, da imamo veliko nekrvavo revolucijo!" Brblja nam in brblja brez konca. Mi gledamo drug drugega. Ivan Rindin je takoj uganil, za kaj gre. Vzravnal se je in povedal naravnost: "Že zdavnaj smo čakali na to. pustite nas čimprej domov, da ne bodo brez nas delili zemlje". Praporščak je zbesnel: "Ah, tako", pravi, 'vi hudiči! Zadnjič vam to govorim.... Ne, in ne, vaša sveta dolžnost je, braniti svobodo do zadnje kaplje krvi". Zaloputnil je vrata in je šel. Našo divizijo so takoj poslali daleč v zaledje in so nam pričeli prigovarjati, naj se prosimo na fronto. Kaj smo hoteli odgovoriti? Še puške so nam odvzeli. Ostala nam je zopet samo smrt v vojski. — Jaz bi rajše utekel, — je rekel nekdo pod vozom. — Ti si mi ptič. Ali poznaš geografijo? Še to vam povem. Prišli so nam k nam gospodje v civilu in so nam prigovarjali. Bili so še slabši od vojnih oblasti. Pri moji veri! Besedičili so bedarije. Kazali so nam z roko vinograd in pravili: "Ne pozabite, da je rodila ta zemlja Dantona in Kamila Damouli-na". — Nam je vseeno, koga je rodila. Mi smo hoteli izvedeti resnico, kdo je zdaj gospodar na ruski zemlji? Novembra meseca so nas tebi nič meni nič ogradili z bodečo žico in postavili strojnice. Hrano so skrčili na polovico. Če so šle ženske mi/no, so kar grozile s pestmi. Seveda smo se uprli. Prišle so o-klopnice, strojnice so se obrnile na nas. Kolovodje so potem ustrelili; privezali so jih na drog, kakor je ondi že navada. Živeli, ruski junaki! (Konec prihodnjič.) ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI j FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau Oblačilna industrija osredotočena v desetih mestih. Proces zaradi muškatelca. NOVICE IZ GORIŠKEGA POLETNI IZLET v Jugoslavijo. Kdor hoče res udobno potovati v domovino, naj se udeleži POLETNEGA IZLETA na parniku FRANCOSKE ČRTE "PARIS" ki odpluje dne 26. JUNUA. Potnike bo spremljal Mr. LOUIS BENEDIK, upravitelj "Glasa Naroda". Oglasite se čimprej, da vam lamoremo preskrbeti vse potrebne listine in vam dati vse natančne informacije. S AKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY V ponedeljek, 27. maja sta se pred goriškim deželnim sodiščem oz. pgrotnim sodiščem zaključili dve zelo zanimivi razpravi, ki sta podali vsaka svojo, obe skupaj pa enotno in nikakor razveseljivo sliko razmer, ki vladajo pri nas na Goriškem. Dr. Ivan Volarič, dr. Anton Ku-rinčič, Franc Uršič, in Stanko Jer-mole, vsi iz Iderskega, so bili v začetku letošnjega meseca januarja aretirani in pripeljem v goriške zapore. Obdolženi so bili, da so v noči od 2. do 3. januarja pomazali s kravjim blatom več slik ministrskega predsednika Mussolinija, ki so bile na stenah iderskih hiš. Do te aretacije je prišlo, ker so kara-binerji v Kobaridu dobili pismo brez podpisa, ki je označalo omenjene Iderčane kot blatilce ministrskega predsednika, a 3. januarja je prišel h karabinerjem v Kobarid Karel Volarič, brat enega ovadenih V»laričev, in je potrdil anonimno ovadbo. Uvedla se je stroga preiskava, zaslišanih je bilo veliko prič in končno se je varnostna oblast prepričala, da je bila ovadba neutemeljena. Vse osumljne so izpustili iz zapora, obenem pa se je u-vedla preiskava proti ovajalcu Karlu Volariču, ker je vse kazalo, da je on sam pomazal slike ministrskega predsednika, in ta sum je preiskava tako okrepila, da ga je državno odvetništvo spravilo pred sodišče. Na razpravi v ponedeljek je sicer tajil in se skliceval tudi na to, da je bil član fašističnega sindikata, toda izpovedbe prič so dokazale, da je na vsak način hotel dobiti gostilniško koncesijo, katere pa mu oblast ni hotela dati, ker je 'smatrala, da je ena gostilna, ki jo ima brat, popolnoma dovolj za Idersko. Z ovadbo proti bratu je pač hotel doseči, da bi se bratu odvzela gostilniška koncesija, katero naj bi potem dobil on sam. Izvedenci so Tradicija pravi, da pomorščaki iz Massachusettsa, ko so se vračali iz lova na kite ali odhajali na široko morje, so bili prvi odjemalci gotovih oblek. Niso marali niti niso imeli časa čakati na počasno izgotavljanje na mero in so rad: plačali vsako ceno za žc izgotovlje-ne obleke, pa naj bodo napravljena iz najsurovejšega blaga. Neki podjetni krojač v Nev 3ed-forau. Mass., je bil baje prvi, ki je napravil izborno kupčijo s prodajo velike zaloge gotovih oblek. Prva tovarna za o' ke je bila or1.-prta v New Yorku okoli 1. 1831 oo nekdanjem newyorskem županu George Updyke. Isti je tudi odprl prodajalnico v New Yorku in razne podružnice na Jugu. Pomanjkanje strojev je zakasnilo razvoj te panoge kroiaške obrti L. 1850 je bil vpeljan šivalni stroj. Rezalni stroj, ki more rezati 18 plasti blaga naenkrat, je bil vpeljan lj. 1870. Sledili so drugi stroji in priprave in krojač starih dobrih časov je bil nadomeščen po tovarniškem delavcu raznih krojaških panog — ta delavec utegne biti ši-valec za dolge šive, izdelovalec gumbnih lukenj, prišivalec gumb krojač za rokave, za ramena, hlače, prilegovalec. likalec itd., sploh krojaštvo je razdeljeno na vrsto specijalnih strok. Nekoliko ljudi še vedno ima rajši obleke, narejene na mero, ali večina oblek se-danes kupuje gotove narejenih ,tako da industrija gotovih oblek zalaga pretežno večino prebivalstvo. Zvezni trgovinski department je ravnokar obdelodanil nekoliko podatkov, iz katerih je razvidno, da produkcija ženskih oblačil je leta 1927 narasla 15.5 odsto čez pro-duKcijo leta 1925. V istem letu se ie produkcija ženskih oblačil cenila na 1500 miljon^r cioiarjev. Oblačilna industrija je v glavnem o-mejena na osmorico mest: New York, Chicago, Philadelphia, Cleveland, Boston. St. Louis, Los Angeles in Baltimore. Po poročilih i-majo ta mesta 88 odsto skupnega števila podjetij in čez 90 odsto celokupne vrednosti produkcije. Izmed 7558 podjetij za ženska oblačila jih je bilo 5494 v New Yorku. 406 v Illininoisu, 396 v Pennsvlvaniji in 277 v Masachusetsu. Na drugi strani podatki pokazu-jejo za 1. 1927 manjšo produkcijo • za 1.5 odsto napram 1925» moških in deških oblek. Skupna produkcija se je cenila na 932 miljonov dolarjev. Izmed 3562 podjetij 1785 "jih je v New Yorku. Produkcija oblačilne industrije je vsebovala 4.470,000 'ženskih o-blek. čez 60,000,000 hišnih oblek, skoraj 20,000,000 ženskih sukenj, 7,000.000 bluz. 850,000 srajc itd., tudi 24 miljonov moških oblek. — 6,500.000 površnikov in mnogo miljonov posebnih, športnih itd. dokazali, da je ono anonimno pismo karabinerjem pisal obtoženec. Sodni dvor je smatral njegovo krivdo za dokazano in Karel Volarič, ovajalec svojega brata in njegovih prijateljev, je bil obsojen na 18 mesečno ječo. Za odškodnino, ki so jo zahtevali po krivem obdolženi — bili so v preiskovalnem zaporu nad štiri tedne — se bo vršila posebna razprava. Razsodba je napravila kar najboljši vtis na naše pošteno ljudstvo. Istega dne pa se je pred porotnim sodiščem zaključila več dni trajajoča razprava proti nekemu Lovrencu Vovku iz Cspa v Istri, ki je leta 1921. s tremi drugimi razbojniki oropal Mihljevo gostilno v Kasovljah in je bil ob tej priliki ustreljen Mihljev sosed Franc Birsa. Naslednjega dne so se roparji v Skopnem spopadli z o-rožniki, pri čemer sta bila ustreljena orožniški brigadir Picchi in en ropar. Enega roparja so aretirali in je potem umrl v zaporu, dva sta pa pobegnila. Obtoženi Vovk je pobegnil na Češko, kjer so ga po več letih zaprli. V zaporu je priznal zločine, ki jih je zagrešil na Primorskem, pa so ga potem češkoslovaške oblasti izročile italijanskim. Na razpravi je vse tajil, kar mu pa ni pomagalo: porotniki so ga spoznali krivega očitanih mu zločinov in bil je obsojen na 26 let in 9 mesecev težke ječe. Prostovoljno je šel v smrt na Šentviški gori komaj 201etni Anton Pavšler. Ustrelil se je, a poprej se je še za vrat privezal na bližnje drevo. Pravijo, da ga je gnala v smrt nesrečna ljubezen. V Gorenji Tri-buši pa se je ponesrečil posestnik Matija Jan. Imel je 67 let. Zjutraj je šel od doma po polju. Popoldne pa so ga našli v prepadu z razbito lobanjo. Spodrsnilo mu je, pa je strmoglavil v prepad. Ker mu je pred dvema letoma umrla že- i na, je tako popolnoma osirotelo njegovih 12 otrok. Za binkoštne praznike so imeli v: Trenti nenavaden poset. Od Moj-j strovke so se priklatili čez Vršič ali pa skozi Luknjo — medvedje, ki so pri neki hiši v Trenti odnesli prašička. Iz goriškega duhovniškega semenišča pride letos pet novomašni-kov: Ivan Budin iz Mirna, Fortu-nat Jeklin s Pečin, Leopold Jurca z Opčin, Aleksander Milič od Bri-ščikev in Josip Siscovich iz Trsta. Ivan Korič, kurat v Opatjem selu je imenovan za vikarja v Grad-nem, v Opatije selo pa pride Fran Čemažar, vikar na Gradišču pri Prvačini. Gradišče, kjer je nekdaj domoval naš "goriški slavček" Simon Gregorčič, pa bo oskrboval renški dekan Valentin Pipan. Karel Supin, bivši župnik v Spod. Idriji je imenovan za župnika pri Sv. Trojici v Tržišču. VPLIV ZENE NA RENANA Veliki francoski pisatelj in filozof je zapustil tudi zbirko pisem, ki jih bo francoska literatura ohranila kot remek-delo družinske ljubezni. Ta pisma kažejo, da ni v njegovih očeh mati nikoli umrla nego je nadaljevala življenjo v neprestanem duševnem razgovoru z njim. Morda je bilo tako tudi vsled prizadevanja njegove sestre, ki se je vedno zavzemala za njegove družinske odnošaje. Iz "Moje sestre Henrijete" se vidi, kako je ta ženska vplivala na njegov slog, katerega je spočetka zanemarjal, pozneje-pa so imeli Yijegovi spisi baš vsled sloga tako učinkovito moč. Tudi hčerka Noema je imela nanj velik vpliv; bila je tako čuvstvena, kakor bi bila v njej poosebljena vsa božanska nežnost in dečja vdanost. Z njo je oče imel dolge in zaupne pogovore in pravijo, da bi edino ona mogla razjasniti one točke v Renanovih delih, ki so kritikom še zamotane. Nekateri imenujejo Renana petega evangelista; on sam pravi, da se ima za svojo sposobnost zahvaliti učiteljem St. Sulpice-a? poznavalci njegovih 'družinskih razmer pa pripisujejo največji vpliv omenjenim trem ženam, ki so ga ljubile in vdano spremljale v življenju. Naš novi naslov je: 216 W. lfc St., MEW YORK. Ravno v času. ko je začel zopet cveteti bezeg, se razvija po Mariboru silovita debata o fabriciranju muskatelca. Znani proces, v katerem so bili obsojeni odborniki Osrednje vinarske zadruge v Mariboru pc vinskem zakonu na neznatne denarne kazni radi ponarejanja muškatelca. je vzbudi! ne ramo v Mariboru, ampak v celi cblasti. zlasti pa v vinorodnih krajih pravo revolucijo, duhov. Posebno ogorčeni so nad tem ponarejanjem vina v vinarski zadrugi, ki so jo vodili duhovniki: kate-het Rozman in podravnatelj Ciri-love tiskarne Franc Hrastelj. vinogradniki. Upravičeno se pritožujejo nad dejstvom, da je zadruga ki bi morala predvsem pomagati kmetom vinogradnikom, da bi lažje prodajali svoj pridelek, sama delala največjo konkurenco s tem, da je kar na veliko sladkala vino. česar kmetje zaradi velikega dragega sladkorja ne morejo delati Ln pc tem svoje naravno, toda bolj kislo vino mnogo težje spravljajo v promet, cziroma ga morajo prodati po nizkih cenah vinskim zadrugam. da ga te sladkajo in kot pristno robo drago naprej prodajajo. Še bolj pa so vsi vinogradniki ogorčeni nad fabrikaciljo muškatelca iz bezga, ker nam je to o-gromno škodilo na ugledu našega doslej dobrega slovesa v vinogradništvu. Kakor strela z jasnega neba pa je obsodba voditeljev vinarske zadruge udarila tudi v škofijo. Duhovniški krogi, ki niso zasidrani po gospodarskih korporacijah. so še vedno ogorčeni kaj sta se duhov nilka Rezman in Hrastelj vtikala v stvari, ki ju nič ne brigajo, meste da bi ostala pri svojem dušnem pastirstvu. Najtežavnejše stališče imajo kateheti po šolah. Komaj sto pijo v razred, že šušlja med uien-ci o muškatelcu, kar je seve upravičeno mučno za neprizadete duhovnike. Blamirar.i so nadalje znani mariborski "Weinbeisserji". tipični prijatelji in "poznavalci" zlate kapljice, ki kljub svojemu višjemu coci-jalnemu stališču obiskujejo le zakrite kotičke, kjer točijo le naj-žlahtnejše sorte. Tudi ti so lansko jesen s pristnim navdušenjem hvalili cenjenega "muškatelca" iz duhovniške kleti v Meljuč Izvedenec kemik dr. Cazafura pa je pri zadnji razpravi izrekel o teh "Wein-beisserjih" uničujočo sodbo. Ugotovil je med drugim tudi sledeče: Ravno pred dvema letoma smo imeli v Mariboru podobno vinsko afero. V nekem hotlu so prodajali izvrstno, sladko kapljico. Vinski "strokovnjakiM niso mogli dovolj prehvaliti te pristne žlahtnine. Mariborska izvedenca dr. Cazafura in inž. Mohorčič pa sta našla v tistem sladkem rizlingu iz Lajteršperga — saharin. Obtoženi prodajalec se je proti temu mnenju uprl in poklical ljubljanske in zagrebške izvedence, ki so rekli, da ni saharina v vinu, ampak da je isto pristno. Rizling je £el na to na izvedeniško instanco, na ljubljansko univerzo, ki pa je v isti steklenici, iz katere se je med tem vino že posušilo, še z mikroskopom našla — kristale saharina in mariborski • Weinbeis-serji" so utihnili. Ni čuda. da so tudi sedaj ogorčeni, ker so hvalili in pili bezgov muškatelec. V to muškatelsko mariborsko o-zračje je prišla pozneje nova razprava o muškatelcu v tožbi, ki jo je naperil užaljeni kaplan Franc Hrastelj proti gospe Milki Pihlar-jevi, bivši uradnici Osrednje štajerske vinarske zadruge, zaradi njene ovadbe proti F. Hrastelju, katerega je obdolžila, da je vedel za ponarejanje muškatelca v zadrugi in da je še on posebej poslal odbornika Lorbeka v Zagreb vsvr-ho Informacij o cenah špirita v tovarni Arko. Razprava se je vršila pred istim sodnikom kakor zadnjič, g. Štuk-ljem. Obtoži tel j a Hrastelj a je zastopal dr. Veble, obtoženo pa je zagovarjal dr. Reisman. Obtoženka Milka Pihlarjeva je pri razpravi priznala, da je vloženo ovadbo poslala sodišču, nastopa pa dokaz resnice predvsem s kazenskim spisom proti odbornikom Zadruge, iz katerega je razvidno, da so bili obsojeni zaradi ponarejanja muškateljca, med njimi tudi kaplan Hrastelj. Glede naslednjega je obtožena Pihlarjeva še navajala: "Drugi dan po neki seji Vinarske zadruge, kjer sem bila uradnica. je prišel v pisarno, kjer sva se nahajala jaz in mož, odbornik Lorbek in vprašal moža. če naj gre v Zagreb ali ne. češ, da je bilo prejšnji dan na seji sklenjeno, da mora iti v Zagreb v tovarno Arko po informacije zaradi špirita. Lorbek je še pristavil, da mu. je kaplan Hrastelj izrecno naročil, naj se on pelje v Zagreb. Moj mož je bil takrat še podnačelnik Zadruge in se je zaradi tega obrnil nanj Lorbek za svet. Lorbek mu je še izrecno rekel, naj pove on (Pihlar) svoje mnenje. Ravno isto jutro sem v zapisniku Zadruge čitala tudi sklep prejšnjega dne. da se pelje Lorbek v Zagreb po informacije. Zapisnik pa ni navajal, da je naročilo dal Lor-beku Hrastelj. Iz podpisov sem u-1 gotovila, da je bil na seji tudi Hrastelj. Ko sem prečitala zapisnik, sem še vzkliknila napram svojemu možu in Vilku Golobu, železniškemu | uslužbencu v pokoju: "Ti norci l gredo pa še to v zapisnik pisat", i Pozneje pa tega odstavka v za-pesniku nisem več našla. Sodnik je sklenil, da se razprava preloži dc časa. ko bo okrožno sodišče rešilo sodbo proti odbornikom Vinarske zadruge, ki so bili že obsojeni zaradi ponarejanja muškatelca Kakor znano, je bil K.astelj v dotični zadevi obsojen na 1500 Din. ali 4 dni zapo'--> Lorbek pa na 2000 Din. ali 6 t!ni "apo-ra. Hrastelj je pri zadnji razpravi s poudarkom naelašal. da bodo sedaj v njegovi tožbi proti PLhlarje-vi nastopili soobtoženci kot priče in se bo potem izkazala njegova nedolžnost, med tem ko so bili v tožbi javneRa obtožitelja vsi odborniki zadrug:? obto?eni in tudi vsi obsojeni. "GLAS NAHODA"! NAROČA JTE SE NA Al.I KDO KAJ VE o mojem sinu ANTON Š^ALC. rojen leta 1887. Leta 1915 je bil vjet v Rusiji, poslan v Tomsk v Sibirijo in potem jc bilo vze iskanje neuspešno. Čujc se. da je odtam zašel v Ameriko in da biva neke v Cleve-landu. Če l:do kaj ve o njem, je prošen, da poroča meni. njegovemu očetu, ki sem pripravljen poravnati vse stroške. — Ivan Šmalc, klobučar. Mirna, Slovenija, Jugoslavija. • 2x 21&22 > NAPRODAJ JE krasna domačija v Gornjih Domžalah. štev. 10. Zidana hiša; šest sob: urejeno za mcsnico ali kako drugo obrt; zemlje je za 9 mernikov posetve in velik sadni vrt. Pod. dve veliki šupi in pet štantov kozolca. Posestvo je ob državni cesti. — Za pojasnila pišite na: "DOMAČIJA" co "Glas Naroda". 216 West 18 St. New York City. '3x 20—22» Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Jtdor je omenjen potovati e sca» rt kraj, je potrebno, da je poočea • potnih listih, prtljagi in dragi* stvareh. Vsled naše dolgoletne 1» košnje Vam mi tamoremo dati naj* boljša pojasnila in priporočane* vedno le prvovrstne brsoparz*lko. Tudi nedržarljanl samo rej o potovati v stari kraj, toda preskrbeti * morajo dovoljenje ali permit la Wasblngtona. bodisi za eno leto ali • mesecev »n se mora delati prošeje vsaj en mesec pred od potovanjem ta to naravnost v Washington, D. CL, as generalnega naaelnlfkaga koat sarja. Glasom odredbe, Ki Je stopila v veljavo II. jaUJa ItM ae nikoma« več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec oeeb-ao, bodisi ▼ najbližji nsselniaki sired alt pa ga dobi t New Torka pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji ta prosi. Kdor potuje sen braa dovoljenja, potuje na svojo lastna odgovorno«. KAKO DOBITI SVOJO* IZ ŠTABE GA KRAJA Od prvega, julija je v veljavi a* va ameriška priseljeniška postara. Glasom te postave asm ore J o rtškl državljani dobiti svoje ln neporočene otroke lrpo<* 21. Ista ter ameriške državljanke svoje le s katerimi s* bile pred 1. Joni* Jem 192$. leta poročene, laven kvoH, Jugoslovanska kvota anale Be dno 871 priseljencev letno. Do p»> lovfce te kvote so opravičeni ita-riši ameriških državljanov, aoij* ameriških državljank, ki so se pa 1. junija 1928. leta poročili ln f«* Ijedelcl, odroma fiene ln aepott* leni otroci ispod 21. leta onih a*» državljanov, ki so bili postava* pripnščenl ▼ to deželo sa stalno M. vanje ta. Vsi ti imajo prednost s kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, pela Unj itd., ki spadajo v kvoto braa vsake prednosti v led. pa ■» M •prejema alkaklb prošenj as aaa» rfkknak* rteejs STATE BANT "GLAS * i NARODA" NEW YORK, FRIDAY. JUNE 21, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Rdeče rože E O M A M. Za Ulu Naroda priredil O. P. Starokrajska porota. (Nadaljevanje.) Grof je komaj pazil na njegovo pojasnilo ter je že hotel ponoviti svoje vprašanje v angleškem jeziku. Medtem pa se je mlada dama ie nekoliko pomirila. — O, jaz razumem popolnoma dobro nemški jezik, le ne morem j a gladko govoriti. Prosim vas, gospod moj, ali lahko govorim z gospo Josto Namberg v privatni zadevi? Ali smem vstopiti skozi ta vrata? Pokazala je na vrata parka, katera je zaprl Henning za seboj. — Gotovo, gospodična, vi lahko dobite vstop. Grofica Namberg pa jc odsotna. — ker je danes zjutraj odpotovala. Preko obraza mlade dame se je pojavila senca. Maggie, jaz nimam nobene sreče, — je rekla v angleškem jeziku proti svoji spremljevalki. Obrnjena proti mlademu možu pa je na-nadaljevala v nemškem jeziku: — To je zelo škoda, zelo škoda! Grof Henning ni mogel obrniti svojih oči od njenega obraza. Bila je pravo veselje zanj, gledati na ta lepi, sveži obra^. ki je bil tako sličen Josti ln sklenil je, da ne bo za nobeno ceno izpustil mlade dame. Njena postava je učinkovala nanj kot nekako odrešenje iz mrkega razpoloženja, v katerem se je nahajal. — Mogoče lahko razpravljate o zadevi z mojim bratom, možem grofice Joste! — Dovolite mi, da se vam predstavim kot svak grofice Joste. * Ona je dihala hitro ter razburjeno. - O ne, jaz se ne morem razgovoriti o tej zadevi z vašim gospodom bratom, gospod grof. To je zelo delikatna stvar in jaz moram tovoriti z grofico osebno. Če mi morete povedati, kdaj se bo vrnila na grad Namberg. vam bom zelo hvaležna. Poln očaranja je poslušal grof Henning mehki glas, ki je bil še nekoliko temnejši kot oni Joste. Polomljena nemščina ga ni prav nič motila, pač pa mu nasprotno zelo dobro ugajala. Povratek grofice je še nedoločen in gotovo bo poteklo do tedaj še par tednov. - O, kako težko je to zame! — je vzkliknila mlada dama. — Prosim vas, povejte mi, kam je odšla? — Ona se nahaja sedaj v Waldowu. — O, to je zelo dobro. Takoj bom odpotovala tjakai. Hvala vam lepa, gospod grof. - Prosim, še za en trenutek, gospodična. Jaz bi vas zelo prosil, da liajprvo govorite z mojim bratom. To bo mogoče ze^ koristno za vas. — O ne, to ne more biti, — je rekla ona ter zmajala z glavo. Her.* 'ng pa je bil odločen, da je ne izpusti več. — Ali vsaj lahko sporočim svojemu bratu vaše ime? — je prosil. Ona se je pomišljala nekoliko ter se vprašaje ozrla v svojo spremljevalko. Nato pa je rekla, hitro odločena: — Gladys Dunby. Oči Henninga so zaiskrile. Tekom zadnjih par dni je pogosto govoril z Josto o njeni domnevani sestri ter tudi večkrat čital pisma, katera je dobil Rajner od svojega pooblaščenca. Vsled tega je vedel zelo dobro, da se je poročila druga žena očeta Joste z nekim Mr. Dunby-jem. Stopil je tik poleg sani. Miss Gladys Dunby ali pravzaprav baronica Gladys iz Wal-dowa. kaj ne? — jo je hitro vprašal. Nato pa je bila presenečena mlada dama. Ozrla se je nanj z velikimi očmi. — Vi veste? — Da. sedaj vem zagotovo, da ste sestra Joste, katero smo iskali že več mesecev. Miss Gladys ni mogla več nadalje mirno sedeti v saneh. Skočila je iz sani. še predno ji je mogel Henning pomagati. Vsa razburjena jc pritisnila roki na srce. — O, moja sestra ve torej zame ter me išče? — je vzkliknila, vsa radostna. — Da, gospodična, odkar veljfda ima sestro. Ona seveda ni vedela, če ta sestra še živi in kje se nahaja Upala pa je zelo, da jo bo našla. In jaz sem ji pripovedoval o mladi dami, ki je tako zelo podobna njej ter se nepričakovano udeležila pogreba ministra. Vsled tega smo .slutili, da Je mogoče sestra Joste. Vse to pa lahko izveste tudi od mojega brata, ki je prvi spravil Josto na domnevo, da ima morda še sestro. Vi me morate sedaj spremiti k njemu. Mlada dama se je vsa srečna ozrla vanj. — Ali res ne bom našla zaprtih vrat ? Ali me ima moja sestra nekoliko rada ter mi bo grof dovolil, da smem želeti svoji sestri dober dan? —je vpraševala. Učinkovala je kot čar na njegovo razdvojeno dušo. Bilo mu je pri ssrcu, kot da mora storiti vse njej na ljubo, — ker je bila sestra Joste, ter njej tako zelo podobna. — V gradu Namberg vas bodo sprejeli zelo prisrčno in moj brat vas bo gotovo prosil, da člmpreje mogoče odpotujete v Waldow k Josti, kajti ona bo vsa srečna, da bo lahko objela svojo sestro, nakar vas nebo več pustila stran. Dama mu je prožila roko te rekla: — Nikdar ne bom pozabila, da ste mi prinesli tako veselo sporočilo. Tako zelo ljubim svojo sestro, odkar se jo videla pri pogrebu, da komaj čakam trenutka, ko jo bom lahko pritisnila na srce. Jaz sem i>ama na svetu. Nobenega človeka nimam, razven moje zveste, stare Maggie, ki je potovala z menoj preko marja v Nemčijo, da poiščem svojo sestro ter strica. Jaz pa nisem vedela, če bom tudi lahko našla nekaj ljubezni in če me bodo sprejeli prisrčno. Tako je rekla s tresočim se glasom. Henning pa je povedel njeno majhno roko na usta. — Vsled tega si jemljem tudi pravico, da vas prav prisrčno pozdravim kot svojo svakinjo, — je rekel gorko. Ona se je hvaležno ozrla vanj. Na poti v grad je pripovedoval Hennihg svoji, pozorno poslušajoči spremljevalki, kako je prišlo, da je vedela Josta šele tako malo časa, da je bil njen pravi oče Jurij von Waldow in da je zapustil eno hčerko iz svojega drugega zakona. Nato je pripovedovala tudi mlada dama nekaj iz svojega življenja in glede svojih razmer. Vsled tega jima ni bila pot predolga in zrla sta drug drugemu v oči s tako živahnim zanimanjem, da sta pozabila na vse krog sebe. Ko sta dospela v grad, je dal Henning nekemu služabniku navodilo, naj povede Maggie, ki jima je sledila, v gorko sobo ter ji prinese zajtrk. Služabnik je zrl, očividno presenečen, v obraz mlade dame. Tudi on je postal pozoren na sličnost. Potem ko ji je služabnik odvzel gorki kožuh ter elegantno čepico, Jo je odvedel Henning v zapadno krilo. — O, kako čudovito krasen stari grad, kaj takega ni pri nas v Ame liki, — Je rekla Gladys, vsa očarana, ko se je ozirala naokrog. Henning jo je odvedel v majhni salon, ki je ločeval sobe Joste od onih njenega moža. Tam jo je naprosil, naj sede za par minut. On hoče najprvo nekoliko pripraviti svojega brata na obisk. Že par minut pozneje je stal Rajner pred mlado damo ter ji takoj prisrčno ponudil roko. (Dalje prihodnjič.) I Celje. 5. junija. UBOJ V SPODNJI REČICI. Na veliko soboto je popivala Videčnikovi gostilni v Spodnji Rečici večja družba rudarjev, med katerimi se je nahajal tudi pokojni Anton Grčar. Po policijski uri je družba pokojnega Grčarja odšla proti Drakslerievi gostilni. Ko se je del Grčarjeve družbe približal toej gostnlni. je naletel na obtoženega Ernesta Dornika, 23-letnega rudarja iz Hude jame pri Laškem ki se je nahajal v družbi nekega Raka: Med fanti se je nenadoma /nel prepir, med katerim je Rak zaklical: "Dobil sem štih". V tem pa je že Dornik s 4 prste debelim vklesanim kolom planil proti mirno stiječemu Grčar ju in ga udaril po glavi. Grčar je po prvem udarcu skušal pobegniti, toda Dornik ga je zasledoval in ga z več udarci pobil na tla. Še na tleh ležečega je tako pretepal s kolom, da se mu je ta zlomil v roki. Pokojnil Grčar je še sam odšel domov, kjer pa je takoj po prihodu padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Bil je naslednji dan orepeljan v celjsko bnlniro. kjei je umrl. Dornik svoje dejanje popolnoma priznava. V svoj zagovor navaja samo, da je hotel pomagati svojemu tovarišu Raku. ki je v usodnem trenutku zaklical, da je dobil "štih". Grčarja se je lotil, ker je slučajno stal njemu najbližje. Popoldne je zastopal državno pravdništvo dr. Juhart, obtoženca pa je zagovarjal dr. Vrečo. Publike je bilo ves dan precej, večinoma žensk. Porotni senat je stavil porotnikom eno glavno vprašanje glede uboja. Porotniki so vprašanje potrdili z 10 glasovi proti 2 in je bil obtoženec obsojen na tri leta tečke. ječe. Obtoženec je kazen takoj nastopil. Maribor, 5. junija. NOVOROJENČEK V GNOJNI JAMI. Kakor že nešteto slovenskih deklet. je šla tudi Šumenjakova iskat službe v Zagreb. Tamkaj se je spoznala s pekovskim pomočnikom Ludovikom Horvatom. Ljubezen ni ostala brez posledic. Ana je odšla nato v Maribor, kjer je služila potem tri mesece kot sobarica pri docentu dr. Matku. nakar se je vrnila k očetu v Savce. Bližal se je namreč že pomd. Čeprav je doma- čim prikrivala da je noseča, vendar to ni ostalo neopaženo. Dne 14. januarja je Šumenjakova konč no povila v hlevu živo dete ženskega spola, katero je potem zadavila in položila v gnojno jamico, kjer so ga našli še istega dne. Šumenjakova se je danes zagovarjala. da je izvršila svoje dejanje v zmedi n skrajni razburjenosti. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bila obsojena na 8 mesecev zapora. Maribor, 5. junija. ŽRTEV NESREČNEGA ALKOHOLA. Dne 21. marca je v vinogradu Josipa Krefta v Grabšinskem vrhu kopalo več fantov, med njimi tudi posestniški sin Alojz Neubauer ter brata Franc in Štefan Horvat. Žejo so si med delom gasili z jabolč-nico in bili ves čas veselo razpoloženi. Situacija pa se je nenadoma izpremenila po večerji, ko jih je vinski duh že preveč objel. Prvotni dovtipi so se pričeli razvijati v žaljivke in bivše veselo razpoloženje se je kmalu izpreme-nilo v prepir, kateremu je seveda sledil potem še neizogibni pretep, ki je imel usodne pbsledice. Posebno razboriti so bili Neubauer ter brat Horvata, ki so se nekaj časa metali drug drugega po tleh, dokler se ni končno v Neu-baurjevih rokah zabliskal nož in je padel klic: "Salabold. sedaj bom pokazal!" In res se je kmalu nato j Štefan Horvat privlekel v sobo tež-j ko ranjen se zgrudil na posteljo in : obležal nezavesten. Izdihnil je še istega dne vsled izkrvavitve. Imel je prerezano tudi eno večjo žilo odvodnico, kupno pa 8 vreznin, nekatere do 8 cm globoke V pretepu je bil ranjen tudi njegov brat Franc, vendar pa njegove poškodbe niso bile nevarne. Neubauer je prišel po polnoči še pogledat h Kref-tovi viničariji, da poizve, kako gre Štefanu Horvatu, ko pa je slišal, da je že umrl, je mirno odšel. Neubauer odkrito priznava svoje dejanje, zagovarja pa se se silo-branom. Senatu je predsedoval višji sodni svetnik Posega, prisednika sta ss. Tombak in dr. Senjor. državni tožilec dr. Holnik. branitelj obtoženca dr. Pernat. j Porotniki so potrdili vprašanje glede uboja in težke telesne poškodbe, nakar je bil Alojzij Neubauer obsojen na 6 let težke ječe. ŠVICARJI ODPRAVLJAJO KONTROLO POTNIH LISTOV. Švicarski justični in policijski department objavlja, da so odpravljeni po medsebojnem sporazumu potniški vteumi za švicarske, nem- { ške, italijanske, avstrijske, gdan-ske, estonske in litovske državljane. Švica bo tujsko policijo sploh odpravila in s tem tudi obmejno kontrolo potnih listov. * fMrnikot Stunning KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18. St., NEW YORK, N. Y. 99 Solnčenje ........................ 30 Spolna nevarnost ...............25 i Slike iz živalstva, trdo rezana .. .90 Slovenska narodna mladina. obsega 452 strani .............1.50 Slov. italijansk iin italijanski slov. slovar .........................90. Spretna kuharica, trdo vezana ....l.l.lj Sveto Pismo stare in nove zaveze, lejk) tr«lo vezana ..............3.— j Sadno vino .....................40 Slovenska slovnica (Breznik) trdo vaz...................1.20 lična knjiga in berilo laškega jezika ..........................60 Veliki vsevedež .................80 Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ..........2.35 Voščilna knjižica ............... 30 Zdravilna zelišča ...............40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zbirka domačih zdravil .........,80 Zgodovina Umetnosti pri Sloven- i cih. Hrvatih in Srbih..........1 22. Junija: Minnetonka, Cherbourg St. Luuis, Cherbourg. Hamburg 25. JuniJ&: i'aris. Havre Saturnia. Trst 26. ,uni Ja: Ber»ngarla. Cherbourg America, Cherbourg, Bremen 27 junija: Olympic. Cherbourg Dresden. Cherbourg, Bremen Berlin, Cherbourg, Bremen 28. Junija: Presidente Wilson. Trat Statf-ndam, Boulogne »ur Mer, Rot-terdan. 29. Junija: Belgenland, Cheroourg, Antvcwn Mauritania Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg L«*vlathan. Cherbourg Conte Grande, Napoll, Genova Minnekahda, Boulogne aur Mer. 1. Julija: Fran re, Havre 2. Ju'iJa: Columbus, Cherbourg. Bremen Rvndarii. Boulogne aur Mer. Rot. terdam 3. Julija: Homeric. Cherbourg Presidt-nt Harding. Bremen Cherbourg. .90 MOLIT VENIKI: Marija Yarhinja: v platno zvezano.............80 v fiuo platnu .............. 1.00 v usnje vezano ............1.50 v fino usnje vezano........ 1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............ 1.— v fino platno vezano........ 1.10 v usnje vezano ............ 1.50 v fino usnje Rezano ........ 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano.............80 v fino platno vezano........ 1.20 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ........1.S0 Sveta Ura (z debelimi črkami): v platno vezano.............00 v fino platnu vezano ...... 1.50 v fino usnje vezanu ........ 1.0U Nebesa Naš Dom: v platno vezano ........................i,— v usnje vezano ........................1.50 v fino usnje vezano ................1.S0 Kvišku srca mala: v platno vezano.............ftn v celoid vezano ............ 1.20 v fino usnje vez...........L50 Hrvatski molitveniki: Utjeha starosti, fina vez. ........ najfinejša vez ..............1.60 *lava Bogu r mir ljudem, fina voz 13fi najflnejš ».vez ..............1.60 Ivončee nebeški, v platno ...... .80 fina vez ....................i._ Vlenae, najfinejša vez ..........1.6« Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prajerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........l.io Key of Heaven: v usnje vezano ............. 70 v najfinejše usnje vezano ....1.20 (Za odrasle) Key of Heaven: v fino usnje vezano ........ 1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ........ 1.30 V ve Maria: v fino usnje vezano........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski .............25 Angleško slovenska berilo........3.00 (Dr. Kern) Amerika in Amerikanci (Trunk)..5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši.......... .10 Angleško-slov. in slov. angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim ...... .75 Cerkniško jezero ...................1.20 Domači živinozdravnik, trd. vez. ..1.G0 Domači živinozdravnik, broš.....1.25 Domači zdravnik po Hnaipu: broširano ....................1.25 Govodoreja ......................1.50 Gospodinjstvo....................1.— •Jugoslavija. Melik 1. zvezek ____1.58 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80 Kubična računica, — po meterski meri ....................... „75 Kletarstvo (Skalieky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika ....... .30 Knjiga o lepem vedenju: trdo vezano ................1._ Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju.....50 Kat. Katekizem .................60 Mati: Materinstvo ..............1.— Nemško-angleški tolmač ........1.40 Naiboljša slov. Kuharica. 668 str. lepo vez. (Kulinšeki ..........5.— Nasveti z* hišo in dom, trd. rez. 1.— Naše gobe. s slikami. Navodila za si»uznavanje užitnih in strupenih gob ..........................1.40 Nemščina brez učitelja: 1. del ...................... .30 2. del .......................30 Nemško slovensko slovar ........1.— Slovensko nemški slovar.........80 Ojačen beton .................. .50 Obrtno knjigovodstvo ............2.50 Petrotninarsivo. trd. vez.........1.80 Perotninarstvo. broš. ............1.50 Prva čitanka, vez................75 Prva pomoč, I>r. M. Rus ........1.— Pravila za oliko ...............65 Prlkrojevanja perila po životni meri s vzorci..................1.— Psihične motnje na a!koholski podlagi .........................75 Praktični računar ...............75 Parni kotel, pouk za rabo pare____1.— Radio, osnovni pojmi iz Radio teh . nike, vezano ..................2.— broširano ....................L75 Račanar r kronski in dinarski veljavi ..........................75 Sadje v gospodinjstvu............1,— 7^ravje m'adine ................I Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 zv....................1.20 J Št. o. (Fran Milčinskl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina vselomodre črtice I.. 72 strani. broširano .................25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredi'a Utva, 111 str., bros............3." štev. 8. Akt. štev. 113...........7" Št. 9. (Fniv. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš..........70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš. ........ -2."> Št. 11. (Povel Gulia) Peterčkove poslednje sanje, Inižična povest v 4 .slikah, 84 str., broš. ...... .35 Št. 12. (Fran Milčlnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str., broš...........80 Št. 13. (V. M. Garšin) Kadežda Nikola jevna, roman, poslovenil U. Žuu, 112 tsr., broš..........30 Št. 14. (I>r. Kari Engliš) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broš...........................80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon- court. Renee Maui>erin..........40 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš..........45 št. 17. (I*ros|>er Marimee) Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str..............3(1 » Št. 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25 št. 10. (Gerhart HauptmaiD Potopljeni zvon. dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., broš....... .50 št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač. 154 str., broš............. .45 Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str. broš. .........................25 Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____ sonata .. 1.....................60 Št. 23. (Sopbokles) Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, (jO str., broširano .....................30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev,. I. del, 355 str., broš.......................... .80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja IL del .......................80 Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske. poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. .........................35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš....... .35 Št. 29. Tarzan sin opiee .......9« Št. 3L Roka roko...............25 St. 32. Živeti ........:....... 4. julija: Milwaukee, Cherboi-ric, Hnmburg. M uen«'hen. Boulogne sur Mer, Bremen 5. Julija: lie de France, Havre Veendam, Boulogne »ur Mer. Rot terdam Augustus. Napoti. Genov« 6. Julija: Minnew8ska, Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpen Deutucbland, Cherbourg. Hamburg Republic. Cherbourg. Bremen 7. julija: Aquitanla Cherbourg 9. julija: Majestic, Cherbourg 11. Julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 12. julia: Paris Havre Yuli-unia. Trst (islet) Lapland. Cherbourg, Antweri>*n Volendum. Bouluogne tur Mer Kot* terdam Minnesota, Boulogne sur Mer 13. julija: Hamburg. Cherbourg. Hamburg 15. julija: Bert'iigaria. Cherbourg 18 julija: Karlsruhe, Boulogne sur Mer. Bremen Rotterdam. Boulogn* sur Msr. Rotterdam 17. Julija: President Roosevelt Cherbourg, bremen 18. julija: Boulogne sur Mer. Br*. men 19. julija: Kntnee. Havre Olympic, Cherbourg Pennland. Cherbourg. Ai>twerp«a 20. Julija: Minrwlonka. Cherbourg Albert Ratlin, Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano. Napoll. Genova 23. julija: Berlin. Cherbourg, Premen 24. Juli ja: Mauretania. Cherbourg George Wsshington Cherbourg, Br*-men 26. julija: lle (le France. Havre (Glavni poletni Izlet) Homeric. Cherbourg Bremen. Cherbourg. Bremen Ne tv Amsterdam. Boulogne sur Mer Roma. Napoll, Gei ava 27. Julija: Bflgf-nland, Cherbourg, Antwerpen St. I Afuis, Cherbourg, Hamburg I.evlathnn, Crii»r-K.-----. Mlnnekahda, ifOuiogne sur Mer 31. julija: Dresden, Cherbourg Bremen America. ChertKiurg. Bremen Št. 35. (Gaj Salustij Krlsp) Vojna z Jugurto. poslov. Ant. Dokler. 123 strani, bm5. .......... .50 Št 36. (Ksaver Meško* Listki. 144 strani ...................65 št. 37. Domače živali...........30 Št. 38. Tarzan in svet ..........1.— štev. 30. La Boheme ...........90 Št. 46. Magda .40 št. 47. Histerij duše ............L— Štev. 4S. Tarzanove živali .... .90 Štev. 49. Tarzanov sin ........ JO Št. 50. Slika De Graye ..........1.20 Št. 51. Slov. balade in romance JO Št 52. Sanin .............. ...1.50 Št. 54. V metežn................1.— Št. 55. Namišljen ibolnik ...... .50 Št 56. To in onkraj Sotle .... «30 Št 57. Tarzanova mladost .... J90 Štev. 58. Glad (Hamsun) .....90 Št 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma. I, del..........1«— štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del 1.......1__ Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 št. 62/ Idijot, i. deL (Dostojevski) J90 ŠL 63. Idijot, II. del .......... JO Št 64. Idijot, III. del.......... M Štev. 65. Idijot, IV. del .......90 Vsi 4 deli ..............3.25 Št. 66. Kamela,; skozi uho Sivan-fee, veseloigra .................45 Slovenski pisatelji II. zv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero 1 Perira, črtice .......................2.51' Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ...............230 Tik za fronto ...................70 Tatic, (Bevk), trd. vez..........75 Tri indijanske povesti ...........30 Tunel soc. roman................1.20 Trenntki oddiha ................ .50 Turki pred Dunajem ...........30 Ura z angeli ....................1.20 V robstvu (Matičič) ..............1.25 V gorskem zakotju ............ .33 V oklopnjaku okrog sveta, 1. del .90 2. del .......................90 Veliki inkvizitor ................1.—! Vera (VVa'.dova), liroš..........35: Višnjega repatica, roman. 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo. I. zv... .35 V pustiv je šla, III. zv........35 Vrtnar, (Kabindranatli Tagorel, trdo vezano .................75 j broširano ...................60 1 Vojska na Balkanu, s slikami .. .25 Volk spokornik in druge povesti 1.— j Trdo vezant» ...................1.25 Valetin Vodnika izbrani spisi .. .30 Vodnik svojemu narodu .........25 Vodnikova pratika 1. 1927.......50 Vodnikova pratika 1. 1928 ...... .50 Vodniki in preporoki ...........60 Vladka in Metka .............. .50 Zaroka o polnoči ...............30 Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60 Zmisel smrti ...................G0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, iK>vext .............35 Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, broš........... „»0 Zgodba Napoleonovega Huzarja ..1.— Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bosne .................70 Zlatarjevo zlato .................90 Za mil joni ..........v..........90 Za miljonl .....................65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovee, 3. zv. skujiaj ........ Zvesti sin, povest ............ Zlatokopi ........................ Ženini naš« Koprnele .......... Zmote in konec gdč. Pavle...... Zlata vas ...................... Zbirka narodnih pripovedk: I. del......................... Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................40 R DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot zal ootovanj« na ogromnih oarnlklh* PARIS — 25. junija; 12. Julija (Ob polnoči) FRANCE 1. julija; 19. julija (6 P. M.) (Ob polnoči), ILE DE FRANCE 5. juL; 26. jul. (Ob polnoči) (7. P.M.) Najkrajia. pot po £eie>mcl. V inkdb Je v posebni kabini b vsemi modernimi udobnosti — PiJafm In alavna franr^ka kuhinja. Isredno nizke cen*. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta aii FRENCH UNE 1t »TATE STREET NEW YORK. N. Y. 1.50! .25 j .20; .451 .45 .50 .40 BAZNiS POVESTI in ROMANI: \merika. povsod dobro, doma najbolje ...................... .65 Agitator (Kersnik) broš. .......80 Andrej Hofer................... 30 Arsene Lupin ...................60 Beneška vedeževalka .............35 Belgrajski biser ................ .35 Bell mecesen ....................41* Bele noči (Dostojevski), trdo vez. .75 Bele noči, mali junak ...........60 Batkansko.Turška vojska ...... .80 Balkanska vojska, s slikami.....25 Berač s stopnjic pri sv. Roku .. .50 Blagajna Velikega vojvode.......60 Boy, roman .................... £51 Bnrska vojska...................4(1 Bilke (Marija Kmetova) ...... J55 Beatin dnevnik .................601 Božični darovi .................. ,35 Božja fcot na Šmarno goro...... .20 Božja pot na Bledu ............ .21, Boj in zmaga, povest .......... Cankar: Bela Krizantema.......75 Grešnik Lenard, bro3... .70 Mimo življenja ...... .80 Cvetke ............1........... .25 Cesar Joief II................. JU i Cveti na Borograjska ............ Ji0 Čarovnica ...................... Črni panter, trd. vez. .......... .80 broS. ............ M Čebelica ........................ iS Črtice iz življenja na kmetih .... J5 Drobiž, salbi car in razne povesti — spisal Miieinski ...............60 Darovana, zgodovinska puvest .. .60 Dekle Eliza .................... .4« Dalmatinske povesti ............ .35 Drama v zraku, roman...........40 Dolga roka .................... .56 Do Ohrida In Bitolja...........7t Deteljica ....................... .6« Doli z orožjem ................ Don Ki šot iz La Manbe ...........46 Dve sliki, — Njiva, Starba — (MeSko) .....................80 Dev ira Orleanska .............. jfl Duhovni boj ................... .58 Dedek je pravil; Marinka In ftkra- teljčki ........................46 Elizabeta ...................... J5 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 arovška 11 Uharica .................80 Fran Baorn Trenk .............35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo .................... SO Gozdovn:k C! zvezka) ...........1.20 Godčevski katekizem.............25 Gostilne v stari Ljubljani.......66 Grška Mytologija .............. 1.— Gusarji .........................75 Hadži M u rat (Tolstoj) .........60 Hektorjev meč .................75 Hči papeža, trdo vez..............1.— Hudi časi. Blage duše, veseloigra 75 Hiša v Strugi .................. 30 Hedvika ........................ .35 Helena < Kmetova ) .............40 Hudn Brezdno (II. rr.^ ........ 35 Humoreske. Groteske in Satire, vezano ......................80 broširano ...................80 Izlet gospoda Broučka ..........1.2« Iz tajnosti prirode.............. J»0 Ix modernega vseta, trdo rez. 1.88 Igračke, trdo vez. ................1,—. broširano .................. Ji« Igralec .........................75 Jagnje ........................ Jt$ Janko In Metka (za otroke) ____ 38 Jemač Zmagovat, Med plaiorl.. 38 Jutri (Strug) trd. v..............75 broš. ....................... .60 Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh 10 rrezkov, lejto vezanih..................10.— Sosedov sin. broš................49 6. zvezek : Dr. Zober — Tngomer broširano ...............8.. .75 Kako sem se jaz likal (Alešovee) I. zvezek .......... 38 Kako sem se jaz likal (Alešovee) II. zv. ............ JEQ Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni 9 ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 210 w. iš: New York