PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 16 (13.247)
Trst, petek, 20. januarja 1989
Ministre bo izbral iz seznama, ki ga bo sestavilo predsedstvo SZDL
Anteju Markoviču poverili mandat za sestavo nove jugoslovanske vlade
Za sedaj nobenih indiskvecij o imenih bodočih ministrov - Markovič je odločen zagovornik prehoda k tržnemu gospodarstvu kot sredstvu za izhod iz krize
Kdo je Ante Markovič
Ante Markovič se je rodil 25. novembra 1924. leta v Konjiču. Šolal se je v Dubrovniku in v Zagrebu in diplomiral 1954. leta na elektrotehničnem oddelku tehnične fakultete zagrebške univerze. Po narodnosti je Hrvat. Govori nemško in precej dobro italijansko. Pred vojno se je vključil v napredno mladinsko gibanje, 1940. leta je postal član SKOJ, 1943. pa član KPJ oziroma kasnejše ZKJ. Bil je partizan od 1941. leta.
Med vojno je bil sekretar SKOJ za Dubrovnik in aktiven borec. Po vojni je delal v podjetju 'Rade Končar' v Zagrebu, kjer je pričel kot navaden projektant, napredoval v konstruktorja in prehodil celotno lestvico vse do generalnega direktorja podjetja. Med drugim je bil član univerzitetne konference ZK, dalj časa je bil poslanec v zvezni skupščini.
Od 1982. leta pa do maja 1986 je bil predsednik izvršnega sveta SR Hrvaške. To dolžnost je opravljal po splošnem mnenju zelo dobro. V tem razdobju je bil dve leti predsednik delovne skupnosti Alpe-Jad-ran. Takratne ocene predstavnikov dežele Furlanije-Julijske krajine so bile izredno laskave tako o njegovem opravljenem delu kot tudi o osebnih sposobnostih takratnega predsednika hrvaške vlade.
Lani je predsedoval delovni skupini, ki je pripravljala za zvezno ustavo amandmaje gospodarskega in družbenega pomena. Odločno je zagovarjal tržno usmeritev in je v pomembni meri tudi njegova zasluga napredek v smeri tržnega gospodarstva, ki ga omenjeni popravki vsebujejo.
BOGO SAMSA
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je včeraj že okrog enajste ure uradno sporočilo, da so imenovali za mandatarja za sestavo nove jugoslovanske vlade Anteja Markoviča. Kasneje so izdali daljše uradno sporočilo, v katerem se sklicujejo na razpravo in zaključke seje predsedstva Zvezne konference SZDL Jugoslavije in zahtevajo od mandatarja in Socialistične zveze, da čim hitreje sestavita novo vlado.
Postopek za sestavo vlade je podoben postopku imenovanja mandatarja, samo da v tem primeru nima odločilne vloge predsedstvo republike, temveč sam mandatar. Socialistična zveza bo sestavila seznam kandidatov za zvezne ministre. Posamezne socialistične zveze republik in pokrajin bodo navedle svoje kandidate, njihove predloge pa bodo uskladili na novi seji predsedstva SZDL Jugoslavije. Končno besedo imata mandatar in seveda zvezna skupščina, ki mora novi vladi izglasovati zaupnico.
Imenovanje mandatarja je bilo izvedeno izredno hitro. O stališčih članov predsedstva in s tem tudi republik in pokrajin seveda ni nobenih vesti, saj se take zadeve povsem razumljivo opravljajo za zaprtimi vrati. Pa vendar se čujejo resne vesti, da je bilo razmerje sil odločno na strani Markoviča. To je zelo verjetno, ker v jugoslovanskem javnem mnenju vendar prevladujeta dve načeli: predvsem tržna usmeritev in fe-
deralna ureditev. Federalizem se trese, dobiva resne udarce, prišlo je do "poenotenja" srbskega tipa v Vojvodini, do očitnih grobih premikov v Črni gori, toda to je delno dobljena bitka, ne pa vojna. Pri drugih zbuja odpore, tudi pri -Makedoncih, ki bi iz gospodarskih razlogov morali biti naravni zavezniki Srbije.
Neko vlogo je verjetno odigral tudi svet. Jugoslavija mora in želi izvažati in se povezovati z zahodnimi tržišči, kjer je edini izhod iz krize. Tu pa ima Markovič zelo velike možnosti zaradi svoje ekonomsko-politične strokovne in široke usmeritve, pa tudi zaradi izkušenj, ki jih je imel kot predsednik hrvaške vlade, ko je bil istočasno odličen in splošno priznan predsednik skupnosti Alpe-Jadran.
Seveda pa njegovo imenovanje najbrž ni bilo tako preprosto zaradi ostrega srbskega odpora in "pritiskov", o katerih se mnogo govori. To pa zastavlja vprašanje, kako se bodo razvijale stvari kasneje. V tej zvezi je morda zanimiva pripomba, objavljena v uradnem poročilu Tanjuga, da so med ministri in podpredsedniki lahko tudi osebnosti, ki so bile v kandidacijskem postopku navedene kot kandidati za predsednika vlade. Iz tega, kot tudi iz nekaterih komentarjev, je možno razbrati, da se bo zvezno predsedstvo prizadevalo, da vstopi v vlado tudi predstavnik Srbije Jovič, s čimer naj bi se omilila očitna razpoka in dejstvo, da je v vsakem "dvoboju" vedno nekdo zmagovalec.
Washington doživlja Bushev dan
WASHINGTON - V Združenih državah, kjer tudi v politiki ne gre brez sarabande, bo danes Bushev dan. Novi ameriški predsednik bo prestopil prag Bele hiše s' primernim hrupom, ki spominja na bližajoči se pust.
Da bi si ljudje pomagali iz organizacijske stiske je uprava izdala posebno brošuro, ki je pravi vodič po mondenih zakuskah, gala večerjah in seveda slavnih govorih. V znamenju gesla »George to George« (Georgea sta seveda Bush in VVashington) so kuharji snovali jedilnike za večerje, ki bodo dostopne le tistim, ki bodo za svoj prostorček v dvorani odšteli 1.500 dolarjev, približno dva milijona lir. Prerivanje bo tudi po cerkvah, kjer bosta zakonca Bush prisostvovala tako katoliškim kot židovskim obredom.
V Washingtonu, kjer je napočil Bush Day, pa le niso vsi veseli. Kaos je že zavladal zaradi strogih varnostnih ukrepov, prebivalstvo pa je na volitvah podprlo demokrate in Dukakisa. Z velikim hruščem bo Busheva karovana vsekakor postavil svoje šotore, kako bo potekalo praznovanje je seveda še neznanka, mnogi pa so že pripravljeni staviti na politično bodočnost najbolj previdljivega ameriškega predsednika.
Zaščito delavskih pravic bo proučila komisija
Minister Formica poročal o kršitvah delavskih pravic v Fiatovih obratih
DUŠAN KALC
Rino Formica
RIM - - Vihar, ki so ga v italijanskem političnem življenju dvignile vesti o hudih primerih kršenja delavskih pravic in protisindikalnega obnašanja v nekaterih obratih Fiata, se še ni izčrpal in njegove posledice se bodo verjetno še dolgo časa poznale. Takšno je mnenje, vsaj na levici, tudi po včerajšnji avdiciji ministra za delo socialista Rina. Formice pred komisijo za delo poslanske zbornice. Minister je v bistvu potrdil, da problem obstaja in da je zelo resen in da je treba zanj najti tudi ustrezno rešitev, čeprav to še ne pomeni, da je odnos med sindikatom ter delodajalci kompromitiran. Formica, ki je 9. januarja, takoj po izbruhu škandala, razposlal 112 inšpektorjev za delo v vse Fiatove obrate širom po italijanskem škornju, da bi preverili verodostojnost obtožb na račun največje italijanske industrijske družbe, je namreč ugotavljal, da te obtožbe v mnogih primerih niso neutemeljene, čeprav je v isti sapi dodal, da je treba vsekakor razpršiti sleherni sum, da bi Fiat pri tem ravnal z nekimi točno določenimi strateškimi cilji.
Iz ministrovega poročila, ki predstavlja zaenkrat še vedno nepopolno sintezo poročil 112 inšpektorjev, je razvidno, da so najhujše primere sindikalne diskriminacije in kršenja delavskih
pravic ugotovili v obratih Mirafiori, v Ar eseju in v Pomiglianu d'Arco. Te primere bodo vsekakor še preverili v njihovi celoti, ko bo na razpolago popolna slika.
Do tu gole številke. Naprej pa nekaj zanimivih misli ministra Formice. Spor, ki je zaradi Fiatove afere nastal med sindikatom in Fiatom ter v samih političnih vrstah, ni po ministrovem mnenju tako hud, da bi se ga ne dalo zravnati, že zlasti spričo Fiatove pripravljenosti, da popravi svoje napake. Na soočanje je pripravljen tudi sindikat, tako da je že včeraj prišlo do prvega srečanja. Mimogrede velja omeniti, da Romiti še vedno zanika Fiatovo krivdo, kljub temu pa je po mnenju Formice možen dialog, ki mora služiti zato, da bi končno določili nova pravila igre v NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kljub rekordni suši je vode za zdaj dovolj
NA 4. STRANI
Dražji bencin v Jugoslaviji
LJUBLJANA — Nafta in njeni derivati so v Jugoslaviji poprečno dražji za 28,58 odstotka. Slednjo podražitev je skupščina skupnosti jugoslovanskega naftnega gospodarstva pravzaprav pripravila že 6. januarja, ko je ugotovila, da je ZIS dal soglasje tako imenovanim skupnim elementom, po katerih krojijo cene. Glavni vzrok za podražitev pa je po zatrdilu naftašev zaradi padca dinarja v primerjavi s kurzom dolarja.
Odslej stane 86-oktanski motorni bencin 2.120 dinarjev, 98-oktanski bencin 2.260 dinarjev (približno 530-540 lir), neosvinčeni bencin (95-ok-tanski) pa 2.380 dinarjev. Dizelsko gorivo D-l pa stane po novem 1.850, gorivo D-2 pa 1.810 dinarjev.
Tudi vsi ostali derivati nafte so odslej dražji za 28,58 odstotkov, sem pa sodijo tudi mineralna maziva.
Košarkarski pokal prvakov
Zmaga Jugoplastike poraz Scavolinija
□ n □
Teniško prvenstvo Avstralije
Veliko presenečenje: Wilander izločen
Zenski smuk za SP
Slavje Švicarke Marie Walliser
NA 10. STRANI
Napeto predvolilno vzdušje
BERLIN Predvolilno vzdušje je bilo v Zahodnem Berlinu še posebno napeto. Po dolgem času je morala policija poseči tudi na predvolilnih shodih, saj se je na berlinskih ulicah zbralo približno 4.500 ljudi, ki je demonstriralo, da bi preprečilo zborovanje neke skrajnodesničarske stranke. Novoustanovljeno politično gibanje, ki bo zastopano na volitvah 29. januarja, je v svojem volilnem programu postavilo tudi zahtevo, da država izžene vse delavce iz tujine. Ksenofobija nove stranke je že pred nedavnim sprožila val ogorčenih reakcij nemške demokratične javnosti.
Smrt mladega Tržačana blizu Ovčje vasi
NA 5. STRANI
Policija je skušala pregnati demonstrante s silo
(Telefoto AP)
V Beogradu ljudi bolj zanima draginja kot pa pogajanja za izbiro mandatarja
BEOGRAD — Beograd se je zjutraj zbudil z zelo rahlo meglo. Od časa do časa je zlobno zapihala košava, neke vrste beograjske burja. Pa je trajalo le malo časa, veter se je polegel in ponovno prevladuje umazana megla. To pa ne samo meteorološko, temveč v splošnem življenju mesta. Ljudi ne zanima, kdo bo predsednik, malo se govori o dvoboju med Antejem Markovičem in srbskim prvakom Bo-risavom Jovičem. Ljudje govorijo o podražitvi bencina, sladkorja, živil, skratka, o neznosni draginji.
Tisk je poln napovedi in prepovedi o nedovoljenem prekupčevanju, o previsokih maržah, ki naj bi bile krive za draginjo. Na veliko so objavili zahtevo srbskega sindikalista, da je treba »cene umiriti«, ker je to prvenstveno politično vprašanje. Ni ravno nujno do kraja ponovno zamrzniti cene, toda potrebna je državna kontrola.
Razburjenje je splošno, nezadovoljstvo narašča in se že obrača tudi k novemu srbskemu vodstvu, češ da ni ničesar naredilo. Bili smo na Ušču na manifestaciji in prisluhnili ljudem. Po mnenju nekaterih pa se nič ni spremenilo. Morda imajo Slovenci prav in je rešitev v demokraciji, v gospodarstvu pa je treba vse razprodati in dati v roke privatnikom. Take in podobne komentarje se čuje za vsakim vogalom.
Taksisti so tudi v Beogradu važen vir informacij, nekak barometer javnega mnenja. Radi govorijo, za vse se zanimajo, dobro so med seboj organizirani. V sredo so povečali tarife za 45 odstotkov, včeraj pa se je drastično podražil bencin. Zjutraj so bili vsi črni od jeze, nezgovorni in jedki. »Vse sem izračunal,« pravi taksist, »vsako uro, ko delam, napisal v knjigo vsak izdatek in dohodek. Lani sem zaslužil povprečno 45 milijonov din na mesec.«
45 milijonov je le malo več kot sto tisoč lir, seveda po uradnem kurzu Jugoslovanske Narodne banke. To pa je za Beograd relativno že kar visok zaslužek, mnogi prejemajo manj. V Črni gori so znašali mesečni dohodki tudi po dvajset milijonov.
Beograjska Politika o cenah sicer piše, toda na prvi strani objavlja zmagoslavno vest, da je lani samo v Srbiji narasla industrijska proizvodnja, povsod drugod pa padla. Decembra naj bi narasla kar za 9 odst., toda v celem letu za slaba dva. Pregled rdečih številk v podjetjih pa je drugačen, velika večina dela z izgubo, komaj krijejo plače, nelikvidnost republike je že zelo resen problem.
Predvsem pa beograjski tisk nadaljuje kampanjo proti Šuvarju, predsedniku ZK Jugoslavije, ki je postal dežurni krivec za vse težave. Narašča zahteva po njegovem odstopu, vedno več partijskih organi-
zacij zahteva sklic izrednega kongresa ZK Jugoslavije, odstop zveznega partijskega vodstva in podobno.
Toda iz Hrvaške je prispel prvi oster in resen odgovor. Včerajšnji zagrebški »Vjesnik« obširno poroča o zasedanju Zveze borcev Dalmacije, ki so se zbrali v Splitu. V »Vjesniku« je na prvi strani velik ■ naslov: »Kdo in zakaj ruši Jugoslavijo« v podnaslovu pa »Borci Dalmacije o stanju v državi: Obsodili so napade na Stipeta Šuvarja in na poskuse, da se politizira položaj Srbov v Dalmaciji in spre Srbe s Hrvati«. Borci branijo Šuvarja, ker ni dal za napade nobenega povoda in branijo osebnost, humanizem in znanje predsednika CK ZKJ. Predvsem pa zavračajo obtožbe o izenačevanju položaja Srbov na Hrvaškem s stanjem na Kosovu.
V tem zaostrenem ozračju nacionalnih spopadov, gospodarske krize in zelo težavnem iskanju izhoda živi glavno mesto Jugoslavije svoj delovni dan. Vse stvari se zelo hitro spreminjajo in včerajšnja resnica, prava histerična vera, danes že ni več to. Je v tem že znanilka nečesa resnično novega? Bili bi preveliki optimisti za tako trditev, vendar nekaj znakov pa je le tudi, in to ne samo med zagrenjenimi in sedaj molčečimi beograjskimi intelektualci.	B §
• Formica
NADALJEVANJE S 1. STRANI
odnosih med delavcem in delodajalcem. Tega problema se namreč pri Fiatu niso dotaknili že od leta 1971. Minister se je v svojem poročilu dotaknil tudi vprašanja malih podjetij, kjer se je zaščita delavskih pravic, po njegovem mnenju skrčila do takšne mere, da ponekod sploh ne obstaja. To vprašanje bo treba skrbno proučiti ter z novimi zakoni zagotoviti boljšo zaščito. Ta del ministrovega poročila je bil vsem političnim komponentam parlamentarne komisije zelo všeč.
Poudariti pa je treba še en aspekt ministrovega poročila. Odločno je pribil, da je treba Fiatovo zadevo reševati v strogo sindikalnih okvirih. To pomeni, da ne sme zdrkniti na politično raven. Z drugimi besedami pa pomeni, da je treba preprečiti KPI, ki je prva dvignila oblak prahu, da bi se politično še naprej okoriščala s poglabljanjem te problematike. Antonio Bassolino, ki v partiji odgovarja za delavska vprašanja, je v splošnem ugodno ocenil ministrovo poročilo. Afera Fiat je, če ne drugega, služila že zato, da je odprla široko debato o delavskih pravicah. Sam je v komisiji, med splošnim pritrjevanjem predlagal ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi proučila dejansko stanje na področju zaščite delavskih pravic. Priznal pa je, da morajo pri vseh teh zadevah imeti glavno in odločilno besedo sindikati.
Nesoglasja v PZDP zaradi resolucije o pluralizmu
General Jaruzelski grozil z odstopom
VARŠAVA — S tem da je poljski ministrski predsednik Rakowski pokazal naklonjenost do razpuščenega sindikata Solidarnost in izdelal nekakšen načrt za njegovo postopno vključitev med uradna delavska gibanja, je hkrati tudi sprožil pravi potres v vrstah PZDP. Trda struja vodstva poljske partije je namreč odločno nasprotovala odpiranju, Jaruzelski pa je zagrozil, da bo odstopil, v primeru da plenum PZDP ne bi odobril resolucije. Skupaj z Jaruzelskim je zagrozil z odstopom ves partijski vodilni štab.
Šef uradnega sindikata Alfred Mio-dovvicz se od vsega začetka ni strinjal s predlogom Rakowskega, da bi Solidarnost uradno priznali, pa čeprav pod številnimi, tudi omejevalnimi pogoji. Grožnjo, da bo Jaruzelski odstopil, pa je označil kot edino orožje, katerega se je šef poljske partije lahko poslužil v trenutku stiske. Centralni komite je odstop takoj zavrnil, ko je plenum moral izglasovati zaupnico vodstvu, pa ni šlo vse kot so pričakovali. V drugem glasovanju resolucije
odpiranja je 14 članov bilo proti, 32 pa se jih je vzdržalo. Resolucijo je odobrilo 143 članov. Miodovicz je sedaj prepričan, da je linija popuščanja zmagala prav zaradi zadržanja Jaruzelskega in Rakovvskega.
Glasnik in glavni svetovalec Solidarnosti Bronislav Geremek je odobritev resolucije o sindikalnem pluralizmu označil za pomemben politični preobrat, »ki pa še zdaleč ni revolucionarna odločitev«. Tudi pogoji, po katerih naj bi prišlo do uveljavitve pluralizma niso za Solidarnost v celoti sprejemljivi, pravzaprav so izredno zahtevni. Kljub temu da besedilo resolucije še ni bilo uradno objavljeno, je Geremek izrekel prepričanje, da najbrž ne gre za dokončne in nepreklicne pogoje, in da se bodo o tem vprašanju lahko še zmeraj pogajali. Če ne prej, vsaj na izredni okrogli mizi, ki bo to pomlad. Konec koncev je tudi Jaruzelski večkrat poudaril, da je že dejstvo, da namerava Solidarnost osvojiti resolucijo pozitivno, saj bi v obratnem primeru bilo vsako pogajanje zaman.
Megla in hitrost med vzroki hudega trčenja pri Milanu
MILAN — Dva mlada fanta iz kraja San Giuliano Milanese sta izgubila življenje v prometni nesreči, do katere je prišlo pri zavarovanem železniškem prehodu v Chiaravalleju. Mladeniča in dva njuna vrstnika so se vračali v San Giuliano Milanese ob pol enih ponoči. Pri Chiaravalleju pa očitno niso opazili, da je bil železniški prehod zaprt, saj so se s svojim fiatom croma z vso silo zaleteli v zapornice, jih prebili in se zaleteli v vlak, ki je privozil iz Stradelle pri Pavii. Visoka hitrost je nedvomno znanto vplivala na posledice nesreče, ki jo je treba vsekakor prvenstveno pripisati gosti megli.
V silovitem trčenju sta bila 23-letna Andrea Gozzi in Angelo Aurilio pri priči mrtva. Približno mesec dni se bo moral v milanskem kliničnem centru zdraviti 21-letni Giuseppe Ostuni, odločno srečnejši pa je bil 22-letni Enzo Ribaudo, ki je nesrečo preživel, ne da bi utrpel hujših fizičnih posledic. V bolnišnici bo ostal pet dni, dokler mu ne bodo opravili vseh izvidov.
(Telefoto AP)
Truplo Andrea Gozzlja leži ob razbitinah avtomobila
Tiskovna konferenca Odbora za varstvo človekovih pravic
LJUBLJANA — Včeraj dopoldan je bila v prostorih Cankarjevega doma tiskovna konferenca Odbora za varstvo človekovih pravic, na kateri so Igor Bavčar, Janez Janša, Bojan Korsika, Igor Omerza, David Tasič in Franci Zavrl opozorili, da slovenski minister za notranje zadeve Tomaž Ertl in verjetni vodja policijske operacije proti četverici, ki je bila obsojena na vojaškem sodišču v Ljubljani, Miran Frumen na zadnjem pričanju pred parlamentarno komisijo, ki proučuje okoliščine in posledice sodnega procesa pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, nista zadovoljivo pojasnila treh osnovnih zadev. Še vedno ostaja nepojasnjen odnos med ljubljansko kriminalistično policijo, kateri uslužbenci so podpisani na vseh dokumentih iz preiskave, in republiško tajno policijo (službo državne varnosti), katere možje so dejansko, vodili celo zadevo. Spor o tem je toliko pomembnejši, ker je za to, ker ni hotel prevzeti odgovornosti za dejanja v preiskavi na svoje može, bil pred kratkim upokojen načelnik ljubljanske policije Domadenik. Še vedno se ne ve tudi, kdaj se je policijska akcija zares začela, saj je vse več znakov, ki kažejo, da že pred leti in da je tajna policija ves ta čas nadzorovala delo slovenske mladine. Tretja nejasna stvar pa izhaja iz tega, da je Janša bil osumljen, priprt in obsojen zato, ker je imel fotokopijo tajnega vojaškega dokumenta v nezaklenjenem predalu v svoji pisarni in ker naj bi o njem hotel napisati članek.
Za Andreottija je uspeh K VSE na Dunaju logična posledica zasedanja v Helsinkih
DUNAJ — Najava sovjetskega zunanjega ministra Še-vardnadzeja, da bo Sovjetska zveza v okviru enostranskega zmanjšanja oborožitve umaknila svoje strateške jedrske rakete iz Srednje Evrope, je predstavljala vrhunec včerajšnjega zaključnega dne dunajske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Ševardnadze je poleg tega še dejal, da se SZ strinja z vrhom 35 držav KVSE, da bi razpravljali o konvencionalnem orožju v Evropi, italijanskemu zunanjemu ministru Andreottiju pa je zagotovil, da bo Mihail Gorbačov obiskal Italijo v drugi polovici novembra. Sovjetski zunanji minister je še dejal, da bodo SZ in njene evropske zaveznice do konca januarja javnost seznanile s podatki o številu vojakov in oborožitvi sil Varšavskega pakta v Evropi.
Med enajstimi včerajšnjimi govorniki je bil tudi italijanski zunanji minister Andreotti. Ta je v svojem posegu ocenil zaključni dokument, ki so ga podpisale vse evropske države (razen Albanije) in ZDA ter Kanada, kot uravnoteženega in bogatega po vsebini, ki ponuja možnosti za drugačno Evropo, odločilne novosti pa po njegovem mnenju prinaša na področju stikov med ljudmi in človekovih pravic. Za italijanskega zunanjega ministra pa predstavljajo dunajski zaključki konference KVSE le logično nadaljevanje prve take konference leta 1975 v Helsinkih, velik vpliv na pozitiven konec na Dunaju pa je po njegovem mnenju imel tudi stalen napredek v popuščanju napetosti med Vzhodom in Zahodom in v prvi vrsti vse tesnejše sodelovanje med Moskvo in Washingtonom.
Pester obračun Reaganovega obdobja v ZDA
VVASHINGTON — Danes opolnoči, ko se bo v Beli hiši uradno ustoličil novi ameriški predsednik George Bush,, se bo končalo točno osemletno Reaganovo obdobje. Za časa svojega »vladanja« je bil protagonist mnogih dogodkov, zaradi katerih bo imel vidno mesto v svetovni zgodovini in v zgodovini ZDA.
V Belo hišo se je vselil na današnji dan pred osmimi leti, že na prvi tiskovni konferenci pa se je »izkazal« s hudimi obtožbami na račun Sovjetske zveze. Prav napadi na SZ so bili dokaj značilni za začetno obdobje ameriške zunanje politike pod Reaganovim vodstvom. Toda s časom so se stvari spremenile, prišlo je do prvih znakov popuščanj in že novembra 1981 je Reagan predlagal tako imenovano ničelno opcijo, ki je predvidevala uničenje
ameriških raket srednjega dometa v Evropi, če se tudi SZ odloči za uničenje svojih raket.
Prav ta politika popuščanja med velesilama je novembra 1985 pripeljala do prvega srečanja med Reaganom in Gorbačovom v Ženevi. Od takrat sta se državnika srečala še štirikrat, najpomembnejši rezultat teh srečanj pa je podpis o popolnem uničenju raket srednjega dometa v Evropi in pa izredno izboljšanje odnosov med tradicionalnima »sovražnikoma«.
Toda ob miroljubnih pobudah je bilo nekaj povsem nasprotnih pobud. Tako je Reagan marca 1983 najavil začetek ameriškega programa o vojni zvezd, istega leta pa je odredil ameriško invazijo na Grenado in zrušil marksistični režim. Aprila 1986 so ameriš-
ka letala bombardirala Tripoli in Ben-gazi, novembra tega leta pa je izbruhnil škandal Irangate, ko je šlo za nezakonito trgovino z orožjem z Iranom in kjer se še danes ne ve, kakšna je bila dejanska Reaganova vloga v celotni zadevi.
V svojem dvakratnem mandatu, drugič je bil izvoljen 6. novembra 1984, je bil tudi žrtev atentata (marca 1981), poleti 1985 pa je bil operiran zaradi raka na debelem črevesu.
Za konec lahko navedemo Reaganovo lastno oceno osemletnega predsednikovanja. Tako je v poslovilnem govoru pred tednom dni dejal, da si lasti dve veliki zmagi: gospodarski boom v ZDA, ki je privedel do ustvaritve 19 milijonov novih delovnih mest, in pa vrnitev Združenih držav na vodilno mesto v svetu.
Ronald Reagan
V Splitu prodali italijanske ladje
SPLIT - Tri italijanske ribiške ladje, ki jih je jugoslovanska obalna straža zasegla lanskega junija, so včeraj prodali na dražbi. Odkupili so jih bivši lastniki, ki so zanje odšteli skupno 666 milijonov lir. Dražbi sta prisostvovala italijanski veleposlanik v Beogradu in konzul v Splitu, ki sta omogočila potrebne finančne operacije za prevzem zaplenjenih plovil.
Jugoslovanska obalna straža je zaplenila ribiške ladje potem ko so zaplule v jugoslovanske ozemeljske vode. Vse tri kapitane so nato obsodili na dva meseca prisilnega bivanja v Komiži na Visu, vsak pa je moral plačati tudi 20 milijonov lir globe.
Izjava poslanca Renzullija (PSI)
Čez mejo samo z izkaznico? Andreotti že premišljuje
VIDEM — Ali je možno, da ne bomo za prehod italijansko-jugoslo-vanske meje potrebovali potnega lista? Mnogi čakajo, da se bo ta želja uresničila.
»Predlog, ki sem ga lanskega septembra posredoval ministru Andreottiju, je izjavil socialistični poslanec Gabriele Renzulli, je izzval pravilno pozornost pri odgovornih za italijansko diplomacijo, saj se je sam minister na zasedanju delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki je bilo meseca novembra v Benetkah, zavzel za to pobudo. In pred kratkim sem od Andreottija prejel zagotovilo, da bodo v najkrajšem času proučili možnost italijansko-ju-goslovanskega sporazuma za prehod meje med obema državama samo z osebno izkaznico«.
Pri tem je poslanec Renzulli dodal, da se bo morala Italija glede tega vprašanja ravnati v skladu s komuni-tarnimi normativi.
Obstaja pa dejstvo, je še dodal furlanski poslanec, da je naša dežela še enkrat pokazala posebno občutljivost do teh problemov, ki zadevajo odnose z vzhodnoevropskimi državami in s tem potrdila svojo mednarodno vlogo.
Razpoložljivost ministra Andreottija, je zaključil furlanski poslanec, do takih pobud, ki prispevajo k popuščanju napetosti med narodi nam vlivajo nove moči za nadaljevanje naših naporov za utrditev odnosov med obema državama v luči vedno bolj prepričljivega sodelovanja za dosego skupnega cilja miru in kooperacije v Evropi.
Budimir Lončar v Domus Slovenica
DUNAJ — Zvezni sekretar SFRJ za zunanje zadeve Budimir Lončar je med svojim delovnim bivanjem na Dunaju obiskal tudi Domus Slovenica, gospodarski in kulturni center, ki na Dunaju propagira vrhunske dosežke slovenskega gospodarstva in kulture.
V	Domus Slovenica te dni potekata dve uspešni razstavi: v kulturno-razstavnih prostorih razstava oljnih slik in grafik celjskega slikarja Rudija Span-zla, v gospodarsko-razstavnih prostorih pa razstava modnih kolekcij tovarne Mura ter razstava kolekcij nakita Zlatarn Celje.
V	posebnih vitrinah so prav
tako razstavljeni številni eksponati celjske zlatarske obrtne umetnosti iz prejšnjih stoletij, ki jih je za to priložnost dal na razpolago celjski pokrajinski mu-zeI-	B. G.
Prvi nastop že drevi
Štiridnevna
turneja
ansambla PDG vČSSR
NOVA GORICA — Včeraj zjutraj je ansambel Primorskega dramskega gledališča odpotoval na štiridnevno gostovanje v Češkoslovaško. Nocoj bo v Mestnem gledališču »Divadlo bratri Mršti-ku« v Brnu nastopilo z delom »Ljudožerci«, jutri zvečer pa še z delom »Cirand de Bergerac«.
»Do gostovanja v Brnu je prišlo na osnovi sporazuma z gledališkimi ustvarjalci iz mesta Brna, po katerem nam bodo le-ti vrnili gostovanje na srečanju gledališč Alpe - Jadran z Gogoljevim delom "Revizor1'«, nam je pred odhodom povedal direktor goričkega gledališča Tomiča Dumančič.
Brno ima kar deset gledaliških dvoran. V dvorani Mestnega gledališča si bo občinstvo lahko ogledalo dve predstavi, ki sta na domačem odru, pa tudi na tekmovanjih in gledaliških srečanjih v Sloveniji, oziroma Jugoslaviji, doživeli velik uspeh.
Za predstavo »Ljudožerci« je PDG prejelo nagrado na Sterije-vem pozorju v Novem Sadu in Borštnikovo nagrado v Mariboru; predstava »Cirand de Bergerac« pa je bila po splošnem mnenju kritikov ocenjena kot ena najboljših predstav novogoriškega gledališča.	n. L.
Kakšna bo usoda bolnišnice Franja?
CERKNO — V bolnišnici Franji so med narodnoosvobodilno vojno rešili na stotine partizanskih življenj, v minulih dneh pa je sama postala žrtev — narave. Usoda tega edinstvenega zgodovinskega spomenika v tesni potoka Čerinščice je povsem negotova. Lahko se celo zgodi, da utegne izginiti pod vodami novega naravnega jezerca, ki bi nastalo za zasutim izhodom iz soteske, če bi prišlo močnejše deževje ali zapadel sneg. Prav zaradi tega se za nadaljnjo usodo tega zgodovinskega spomenika bije prava bitka s časom. Odpravljajo se posledice plazu, ki je povzročil več kot deset milijard dinarjev škode. Na srečo pa so iz barak pravočasno odnesli vse premičnine, ki se jih je dalo in jih pospravili na varno. (Foto: Boris Vugrinec)
Dvojezična opozicijska lista zastopa Slovence
CELOVEC — Edina volilna lista zunaj treh v deželnem zboru zastopanih strank je dvojezična, pri čemer bo prvi kandidat koroških Slovencev dr. Marjan Sturm na drugem mestu. Nosilec liste, imenovane Drugačna Koroška, je gimnazijski profesor iz Beljaka Hans Haider (tako bosta kar dva nosilca list - poleg Hansa tudi dr. Jorg za svobodnjake -s priimkom Haider).
V dvojezični opozicijski listi so privrženci gibanja za drugačno Koroško, nasprotniki razločevanja v dvojezičnem šolstvu, Koroška enotna lista (KEL) in Stranka zelene alternative.
Druga skupina zelenih, združeni zeleni, je sestavila svojo listo. KPI Koroške se ni odzvala vabilu k skupnemu nastopu v okviru Drugačne Koroške, marveč kandidira sama.
Ni še znano, kdaj in v kakšni obliki bodo listo Drugačna Koroška, njene kandidate in volilni program predstavili javnosti. Tedaj bo tudi znano, na katerem mestu bodo kandidati KEL s Fritzom Kertom na čelu. Vsekakor pa je pričakovati, da bodo v ospredju programskih zahtev vprašanja varstva okolja, zagotavljanje delovnih mest, zlasti v krajih ob meji, kjer je tudi največ slovenskega življa, vprašanje enakopravnosti slovenščine v javnosti in problemi v zvezi z reformiranim dvojezičnim šolstvom.
Medtem je ZSO odgovorila uradu avstrijskega kanclerja v zvezi z zahtevo, naj ZSO imenuje svoje člane v manjšinski sosvet pri zvezni vladi. ZSO pri tem opozarja na pisno izjavo ministrov Loschnaka in Ne-isserja, da bo sosvet ustanovljen šele potem, ko bo vlada izpolnila štiri točke t. i. manjšinskega paketa. Gre za uvedbo TV oddaj v slovenščini, daljši radijski program, ustanovitev dvojezične trgovske akademije, financiranje vzgojiteljic v dvojezičnih vrtcih in za finančno podporo slovenskim organizacijam. ZSO tudi ugotavlja, da vlada vse doslej ni sporočila koledarja "izpolnitve teh točk". ZSO je napovedala tudi pravne korake za primer, če bi njej namenjena mesta v sosvetu zasedala kaka druga organizacija. JOŽE ŠIRCELJ
Na Obali, Krasu in v Furlaniji-Julijski krajini
Vsepovsod težave (in škoda) zaradi pomanjkanja padavin
Umestitev družbe »Udine 90«
VIDEM V Vidmu so včeraj uradno umestili upravni svet družbe »Udine 90«, to je organizacije z javnim kapitalom, ki jo je ustanovila uprava Furlanije-Julijske krajine (s sodelovanjem Občine, Pokrajine in Trgovinske zbornice), da bi na krajevni in deželni ravni upravljala razne storitve in vzporedne dejavnosti tistih manifestacij, ki bodo na sporedu ob nogometnih tekmah svetovnega prvenstva v Vidmu.
Za predsednika družbe je bil imenovan Gianni Cogolo, za pooblaščenega upravnika pa Manlio Cescutti. V upravnem svetu so še Diego Meroi, Lino Comand, Giacomo Cortiula, Giancarlo Predieri, Claudio Toldo, Rodolfo Ber-toli in Piero Driussi. Na umestitveni seji je deželni odbornik Francescutto med drugim poudaril, da gre za prvo tovrstno družbo na državni ravni, ki bo skrbela za vzporedne prireditve ob bližnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Sklenjeno je bilo, da bo upravnemu svetu družbe pomagal teh-nično-posvetovalni odbor.
DP: »Slovenci na Videmskem brez zaščite«
VIDEM - Vojaško vprašanje in problemi civilnih pravic manjšin: gre za dva osnovna problema, ki se jih mora F-JK lotiti predvsem y luči pozitivnih znakov nedavno zaključene KEVS na Dunaju. Tako poudarja — v tiskovnem po-ročilu Proletarska demokracija iz naše dežele, ki še dodaja, da je Furlanija-Julijska krajina neposredno zainteresirana za razvoj popuščanja napetosti v Evropi prav zaradi svoje geopolitične lege.
V zvezi z vprašanjem manjšin je v noti rečeno, da so Furlani in Slovenci iz videmske pokrajine še edini manjšini v Evropi, ki nimata minimalnega zaščitnega zakona in da mora država delovati v tem smislu, ker integracija Evrope ni samo gospodarska.
dar tega ni, vprašanje pa je, kako bo prihodnje mesece in poleti, če ne bo izdatnejših padavin. Le te namreč lahko rešijo Istro pred izjemnim pomanjkanjem vode.
V Kopru se tudi starejši delavci vodovoda ne spomnijo, da bi v zimskem času imeli težave z vodooskrbo, le nove naložbe v minulem letu pa omogočajo, da potrošniki pomanjkanja ne čutijo. Iz Gradol, od koder običajno dobivata vodo piranska in izolska občina, trenutno namesto 220 litrov vode v sekundi Rižanski vodovod dobiva le okrog 95 litrov vode v sekundi, dovolj za nemoteno oskrbo piranske občine in le dela izolske. V izolski, kjer se trenutno poraba giblje okrog 60 do 70 litrov vode v sekundi, so problem rešili tako, da zdaj tja 80 odstotkov dnevnih količin vode dobavljajo iz koprske smeri (Rižane). V decembru se je iz koprske smeri oskrbovala le industrijska cona, zdaj pa se že celo mesto z izjemo Simonovega zaliva in dela Livad. Čeprav razmere še niso kritične, je varčevanje z vodo na mestu, razmišljajo na vodovodu, kjer pravijo, da imajo trenutno tudi nekaj težav zaradi odprav napak v sistemu in od tod občasno pomanjkanje vode na določenih območjih. V predelu višinskega vodovoda doslej večjega pomanjkanja še ni bilo, malenkostno so krizo občutili le v Šmarskem sistemu.
Pomanjkanje vode je seveda posledica pičlih padavin v zadnje pol leta, obilica oziroma nemotena oskrba letos poleti in jeseni pa je bila posledica izdatnih padavin spomladi.
DUŠAN GRČA
Kmetijstvo FJK že utrpelo 130 milijard lir škode
VIDEM — Pri deželnem ravnateljstvu za kmetijstvo v Furlaniji-Julij-ski krajini iz dneva v dan narašča zaskrbljenost zaradi dolgega sušnega obdobja in pomanjkanja padavin tako v nižinskih kot v goratih predelih.
»Če v kratkem ne bomo imeli dežja, predvsem pa snega, ki je pravi vodni rezervoar — ugotavljajo — obstaja resna nevarnost, da bo tako stanje negativno vplivalo na vodne toke in na celoten sistem dobave vode in torej neposredno na spomladansko in poletno kmetijsko proizvodnjo.«
Pri deželnem ravnateljstvu ocenjujejo, da je sušno obdobje, ki traja že od lanskega poletja, že povzročilo okrog 130 milijard lir škode kmetijskemu sektorju. Ne govorijo še o nujnostnem stanju, vendar strokovnjaki ne izključujejo možnosti o poseganju po izrednih ukrepih (da bi umetno povzročili padavine), v kolikor bi se tako stanje nadaljevalo še nekaj časa.
KOPER Čeprav potrošniki vode na Obali - seveda predvsem tisti, ki so priključeni na sistem Rižanskega vodovoda - še ne občutijo pomanjkanja, so razmere v oskrbi z vodo kritične. Vodovodni sistem se polni z velikimi napori delavcev vodovoda, v zaledju pa tisti, ki se sami oskrbujejo z vodo, že nekaj časa naročajo poseben dovoz s cisternami Komunalnega servisa. Ta vseh naročil ne zmore več in na pomoč so s povprečno devetimi prevozi s 6-kubičnimi cisternami za prevoz vode priskočili tudi poklicni gasilci.'
Kot so nam danes povedali na Rižanskem vodovodu, na izviru Rižane še vedno črpajo okrog 300 litrov vode v sekundi, raven podtalnice ostaja nespremenjena. To so seveda razveseljivi podatki, vprašanje pa je, koliko časa bo izvir tako zdržal. Črpanje podtalnice namreč poteka krepko čez dva
meseca kot so to počeli pred leti s čr-palnimi preiuzkusi. Zelo pomembno je, da izvir še "drži", saj črpalke delajo praktično od julija naprej in v tem času se je le dvakrat za kratek čas zgodilo, da so na izviru Rižane imeli dovolj vode s prelivom, sicer jo je vedno zmanjkalo. Podobno voda zmanjkuje tudi v Gradolah na Hrvaškem, kjer izvir, ki običajno lahko "daje" 1000 litrov vode v sekundi, dovoljuje črpanje le 410 litrov vode v sekundi, raven vode pa je 180 centimetrov pod normalno oziroma pod tisto ravnjo, na kateri začne izvir prelivati. Zadnjič so prelivanje vode v reko Mirno na izviru Gradole zabeležili lani 13. avgusta. Omenjeni podatki so zanimivi zlasti zato, ker bi za ta čas bilo povsem normalno, da bi v omenjenih izvirih imeli preliv vode, ven-
Na Krasu na delu šest cistern
SEŽANA Brestoviško zajetje, iz katerega načrpajo večino pitne vode, ki jo porabijo v sežanski občini, bo tudi v primeru, če se bo suša nadaljevala še nekaj časa, za Kras lahko zagotavljal dovolj vode. Slabša pa se dotok iz zajetij Podnanos in Padež, od koder lahko pošiljajo v omrežje le minimalne količine vode. V takih razmerah so v Kraškem vodovodu zadovoljni, da so noči dokaj vlažne, saj to omogoča vsaj skormno obnavljanje vodnih zalog, tako da ob varčni porabi omejitve v glavnem vodovodnem omrežju do nadaljnjega ne bodo potrebne. Huje pa je na območjih, kjer se prebivalci oskrbujejo z vodo iz lokalnih zajetij in vodnjakov. Ti so že lani skoraj povsod in povsem usahnili, tako da morajo kraški gasilci v te kraje že od septembra stalno dovažati vodo s šestimi cisternami. Na dan povprečno opravijo po osem voženj, naročniki pa kubični meter vode plačujejo po 6000 dinarjev. Ker je povpraševanje iz dneva v dan večje, se bojijo, da z vozili, ki jih imajo, kmalu ne bodo mogli ustreči vsem naročnikom in bodo morali zato prositi za pomoč vojake.	j q
Skupina 88: Kdo bo upravljal novo organizacijo Adriatic?
KOPER — Člani Skupine 88 so sklicali tiskovno konferenco v zvezi z ustanavljanjem DO Adriatic - organizacije za ekonomske, organizacijske, svetovalne, izboraževalne in raziskovalne dejavnosti ter inženiring. To organizacijo ustanavljajo predvsem zaradi pobude pripadnikov italijanske narodnosti, ki si želi v Jugoslaviji zagotoviti nekakšne "ekonomske temelje" - podobno, kot jih imajo že dolga leta Slovenci v Italiji in Avstriji.
Italijanska vlada se je z jugoslovansko že dogovorila, da bi s tako organizacijo pomagali italijanski narodnosti in posredno tudi jugoslovanskemu gospodarstvu. Adriatic naj bi bilo namreč nekakšno gibalo -organizacija za ustanavljanje vrste drugih manjših organizacij in podjetij.
Kot pa so člani Skupine 88 povedali novinarjem, se pripadniki italijanske narodnosti bojijo, da dva dokumenta (v javni razpravi) - sporazum in sklep o ustanovitvi DO Adriatic, premalo jasno določata vlogo
italijanske narodnosti pri nastajanju tega podjetja, ali organizacije, in tudi pri njenem upravljanju ter porabi ustvarjenega dobička. Opozarjajo, da vse preveč temeljita na stari zakonodaji (zakonu o združenem delu) in premalo upoštevata spremembe, ki jih uvaja zakon o podjetjih.
Zato predlagajo, da bi bila soustanovitelj, poleg skupščine obalnih občin in Medobčinske gospodarske zbornice Koper, tudi ena od institucij italijanske narodnosti, da bi naj Adriatic oblikovali kot mešano podjetje z omejeno odgovornostjo, da naj bi bil denar namenjen ustanovitvi te organizacije (z italijanske strani) posredovan skozi eno od institucij italijanske skupnosti in bi tak način italijanska skupnost sodelovala z 80-odstotnim deležem kapitala, kar bi ji omogočalo vse tiste upravljal-ske pravice, zaradi katerih sploh prihaja do omenjene delovne organizacije.	BORIS ŠULIGOJ
Podjetje ACEGA zagotavlja, da je za zdaj dovolj vode
Takšnega sušnega obdobja pri nas ni bilo vsaj poldrugo stoletje
Verjetno se malokdo od nas zaveda, da v Trstu in v širšem srednjeevropskem prostoru živimo v izrednem, pravzaprav naravnost edinstvenem obdobju. Pa ne toliko zato, ker bi tu zdaj ljudje počeli zgodovinsko pomembne stvari. Tega sicer ne izključujemo. Pomislimo le na »slovensko pomlad« itd. Toda izredne stvari, na katere se v tem primeru nanašamo, ne zadevajo letnih časov oziroma vremena v prenesenem smislu, temveč v stvarnem: v zadnjih mesecih živimo v sušnem obdobju, kakršnih pri nas ne pomnijo, to pa ima seveda vrsto posledic, začenši s težavami pri oskrbovanju z vodo.
»Besedo "izreden" le poredko uporabljam,« nam je dejal starosta tržaških vremenoslovcev prof. Silvio Polli, na katerega smo se obrnili, da bi nam posredoval nekaj zanimivejših podatkov iz svojih vremenskih statistik, »toda sušno obdobje, ki se je pričelo z lanskim septembrom, moramo res označiti kot "izredno" v polnem pomenu besede. V takšnem obdobju niso nikoli zabeležili tako malo padavin, odkar v Trstu redno beležijo podatke o vremenu, se pravi od leta 1841 do današnjih dni. Od 1. septembra 1988 do danes je padla približno četrtina padavin, ki bi za to obdobje bile normalne.«
MESEC	padavine v zadnjih 5 mesecih	povprečne padavine 1931-60	RAZLIKA (vse v mm)
september	42	90	-48
oktober	34	109	-75
november	10	102	-92
december	21	79	-58
januar (do 20. 1.)	0		43	-43
SKUPNO	107	423	-316
Podatke o padavinah, ki nam jih je prof. Polli z zanj značilno prijaznostjo posredoval, objavljamo v zgornji razpredelnici. Opozorimo naj, da so količine padavin izražene v milimetrih, kot pač predvideva mednarodni vremenoslov-ski dogovor. V skladu z mednarodno konvencijo so izračunane tudi povprečne padavine, ki jih razpredelnica prinaša. Po tej konvenciji je treba namreč povprečne vrednosti izračunati na osnovi 30-letnih obdobij, ki so se zvrstila od leta
1901 do danes. Prvo takšno obdobje gre od leta 1901 do leta 1930, drugo od 1931 do 1960, treje pa od 1961 do 1990. Zadnje obdobje se še ni končalo, prav zato pa razpredelnica prinaša srednje vrednosti za leta 1931-60.
»V okviru sedanjega izrednega sušnega obdobja po svoje izstopa mesec november,« je nadaljeval prof. Polli. »Tudi v tem primeru gre namreč za rekord. V zadnjih 148 letih se v Trstu še ni zgodilo, da bi novembra padlo tako malo padavin kot novembra 1988.« Pristaviti velja, da je november poleg oktobra običajno najbolj deževen mesec v letu. Lani se to ni zgodilo, saj so največ padavin zabeležili v prvih treh mesecih. Tedaj je toliko deževalo in snežilo, da se skupna količina padavin za celo leto ne razlikuje veliko ob povprečnih. V tridesetletju 1931-60 so zabeležili povprečno 952 mm padavin na leto, lani pa 890 mm, kar pomeni, da lanski primanjkljaj ni bil posebno hud.
Toda kje je treba iskati vzroke za sedanjo izredno sušo? »V zadnjih petih mesecih lebdi v atmosferi nad srednjo in južno Evropo nenavadno območje visokega zračnega pritiska,« pojasnjuje starosta tržaških vremenoslovcev. »Pravim nenavadno, ker je pač neobičajno, da bi se v teh krajih tako dolgo zadrževalo. Če bi stvari nekoliko poenostavili, bi lahko rekli, da se območje visokega zračnega pritiska praviloma zadržuje tam, kjer je bolj hladno, se pravi poleti nad Atlantikom, pozimi pa nad Rusijo. V jesenskih mesecih se običajno pomika čez Evropo, tokrat pa se nad njo trdovratno zadržuje. Toda prepričan sem, da se ne bo več dolgo. Prav v zadnjih dneh so tudi v naših krajih zapihali vetrovi, ki so med drugim razgnali meglo. To je prvi znak, da se območje visokega zračnega pritiska poslavlja, saj je za takšna območja značilno, da ne dopuščajo zračnih pritokov. Zelo verjetno bomo prav kmalu imeli padavine, pa tudi mraz in burjo.«
Te napovedi prof. Pollija bodo prav gotovo z veseljem sprejeli tudi v tržaškem občinskem podjetju ACEGA, ki oskrbuje Trst in dobršen del tržaške pokrajine z vodo. Že decembra je namreč podjetje v svojih vodnih virih, zlasti v onih pri Štivanu, zabeležilo precejšen upad pritoka vode, tako da se je zastavilo vprašanje, ali bo treba porabo vode po stanovanjih omejiti. Toda položaj se je stabiliziral in je za zdaj še kar zadovoljiv. Tako nam je včeraj potrdil načelnik oddelka ACEGA za plin in vodo inž. Angelo Rocco. »S tem nočem trditi, da problema ni,« je pristavil. »Vsako jutro se v podjetju zberemo na posvetu, da bi ugotovili, kakšno je stanje, in odločili, ali je treba sprejeti kak poseben ukrep. Za zdaj to ni bilo potrebno in upam, da tudi v bodoče ne bo.« (mb)
Stališče komisije za slovenske šole
Omejevalni ukrepi ne pridejo v poštev za slovensko šolo
V	sredo se je sestala komisija za vprašanja, ki zadevajo delovanje šol s slovenskim učnim jezikom, ki jo — poleg dveh šolskih skrbnikov in predstavnikov pokrajinskih uprav — sestavljajo izvoljeni predstavniki tržaških in goriških slovenskih šol.
V	začetku seje je deželni šolski skrbnik obrazložil že znane omejevalne predpise poletnega zakona o krčenju šol zaradi varčevanja in pojasnil, zakaj je moral v tako pičlem času sestaviti predlog o krčenju šolske mreže na sploh, in s posebnim ozirom na slovenske šole.
Člani komisije so posegli v razpravo in prikazali, da je juridični status slovenske šole različen od statusa italijanske šole. Razprava je zajela vse predpise povojne dobe, zlasti pa predpise, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov in so tesno vezani nanje. Opozorili so, da zakon št. 426 sploh ne
omenja ne slovenskih in ne ostalih manjšinskih šol v Italiji. Zato tudi ni navodil, kako postopati s slovensko šolo. Ker tega ni, odpade vsaka razprava in ne pridejo v poštev ukrepi, ker so namreč le-ti brezpredmetni.
Vztrajali so na načelih, da sloni slovenska šola na izjemnih predpisih, ki so tesno vezani na mednarodne obveznosti.
Soglašali so s trditvijo, da se ne da razpravljati o krčenju šolske mreže slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem, dokler ne bo zadoščeno sprejeti mednarodni obveznosti z izglasovanjem zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Udeleženci so soglasno odobrili besedilo, ki je povzelo razpravo, in ga predložili deželnemu šolskemu skrbniku. Ta ga bo posredoval prosvetnemu ministrstvu v Rimu.
Z dobro voljo do rešitve problemov DTTZ Žiga Zois
V šolskih prostorih se je v torek sestal zavodni svet Državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois, da bi razpravljal o protestnih manifestacijah dijakov v prejšnjih dneh. Zavodni svet je vzel v vednost, da se je pokrajinska uprava obvezala, da bo skušala v kratkem času rešiti vse odprte probleme šole (pomanjkanje upravnega in pomožnega osebja ter prostorsko stisko). Prav zaradi tega je predsednik Pokrajine Crozzoli obljubil, da se bo z delegacijo šole ponovno sestal konec februarja, ko bo preveril položaj in ugotovil, kaj je bilo doslej storjenega.
Na seji je bilo tudi rečeno, da bo vodstvo šole odpravilo ostale probleme in da je pripravljeno izpeljati poučne ekskurzije in izlete. Zavodni svet, ki si prizadeva, da bi šola kar najbolje delovala je ugotovil, da je tako na Pokrajini kot na šoli dobra volja, da bi odpravili vse probleme, ki onemogočajo reden potek šolskih dejavnosti in na katere so s protestom opozorili dijaki. Da bi seznanili starše s trenutnim položajem na šoli, je zavodni svet sklenil, da skliče dva informativna sestanka z izvoljenimi predstavniki staršev v razredne svete. Prvi sestanek bo danes, 20. t. m., ob 18. uri na šoli v Trstu, drugi pa v torek, 24. t. m., ob 18. uri v Gorici na sekciji zavoda Žiga Zois.
Stališče slovenske komisije PSI
Tudi vprašanje zaščite Slovencev mora najti mesto na kongresu PSI
Prejeli smo in objavljamo tiskovno poročilo o sestanku čalnov slovenske komisije Socialistične stranke Italije.
Na strankinem sedežu se je sestala slovenska komisija socialistične stranke. Udeleženci sestanka so govorili o bližnjem tržaškem pokrajinskem kongresu stranke in izrazili nujnost, da bi morali v kongresne dokumente vključiti tudi problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Glede potrebe po zakonski zaščiti Slovencev v Italiji je na sestanku izšla ugotovitev, da do tega ni prišlo predvsem zaradi zadržanja Krščanske demokracije. Stranka relativne večine se sicer formalno postavlja kot zaščitnica pravic Slovencev v Italiji, vendar se pri opredeljevanju tako imenovane »uravnovešene zaščite« očitno zavzema za rešitve, ki so v nasprotju s pričakovanjem in predvsem s pravicami Slovencev, ki živijo v mejah italijanske republike. Slovenski socialisti so na seji svoje komisije v tržaški federaciji stranke podčrtali nesprejemljivost ločevanja članov slovenske narodnostne skupnosti po kategorijah, saj se na tak način skuša uveljaviti logiko, po kateri bi na ozemlju, kjer Slovenci živimo
enotno, dejansko uvedli različno, torej ločevalno zaščitno raven. Zaradi tega se po mnenju slovenskih socialistov stvari zavlačujejo v nedogled.
Na sestanku je bil tudi govor o polemikah in očitnih nesporazumih, ki, so nastali ob govoru načelnika svetovalske skupine PSI v tržaškem občinskem svetu Alessandra Perellija pred spomenikom talcev na openskem strelišču. Slovenski socialisti so izrazili začudenje in prizadetost ob zlorabljanju in namerno pristranskem tolmačenju Perellijevega govora, predvsem pa tistega njegovega dela, ki se nanaša na to, da moramo pozabiti na žalostne primere iz preteklosti. Slovenski socialisti so mnenja, da moramo imeti vsekakor jasno pred seboj ideale iz katerih izhajamo, vendar moramo iskati pri sogovorniku — kot je sicer jasno povedal tudi Perelli to, kar nas združuje in ne tistega, kar nas ločuje. Edino to nam lahko omogoči, da bomo lahko dejansko vzpostavili tisti most prijateljstva in razumevanja, ki je neobhoden pogoj za zbližanje med tukaj živečima narodoma.
Za slovensko komisijo PSI FABIO GERGOLET
Na nevarnost opozarja poslanec KPI Bordon
Bodočnost škedenjske železarne ponovno pod velikim vprašajem
Bodočnost škedenjske železarne je ponovno pod vprašajem. Komunistični poslanec VViller Bordon je namreč po informacijah iz dobro obveščenih krogov v Rimu ugotovil, da je iz dekreta, ki predvideva državne prispevke za razvoj železarske industrije, izginilo besedilo o finansiranju tržaškega železarstva.
Pri opozarjanju na to zaskrbljujočo vest je poslanec Bordon zelo podroben. V 10. členu prvotnega besedila je v dekretu dobesedno pisalo, da je najmanj 360 milijard namenjenih pobudam železarske industrije v občinah Taranto in Neapelj, najmanj 60 milijard pa železarski industriji v Trstu in Verbanii. Na ta člen se je nanašal poslanec Coloni — ugotavlja Bordon — ko je v začetku leta izjavil, da je Trst vključen v omenjeni zakonski odlok. Na poti med zakladnim ministrstvom, ministrstvom za državne udeležbe in ministrskim svetom pa se je eksplicitno besedilo o Trstu in Verbanii »izgubilo«. Bordon je mnenja, da je temu botrovalo nesoglasje med ministri Formico, Cirinom Pomicinom, D'Amatom in Fra-canzanijem, ki so se vsi potegovali za očitno prekratko odejo.
S tem pa ni rečeno, da je vse izgubljeno, ugotavlja Bordon. V členu 8 istega dekreta je v prvem odstavku namreč zapisano, da mora medministrski odbor CIPI, po predlogu ministrstva za državne udeležbe v roku dveh mesecev od 11. januarja 1989 odobriti posebne načrte za reindus-trializacijo kriznih železarskih območij v Genovi, Terniju, Neaplju in Tarantu, kot tudi »načrt za industrijsko pospeševanje, ki ga je SPI predvidela za pobude v sodelovanju z zasebnimi podjetniki«. V tem okviru bi se torej po Bordonovi oceni odpirala možnost tudi za finansiranje pre-ustroja škedenjske železarne. Toda mimo te zadnje možnosti je položaj zelo resen — ugotavlja Bordon — saj je očitno, da se tržaški primer jemlje zelo postransko in z neverjetnimi težavami, kar je v popolnem nasprotju z obljubami o posebni pozornosti do Trsta, ki jih politiki radi delijo, še posebno med volilnimi kampanjami.
V tem trenutku pa so te polemike odveč, treba je rešiti, kar se rešiti da, zaključuje tiskovno sporočilo komunističnega poslanca VVillerja Bordona. Sam je posegel pri ministru Fracanzaniju in ga pozval, naj čimprej potrdi, da načrt SPI predvideva tudi finansiranje tržaške železarne.
Opravili so ga na 21. občnem zboru v Prosvetnem domu
Spodbuden obračun enoletnega dela openskega SKD Tabor
Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin je imelo v torek zvečer svoj 21. občni zbor, na katerem so društveni odborniki podali pregled opravljenega dela in z njim seznanili svoje člane. Potekal je v veliki društveni dvorani, ki bi bila prav gotovo še bolj zasedena, če ne bi tudi v naših vrstah razsajala gripa.
Zasedanje se je začelo z izvolitvijo Bruna Križmana za predsednika občnega zbora, takoj nato pa so se navzoči z enominutnim molkom spomnili članov, ki so umrli od zadnjega zbora. Sledilo je poročilo predsednika Ri-nalda Vremca, ki je to funkcijo tri leta vestno opravljal ob podpori in pomoči ostalih odbornikov in članov društva, kot je sam poudaril. »Čeprav ni manjkalo težav,« je dejal, »lahko rečem, da nismo stali križem rok, ker je bilo delovanje v našem domu pestro in bogato. Že lepo urejena dvorana in notranjost Prosvetnega doma kažeta, da je bilo opravljeno veliko delo, čeprav še ni vse dokončano, a ne po naši krivdi.«
Dober del svojega govora je Vremec posvetil vprašanju, ki zadeva tako opensko kot vsa naša društva, to je vprašanje vlaganja prošenj za podpore na Deželo in Pokrajino Trst. Vprašanje se je v zadnjem času zaostrilo, saj so naša društva prejela od omenjenih ustanov obvestila, da morajo svoje prošnje vlagati v italijanščini. »Mi moramo vztrajati pri tem,« je dejal Vremec, »da bomo še naprej lahko vlagali pro-
šnje v našem jeziku, saj smo slovensko društvo in hočemo takšni tudi ostati. Spoštujemo in sprejemamo kulturo večinskega naroda, ne moremo pa pristati na to, da bi nas nekdo prisilil, da bi tajili to, kar smo — Slovenci.«
Isti problem je v svojem posegu razvila tudi tajnica društva Nori Jerič, ki je dejala, da se je v zadnjem času problem močno zaostril in da zaskrblja slovenska društva. »Pojavili so se zunanji faktorji,« je dejala, »ki dejansko
načrtno zavirajo naše kulturno delovanje, namesto da bi ga podpirali in skušali pospeševati. Tako preživljamo skrajno neugodno politično situacijo ter smo priča popolnemu nespoštovanju argumentiranih mnenj, ko gre tako za razlaščanje slovenske zemlje kot tudi za načrtna kršenja naših pravic. V preteklem letu nam je Dežela na tri različne prošnje odgovorila, da jih ne bo upoštevala, če ne bodo predložene v italijanskem jeziku. Seveda
ne moremo pristajati na takšna izsiljevanja.«
Prvi del svojega govora je tajnica posvetila kulturni beri tega društva in z njo v zvezi podala nekaj izredno spodbudnih številk. Društvo je namreč imelo od zadnjega občnega zbora kar 75 prireditev oziroma gostovanj in sodelovanj, od katerih jih je bilo 34 v domačem prostoru. »Če upoštevamo te številke,« je dejala, »so tu prednjačili s svojo dejavnostjo naši zbori s številnimi nastopi in samostojnimi koncerti, kot na primer moški pevski zbor z nastopom v Tomaju, ženski pevski zbor s samostojnim koncertom ob 10-letnici delovanja, in mešani pevski zbor Pri-morec-Tabor ob zaključku sezone.« Tu je omenila tudi visoko priznanje, zlato plaketo mesta Maribor, ki ga je prav zadnji omenjeni zbor prejel na prestižnem zborovskem tekmovanju v Mariboru, pa še igro domačina Draga Gorupa Deštin, ki jo je sam tudi zrežiral, razne nastope recitatorjev, ki so sodelovali na literarnih večerih, razstave v domačem društvu, sodelovanje članic društva z Društvom zamejskih likovnikov, večdnevno likovno delavnico in razstavo, ki ji je sledila, nato pa številna gostovanja pri sorodnih društvih v zamejstvu kot tudi v Sloveniji. V to je vključila tudi prireditve v okviru koncertne in razstavne dejavnosti ter delovanje knjižnice P. Tomažič in tovariši kot tudi gostovanje sorodnih društev v društvu Tabor.
Sledila so blagajniško poročilo Nataše Andolšek in obširna poročila predstavnikov raznih društvenih odsekov. Tako je Stanka Hrovatin o knjižnici Pinko Tomažič in tovariši povedala, da razpolaga sedaj že s 4.135 knjigami ter namerava to svoje knjižno bogastvo v prihodnje še okrepiti. Sledila so poročila Kostance Fjlipovič za ženski pevski zbor, Milka Čebulca za moški pevski zbor, Matjaža Sčeka za mešani pevski zbor Primorec-Ta-bor, Magde Tavčar o likovni ustvarjalnosti in Lucije Hrovatin o rekreativni dejavnosti. Vsa poročila so pokazala, kako posamezni odseki izredno dobro delujejo in kako s svojo dejavnostjo pestrijo in bogatijo delovanje tega zelo uspešnega kulturnega društva na Tržaškem. Sledili so ustni in pisni pozdravi, in sicer predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev Mermolje, otroškega in mladinskega zbora Vesela pomlad, Sklada Mitja Čuk, sen. Stojana Spetiča, kulturnega društva Primorec iz Trebč, športnega društva Polet, predsednika upravnega sveta Hranilnice in posojilnice z Opčin Pavla Miliča, mešanega pevskega zbora Sv. Jernej ter športnega združenja Sloga. Po razrešnici staremu odboru in po razpravi je občni zbor izvolil nov odbor, ki šteje 13 odbornikov, tri predstavnike pevskih zborov, tri člane nadzornega odbora, za novega predsednika pa je bil soglasno izvoljen Viktor Sosič.
NEVA LUKES
Na sliki (foto Magajna) pogled na udeležence občnega zbora.
V sredo se izteče rok za predvpise
Predvpisovanja važen test za položaj slovenske šole
V sredo, 25. januarja, se zaključijo predvpisovanja v državne otroške vrtce, osnovne šole, srednje šole in višje srednje šole. To je za našo skupnost pomembna preizkušnja in zahtevna naloga: prizadevati si namreč moramo za čimvečji vpis naših otrok na slovensko šolo in v slovenske otroške vrtce, saj je od vsakega posameznega vpisa odvisen naš nadaljnji obstoj. Zato moramo angažirati vse sile, da bo vsak otrok iz slovenske družine in predvsem iz mešanih zakonov našel svoje mesto na slovenski šoli.
Pri tem nas močno ovira demografski padec, ki iz leta v leto krči število učencev v šolah tržaške in goriške pokrajine. V zadnjih petih letih je populacija na osnovnih šolah takole upadala: v šolskem letu 1982/83 je bilo na Tržaškem vpisanih v prvi razred 236 otrok, v š. 1. 83/84 198 otrok, v š. 1. 84/85 165, v š. 1. 85/86 170, v š. 1. 1987/88 136, medtem ko se je v šolskem letu 88/89 upadanje števila vpisov nekoliko ustavilo. Letos obiskuje prve razrede 176 šolarjev, kar je 40 učencev več kot lani in pomeni, da so otroci prešli iz vrtca v osnovno šolo v stoodstotnem številu. To pa žal še ne dokazuje, da se je demografski padec ustavil, saj smo bili tudi v preteklosti priča nihajočim vpisom. Upajmo, da bo število vpisanih v prihodnjem šolskem letu doseglo isto raven kot v letošnjem.
Poleg predvpisovanj v razrede osnovnih šol, so še vedno v teku tudi predvpisovanja v prve letnike državnih otroških vrtcev. Ta predvpisovanja so prav tako pomembna kot vpisovanja v osnovne šole, saj se vpis v vrtce zelo približuje poznejšemu vpisu v osnovne šole. Predvidevanja za te vpise so praktično nemogoča zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov o po-
razdelitvi rojstev po narodnosti. Glede na prejšnja leta bi moral biti vpis spodbuden: v tem šolskem letu je bilo v prve letnike vrtcev vpisanih 171 otrok, v prejšnjem pa 147.
Negativni val vpisov, ki je v prejšnjem letu zajel nižjo srednjo šolo, se bo najbrž nadaljeval tudi letos, ne bi pa smelo biti večjih problemov glede predvpisov na višje srednje šole. Tudi ta predvpisovanja so pomembna, saj je mogoče iz njih izvedeti, koliko dijakov se bo odločilo za nadaljevanje šolanja ter katere šole bodo izbrali. V glavnem več kot 90 odstotkov absolventov srednjih šol nadaljuje študij na višjih srednjih šolah. V prejšnjih letih se je nekaj dijakov odločilo za italijanske višje srednje šole, ker slovenske niso nudile veliko izbiro poklicnih usmeritev, odslej pa to ne bo več veljalo, saj se naše višje šole modernizirajo in uvajajo eksperimentalne programe. Lani je začel na poklicnem zavodu Jožef Stefan delovati oddelek za biokemike, v bližnji prihodnosti pa bbdo uvedli poseben oddelek za elektronsko upravljanje mehanskih strojev. Na realni gimnaziji deluje odsek za informatiko, na trgovskem zavodu bo naslednje leto delovala matematično-informatska smer, na učiteljišču Slomšek pa bo verjetno že naslednje leto stekla nova peda-goško-umetniška smer. Vse te novosti bodo dale našim dijakom sodobno izobrazbo in upajmo zajezile njihov prehod na italijanske šole.
Za zaključek je treba ponovno poudariti, da so predvpisi izrednega pomena za našo skupnost, zato priporočamo slovenskim staršem in predvsem družinam iz mešanih zakonov, ki še niso vpisali svojih otrok v slovenske vrtce, osnovne šole ter nižje in višje srednje šole, da to čimprej storijo!
Na tiskovni konferenci podali obračun lanskega delovanja
V ospredju bližnja posodobitev kompleksa glavne bolnišnice
Kot je običaj za taka uradna srečanja, so tudi na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so predstavili obračun delovanja glavne bolnišnice v letu 1988, poudarili predvsem pozitivne plati delovanja bolnišnice v preteklem letu. Resnici na ljubo in za razliko od vodstva katinarske bolnišnice, ki je podalo obračun svojega delovanja v ponedeljek, so bili upravitelji glavne bolnišnice nekoliko treznejši in kritičnejši do položaja, v katerem se nahaja tržaško zdravstvo, verjetno zato, ker je glavna bolnišnica pred velikimi strukturnimi in organizacijskimi spremembami. Kot je znano, bodo glavno bolnišnico v prihodnjih letih povsem preuredili in popolnoma spremenili notranji prostorsko-organizacij-ski koncept (medtem ko bo zunanja podoba bolnišnice ostala nespremenjena), za kar bodo po predračunih porabili več kot 37 milijard lir.
V ospredju včerajšnje tiskovne konference je bila torej bodoča posodobitev tega zdravstvenega kompleksa, ki ne sme biti konkurenčen katinarski bolnišnici, kot je uvodoma poudaril predsednik Tržaške krajevne zdravstvene enote Bevilacgua (ki je zaradi prenove političnih funkcij v javnih telesih zadnjič nastopil v tej vlogi). Kati-narska in glavna bolnišnica sta si namreč komplementarni, saj nudita različne zdravstvene storitve. Medtem ko so na Katinari na primer specializirani v nevrokirurgiji in urologiji, sta v glavni bolnišnici odlična oddelka za kardiologijo - vodi ga prof. Camerini -in kardiološko kirurgijo, a tudi za »sprotne« kirurške posege. Kljub optimizmu, s katerim gledajo na bodočnost tržaške najstarejše bolnišnice, pa se njeno vodstvo vendarle sooča s številnimi problemi. Prehod k upravni avtonomiji ni bil tako lahek, predvsem pa ga še niso izpeljali do konca. Kot se dogaja ob uvajanju vsakega novega zakona, so se tudi v tem primeru
spotaknili ob precejšnje ovire, predvsem pa ob pomanjkanje denarja. »Tržaška KZE je prva v deželi uvedla zakon o upravni osamosvojitvi,« je povedal predsednik nadzornega odbora glavne bolnišnice Di Pace, »ker omogoča upraviteljem, da se soočajo s stvarnimi problemi osebja in bolnikov. Znašli smo se namreč pred goro nerešenih problemov, zaradi katerih trpijo predvsem občani, ki so potrebni zdravstvene oskrbe.«
Najhujši problem glavne bolnišnice, kot sta povedala prof. Camerini in zdravstveni ravnatelj Dardi, je prav pomanjkanje osebja, na prvem mestu bolničarjev, a tudi zdravnikov. Drugi pereč problem, ki zelo negativno učinkuje na kakovost zdravstvene oskrbe, pa je nesorazmerje med številom mest in bolnikov, potrebnih zdravstvene oskrbe. Lani so sprejeli na zdravljenje 18.336 bolnikov (po zdravniško pomoč se jih je v glavno bolnišnico zateklo kar 54.066) za skupno 269.993 dni hospitalizacije, kar pomeni, da so vsak dan imeli na zdravljenju povprečno 535 bolnikov. V glavni bolnišnici imajo skupno 813 mest, nekateri oddelki, med katerimi sta kardiološki oddelek in oddelek za kronične in nepremične bolnike, pa so stalno prenatrpani, medtem ko so čakalni seznami, in torej čakalna doba za sprejem v bolnišnico izredno dolgi. Na oddelku za kardiokirurgijo, je dodal prof. Branchini, so problem pomanjkanja postelj rešili šele lani, po trinajstih letih nesprejemljive stiske.
Pozitiven podatek pa je v svojem posegu navedel dr. Reina, ki vodi službo za prvo pomoč. Z učinkovitejšo organizacijo te službe, ki je začela delovati kot neke vrste filter, so namreč zmanjšali število sprejemov za kar 10 odstotkov. Potrebno pa bi bilo, je še dejal, da bi uredili polivalentno sobo za nujne primere (kjer bi sodelovali
Izidi volitev za obnovo glavne skupščine KZE
Danes nov vrh večinskih strank
Krajevni volilni urad je včeraj sporočil imena izvoljenih v novo glavno skupščino Tržaške krajevne zdravstvene enote. Kot je znano, imajo volilno pravico le izvoljeni svetovalci vseh občinskih svetov tržaške pokrajine, volitve pa so se odvijale v sredo zvečer.
V novi glavni skupščini bodo torej Crevatin, Perelli, VVeber, Rossini, Seghene, Cecchini in Anghelone za PSI, Menia-Bagatin, Sluga, Maccan, Dressi, Di Giorgio in De-polo za MSI, Gombač in Lokar za Slovensko skupnost, Derin, Trauner, Colombo in Pacor za listo PRI-PLI, Mil-lo, Anamarija Kalc, Pessato, Zanin, Panizon, Mergiani Mondo, Russignan, Švara, Vallon, Depangher, Blažina, Brun Rizza Gallico, Križman, Bekar in Ester Pacor za listo KPI-zeleni, Colombis, Staffieri, Serio, Gambassini, Di Lorenzo, Baici, Gobessi, Rossi in Hermet za Listo za Trst ter Ambrosi, Albanese, Favotti, Viezzoli, Cerovaz Greblo, Gardossi Todaro, Rizzi, Cernigoi Maggio, Piunti, Molinari, Poletti Scagnol, Raffaele, Opara, Drozina, Co-darin, Marzulli in Patruno za KD.
Novoizvoljeni člani glavne skupščine se bodo sestali v prihodnjih dneh, da bi izvolili novega predsednika KZE. Doslej je to bil socialist Bevilacgua, ki pa je javno napovedal, da ne namerava več kandidirati. O vprašanju predsedstva te ustanove bodo po vsej verjetnosti govorili na današnjem srečanju pokrajinskih tajnikov petih večinskih strank, katerega dnevni red pa je dokaj natrpan. Spet bo namreč govor o delikatnem problemu pristojnosti za vprašanja mestnega prometa (ki si jo sedaj delita liberalec Trauner in socialist Cecchini), in o še bolj delikatnem vprašanju obnovitve vrhov nekaterih pomembnih ustanov, kot so Konzorcialno podjetje za prevoze (ACT), ACEGA, pristaniška ustanova in še druge. Tajniki večinskih strank bodo morali tudi odločati, naj kakšno prestižno mesto prepustijo tudi Listi za Trst, ki pa ni več v večini.
Podoben vrh večinskih strank je bil pred kratkim, ko pa so rešili samo vprašanje podpredsednika pokrajine. Do dokončne izvolitve republikanca Cervesija pa bo prišlo na seji pokrajinskega sveta, ki bo 27. t. m.
Danes začetek simpozija KPI o tržaški stvarnosti
V konferenčni dvorani Tržaške federacije KPI v Ul. Madonnina se bo danes popoldne pričel dvodnevni študijski simpozij o Trstu in o njegovi družbeni in gospodarski stvarnosti. Ob 17. uri bo na programu okrogla miza o politiki in o vodilnem tržaškem razredu, na kateri bodo med drugim sodelovali sindikalist CGIL Mauro Gialuz, arhitekt Luciano Semerani, družboslovec Livio Pe-sante in predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vito Svetina. Razpravo bo vodil načelnik komunistične svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu Maurizio Pessato. Simpozij se bo jutri nadaljeval ves dan s posegi znanstvenikov, kulturnikov, politikov in deželnih ter krajevnih upraviteljev.
zdravniki vseh oddelkov), v kateri bi takoj ob sprejemu v bolnišnico opravili vse najnujnejše izvide o življenjskih funkcijah bolnika. »Najpomembnejše je namreč,« je zaključil prof. Camerini, »da spremenimo svojo miselnost in da od gole tekmovalnosti preidemo k sodelovanju.« (bg)
Vodstvo Fincantieri pri tržaškem županu
Predsednik družbe Fincantieri Enri-co Bocchini in pooblaščeni upravitelj družbe Corrado Antonini sta bila včeraj gosta tržaškega župana Richettija, s katerim sta poglobila najpomembnejša vprašanja italijanskega ladjedelništva. Na srečanju so spregovorili tudi o problemih sektorja ladijskih popravil, ki je med najpomembnejšimi tržaškega Arzenala Sv. Marka. Prav tržaški Arzenal je po drugi strani po svoji profesionalnosti in kvaliteti popravil med najboljšimi v Italiji.
■ Jutri bo v Prosvetnem domu na Opčinah potekal redni kongres sekcije KPI za Opčine in Bane. Srečanje, ki se ga bo udeležil tudi deželni svetovalec Miloš Budin, se bo pričelo ob 20. uri.
Začasna svoboda za Rocca Zecco
Včeraj popoldne je 58-letni Rocco Zecca iz Ulice Bosco 7, kije bil osumljen pedofilije, zapustil koronejski zapor. Njegov odvetnik Riccardo Catta-rini je pred približno tednom dni preložil zahtevo po izpustitvi obtoženca na sodišču svobode. Sodniki Brenči, Trampuš in Dainotti so natančno pregledali vse dokumetne ter ugotovili, da ni utemeljenega razloga, da bi Zecca še ostal v zaporu. Danes zjutraj se bo lahko že vrnil na delo.
Zecca in njegov 74-letni znanec Si-gismondo Franco iz Ulice Pasteur 8 sta bila osumljena spolnega nasilja nad 9-letno deklico. V prostem spisu ju je izdala prav mala Michela, ki je napisala, da jo očetova prijatelja spolno nadlegujeta. Ko je prosti spis prebrala učiteljica, je takoj obvestila ravnateljico, ta pa je stopila na sodišče. Nekaj dni zatem so karabinjerji na ukaz namestnika državnega pravdnika De Nicola aretirali osumljenca.
Sodišče za svobodo pa ni sprejelo zahteve odvetnika Di Giovannija po izpustitvi Franca, ki že tri tedne sedi v koronejskem zaporu.
T 19. t. m. je preminila naša draga teta
Roža Košuta
Pogreb bo jutri, 21. januarja 1989, ob 12. uri iz nabrežinske kapele v Križ.
O zadevi Moncini danes v Los Angelesu prizivni proces
O zadevi Moncini, ki je dvignila v Trstu toliko prahu, bo danes v Los Angelesu, kjer je bil tržaški podjetnik obsojen na leto dni zapora, razpravljalo prizivno sodišče. Priziv so vložili njegovi ameriški odvetniki. Alessan-dro Moncini se ne bo udeležil razprave. Tisku je izjavil, da se ne bo nikoli več vrnil v ZDA.
Njegovi odvetniki bodo skušali na procesu dokazati popolno nedolžnost svojega klienta. Po vsej verjetnosti bodo razpravo preložili," ker mora javni tožilec pregledati izredno obširno dokumentacijo o Moncinijevem primeru. Trije sodniki drugostopenjskega sodišča v Los Angelesu se bodo verjetno dokončno izrekli šele marca ali aprila.
Tržaški podjetnik je bil v ZDA obsojen zato ker je po pošti poslal pornografsko videokaseto in nekaj fotografij, izrezanih iz "posebnih" revij. Ameriški preiskovalci pa niso mogli dokazati, da se je hotel spolno izživljati z 10-Ietnim dekletcem, čeprav je v čezoceanskem telefonskem pogovoru baje jasno izrazil to željo. Ker pa so ga policisti iz New Yorka aretirali takoj ko je stopil iz letala, seveda niso mogli ugotoviti, ali je Moncini hotel svoj namen tudi uresničiti. Pretekli teden se je tržaški podjetnik po pogrebu matere vrnil v Trst, kjer je lahko začutil precej nenaklonjeno ozračje, o čemer so pričali tudi na piši na nekaterih hišah v središču mesta.
Zdrsel je v 80 metrov globoko grapo in si prebil lobanjo
18-letni Tržačan umrl pod Višarjami
Ljubezen do narave in strast za fotografiranje sta bili usodni za 18-letne-ga Tržačana Marca Romana iz Ulice Alberti 1. V sredo zjutraj je umrl v planini Limerci pod Višarjami, kjer je hotel v svoj fotografski aparat ujeti nekaj nepozabnih prizorov zimske pokrajine in gorskih živali. Na zaledenelem terenu pa mu je nenadoma spodrsnilo, padel je na tla in zdrsel kakih 80 metrov navzdol proti dnu grape, kjer je mrtev obležal s prebito lobanjo.
Roman je bil nekaj dni na dopustu z 9-letno sestrico v počitniški hišici v Ovčji vasi, ki je last njegove družine. Predvčerajšnjim je vstal navsezgodaj zjutraj in rekel sestrici, da bo okrog 10. ure že doma. Ko pa je ura odbila poldne, je začelo deklico na vso moč skrbeti, zato je telefonirala staršem. Oče in mati sta se prestrašila, da se ni pripetilo kaj hudega in sta zaprosila za pomoč tržaško planinsko društvo CAI, ki je obvestilo gorske reševalce iz Trbiža in z Nevejskega sedla.
Okrog 18. ure zvečer se je v Ovčji vasi zbralo kakih trideset reševalcev, ki so se razdelili v štiri skupine. Zaradi teme in snega pa je bilo njihovo iskanje brezuspešno. Komaj se je včeraj začelo daniti, so bili spet na delu. Čez nekaj ur je ena izmed skupin zagledala obrise človeka na dnu grape v planini Limerci. Reševalci so se spustili do njega z upanjem, da je morda še živ, ko pa so se mu približali jim je takoj postalo jasno, da zanj ni več pomoči. Marco Roman si je pri padcu prebil lobanjo in se poškodoval po
Marco Roman
vsem telesu. Za seboj je med padcem pustil več metrov dolgo sled krvi... Gorski reševalci so njegovo truplo naložili na nosila in ga že čez kakih 20 minut prinesli v Ovčjo vas. Nesrečnega mladeniča bodo verjetno že danes Odpeljali iz tamkajšnje mrtvašnice v Trst, kjer ga bodo pokopali.
Reševalna akcija je bila zelo težavna, saj ni nihče vedel, kam je pravzaprav odšel Roman. Sestrica je vedela povedati le, da se je menda odpravil proti Višarjem. Poleg tega je imel mladi Tržačan na sebi obleko z varovalnimi barvami, ker je hotel v svoj aparat ujeti nekaj gorskih živali. Njegovi tržaški prijatelji so povedali, da
je bil pravi mojster fotografije in izredno spreten v zalezovanju živali. Nekajkrat mu je celo uspelo slikati gamse, ki so bili oddaljeni le kakih 20 metrov. Zaradi varovalnih barv so ga reševalci le s težavo opazili na dnu grape.
Njegova nesrečna starša sta prišla v Ovčjo vas že v sredo popoldne. Ko ju je poklicala njuna mala hčerkica, sta zaskrbljena takoj sedla v avtomobil in se odpeljala k njej. Skupaj so v svoji počitniški hišici čakali na Marca, dokler niso včeraj okrog 10. ure izvedeli, da se je zgodila tragedija.
Reševalne akcije so se udeležili gorski reševalci finančnih stražnikov z Nevejskega sedla in iz Trbiža, gozdni čuvaji iz Trbiža, v precejšnjem številu pa so bili prisotni tudi prostovoljci iz Predila. Vse kaže, da je Marco Roman umrl že v sredo zjutraj, ko se je s svojim fotografskim aparatom začel vzpenjati po grapi v planini Limerci. Ko je prišel na vrh, pa mu je usodno spodrsnilo na ledu.
Nesrečni mladenič je bil zaposlen v baru Malabar v mestnem središču. Ko je lastnik lokala izvedel za pretresljivo vest, je skorajda otrpnil. Fanta je cenil zaradi njegove poštenosti in volje do dela. Čeprav je komaj oktobra praznoval svoj 18. rojstni dan, mu po glavi niso rojile mladostniške muhe. Ves svoj prosti čas je posvečal opazovanju narave in živali, prav ta strast pa je po nerazumljivi igri usode zakrivila njegovo smrt. (hj)
Posebna zahvala zdravnikom in osebju Sanatorija Pineta del Carso za požrtvovalnost in nego.
Žalostno vest sporočajo svakinje, nečaki in drugo sorodstvo.
Trst, 20. januarja 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo Ul. Torrebianca 28)
20. 1. 1988	20. 1. 1989
Ob 1. obletnici smrti naše drage
Alojzije Vodopivec vd. Lovriha
se je z ljubeznijo spominjamo
otroci z družinami ter vsi, ki smo jo imeli radi.
Dolina, 20. januarja 1989
Godbeno društvo Nabrežina izreka iskreno sožalje Ginu Sulčiču ob izgubi dragega očeta.
Na Opčinah so se žene in dekleta zbrale ob koristnem ročnem delu
Slovensko kulturno društvo Tabor na Opčinah je pretekli petek zvečer priredilo v mali dvorani Prosvetnega doma zanimiv, spodbuden in koristen večer za dekleta in žene. Vidimo jih na posnetku, kako so v prijetni družbi ob klepetu pletle in kvačkale, (mm)
Veselo srečanje tridesetletnikov iz občin Devin-Nabrežina in Zgonik
Kot po ostalih vaseh, se zbirajo tudi soletniki, ki so doma v občinah Devin-Nabrežina in Zgonik. Pred kratkim so se tako srečali tudi 40-letniki iz omenjenih občin, ki jih vidimo na posnetku. Praznovali so v Društveni gostilni v Gabrocvu in seveda obujali spomine na še ne tako daljn a mlada leta. V veselem razpoloženju so si tudi obljubili, da se bodo še zbrali ob okroglih jubilejih.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - bo do 27. t. m. odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI VVEI-JA. Urnik: 10.30 - 12.30 in 17.30 - 19.30. Ob nedeljah: 11.00 - 13.00. Zaprto ob ponedeljkih.
V	galeriji Tommaseo - Trg S. Benco 4 - bo do 5. februarja na ogled razstava MARIA PALLIJA.
čestitke
Draga DANA! Za tvoj prvi rojstni dan ti pošiljamo en lep in velik poljub. Sestrična Nataša, nona Olga in teta Rosana.
Danes bo upihnila prvo svečko naša ljubljena DANA ČANDEK. Zvrhan koš poljubčkov in najboljše želje ji pošiljajo nonoti, teta, stric in bratranec Danijel.
koncerti
Societš del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista A. LUCCHESINIJA.
Glasbena matica Trst, koncertna abonmajska sezona 1988/89, v sredo, 25. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu IGOR LAZKO, klavir. Na sporedu: J. S. Bach - Goldberg variacije, Beethoven -VValdstein sonata, Rahmaninov - Sonata št. 2 op. 36. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Musič Club Tor Cucherna — Nocoj ob 22.00 bo nastopal kitarist in pevec Guido TOFFOLETTI.
izleti
Smučarski klub Brdina organizira v nedeljo, 29. t. m., smučarski izlet v Flac-hau (Avstrija). Vpisovanje in informacije na sedežu - Proseška 131 - vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure.
V TRSTU
ITALSTVL Trs
Dalmazia 1
VELIKA PRODAJA
KOŽUHOV IN ŠPANSKEGA SHERLINGA IN USNJENIH OBLAČIL
moška in ženska visoka moda 1988/89
PO TOVARNIŠKIH CENAH
ITALSTVL, TRST, TRG DALMAZIA 1
novo
gtobero zodrugo
priredi danes, 20. januarja, ob 20.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku koncert skupine
New Swing Quartet
z novim pevcem TOMAŽEM KOZLEVČARJEM.
Na sporedu slovenski in ameriški songi.
Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom. Cena: 10.000 lir.
		
kino		gledališča
ARISTON - 16.00, 22.00 L'orso, r. Jean Jacgues Annaud; i. medvedek La Dou-ce in medvedinja Bart, Theky Kanjo, Jack VVallace.
EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
ENCELSIOR AZZURRA - 17.00, , 22.00 Red e Toby nemiciamici, Walt Dis-ney.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Fantozzi va in pensione, kom., It., r. N. Parenti, i. P. Villaggio.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoskl (dl padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Heros, porn., □□
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 II matri-monlo di Lady Brenda, kom.; i. James Wilby, Anjelica Huston.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Willow, pust., ZDA; r. R. Howard; i. V. Kilmer, J. Whalley.
MIGNON - 16.30, 22.15 Donne sulVorlo di una crtsi di nervi, dram., Šp. 1988, r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas.
EDEN - 15.30, 22.10 Desideri inconfessa-bili, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 I miei primi 40 anni, kom., It. 1987, r. C. Vanzina, i. C. Alt, E. Gould, J. Roche-fort, P. Cosso, □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Rambo III, pust., ZDA; r. P. MacDonald; i. S. Stallone. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 La storia fantastlca, fant., ZDA; r. R. Reiner; i. C. Elwes, M. Patinkin.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Stregata dalla luna, kom., ZDA 1988; r. N. Jevvison; i. Cher, N. Cage.
RADIO - 15.30, 21.30 Amore in vendita,
porn., O □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
KD Rdeča zvezda - Salež gostuje Amaterski oder J. Štoka s Proseka-Kon-tovela z veseloigro Josipa Tavčarja LOČITEV". režija Drago Gorup. Jutri, 21. t. m., ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljeni!
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi na AFRO ŽUPNIJSKI KABARET v izvedbi Andra Merkuja v nedeljo, 22. januarja, ob 17. uri.
V dvorani v Ul. Donizetti št. 3 bo jutri, 21. t. m., gost Slovenskega kulturnega kluba pesnik in pisatelj MIROSLAV KOŠUTA. Predstavila ga bo prof. Zora Tav-čar-Rebula. Gledališki krožek SKK bo izvajal odlomke iz njegovih del. Začetek ob 18.30.
KD Kraški dom obvešča, da bo predvajal FILM O SILVESTROVANJU 1988 danes, 20. t. m., ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu.
KD Kraški dom obvešča, da bo jutri, 21. t. m., ob 15.30 v Bubničevem domu v Repnu v sklopu ure pravljic na sporedu DISNEVEV FILM.
PD Mačkolje vabi na SPOMINSKI VEČER ob 30-letnici smrti sorojaka dr. Ivana Tula, ki bo v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Gosta večera sta prof. Tone Požar in prof. Martin Jevnikar. Nastopa mešani zbor društva.
Vanka in Tonca se z Radia Koper preselita v društvo Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Sernio jutri, 21. t. m., ob 20. uri. Na fraitonarco igra David Danieli.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 23. t. m., v Peterlinovo dvorano na predstavitev knjige dr. Janeza Rotarja TRUBAR IN JUŽNI SLOVANI. Delo bo predstavil avtor sam. Večer pa se bo začel ob 20.30.
Amaterski oder J. Štoka vabi na ogled veseleigre DEŠTIN v izvedbi SKD Tabor. Tekst in režija Drago Gorup. V nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
razna obvestila
VERDI
V	nedeljo, 22. t. m., ob 16.00 (red D) bo na sporedu ponovitev Puccinijeve opere MADAME BUTTERFLV. Dirigent Mau-rizio Arena, režiser Stefano Vizioli. Glavni interpreti: sopranistka Adriana Moretti,, tenorist Nazzareno Antinori in bariton Barry Anderson.
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku prodaja vstopnic.
V	petek, 27. t. m., bo na sporedu baletna predstava LA MAGIA DI NINO ROTA.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Nocoj ob 20.30 (red prost) bodo na sporedu Goldonijeve PRIMORSKE ZDRAHE v izvedbi Venetoteatra. Režija Gian-franco De Bosio. V abonmaju: odrezek št. 5. Prodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 24. t.m., ob 21. uri bo na sporedu RECITAL Francesca DE GREGORIJA. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	soboto, 28. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Liliana Cosi in Marinel Stefanes-cu z baletom v dveh delih RISVEGLIO DELL'UMANITA. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti - Trst, pri agenciji IOT - Ul. Oberdan 16 - Gorica in pri Udine Mille - Ul. Leonardi 8 - Videm.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 10.00 bo na sporedu pravljica SCARABOCCHIO v izvedbi Gledališča za mladino La Contrada. Režija Francesco Macedonio.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 20. januarja 1989
ŽIVOJIN
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.54 - Dolžina dneva 9.16 - Luna vzide ob 15.11 in zatone ob 7.01.
Jutri, SOBOTA, 21. januarja 1989
JANJA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.29 naj-nižja -5 cm, ob 8.00 najvišja 42 cm, ob 15.03 najnižja -65 cm, ob 21.55 najvišja 36 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 7,1 stopinje, zračni tlak 1034,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ivana Amato, Marco Colombin, Francesca Liccardi, Roberto Terzi, Carlo Zandona.
UMRLI SO: 78-letni Carlo Brenči, 67-letna Sidonia Romano por. Marini, 73-letni Italo Ulcigrai, 66-letna Nerina Di-vissich por. Fontana, 88-letna Giovanna Karis, 71-letni Mario Mignacca, 85-letna Marina Bencich vd. Piccini, 67-letni Silvano Franca, 83-letna Miranda Hauser, 71-letni Virginio Giust, 72-letni Amedeo Bertocchi, 67-letni Danilo Marsich, 82-letna Argia Portel, 63-letni Stellio Canci-ani, 84-letna Nella lanovitz.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. januarja 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), UL. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
Ob 4. obletnici smrti drage mame Melite Pregare darujeta Silva in Ljonka 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na pok. Mirka Luina darujejo za MPZ M. Pertot: družina Stojan Per-tot 20.000 lir, Marija Krečič - Gembrini
20.000	lir, Lucija in Anamarija Bašb
15.000	lir ter Magda in Bogdan Stanič
10.000	lir.
V	spomin na Draga Žerjala darujeta Eda in Sergio Žerjal (Zabrežec 55) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Lucijo Žerjal darujeta Eda in Sergio Žerjal (Zabrežec 55) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na_ Draga Žerjala darujeta Dani in Vilma Žerjal 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Draga Žerjala daruje Marta Slavec (Boljunec) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Lucijo Žerjal daruje Marta Slavec (Boljunec) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Draga Žerjala darujeta Angel in Lojzka Slavec 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Lucijo Žerjal darujeta Angel in Lojzka Slavec 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Aleksandra Škerla vaj a darujeta Angel in Lojzka Slavec 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Iginia Bogatca daruje Stanko Starc 50.000 lir za Godbeno društvo Vesna - Križ.
V	spomin na Stankota in Angelo Rau-bar daruje Gičko Danev (Fagin) 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
V	spomin na Stankota in Angelo Ravbar daruje Vida Gerlanc - Mennucci
10.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
Vera Vremec -Ratzenbeck daruje
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 25.000 lir za gradnjo sedeža KPI na Opčinah in 25.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Ob obletnici smrti Mirka Grudna darujeta Pavla in Živa 30.000 lir za SKD Tabor.
Jelka Švab daruje 18.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Zdenka Tomažič daruje 18.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na Slavo Cossutto vd. Cotič daruje Amalija Antonič z otroci 100.000 lir za zbora Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin.
V	spomin na Doro Legišo darujejo za kapelico v Cerovljah: Antonič (Cerovlje 3/A) 10.000 lir, Antonič (Cerovlje 34) 20.000, Legiša (Cerovlje 7) 10.000 lir, Le-giša (Cerovlje 9) 10.000 lir, Peric (Cerovlje 18) 10.000 lir, Peric (Cerovlje 24)
10.000	lir ter Metlikovec (Mavhinje 29) 10.000 lir.
mali oglasi
MANUFAKTURA PERTOT IVANA razprodaja od 17. januarja vso zimsko konfekcijo. Na telovadnih čevljih popust do 40%.
OSMICO ima odprto Robert Pipan v Mavhinjah.
OSMICO je odprl Anton Bole Anton pri Piščancih.
GORICA - Ul. Montesanto. Prodam novo 70 kv. m veliko stanovanje z garažo: 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, avtonomno gretje. Tel. 0481/81575 v večernih urah.
PRODAMO čistilnico z obsežnim delovanjem, primerno za družinsko vodenje. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Čistilnica".
CVETLIČARNA nudi delo vajenki-de-lavki, po možnosti s prakso. Tel. 040/299561 v popoldanskih urah.
PALAČE HOTEL v Gorici, Corso Italia 63, zaposli mladeniča/mladenko z znanjem tujih jezikov, kompjuterskega dela in predvsem z veseljem za delo v recepciji. Vodstvo hotela bo poskrbelo za morebitno strokovno izpopolnjevanje. Samo pismene ponudbe pošljite na gornji naslov.
DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 003866/23056 po 20. uri.
FARMA Srečko Tomšič prodaja po 2.000 lir kokoši. Tel. 0481/882064.
ZA 1.300.000 lir prodam ford fiesta 1100 L, letnik 1978, v dobrem stanju, nove gume. Kličite po 20. uri na št. 040/827493.
KUPIM otroški stolček za avto. Tel. po 17. uri na št. 821255.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Poleg vina nudijo svež prigrizek iz domačih kolin.
PRODAM zazidljivo zemljišče v okolici Trsta, primerno za zgradnjo stanovanjske hiše z vrtom in pogledom na morje. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Hiša".
PRODAM fiat 131, Panorama v dobrem stanju. Tel. 201127 od 8. do 17. ure.
KD F. Venturini obvešča, da je v teku vpisovanje za PLESNI TEČAJ, ki se začne februarja. Interesenti naj telefonirajo na št. 812993 od 12.30 do 13.30.
menjalnica
19. 1. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Slavistično društvo vabi na sejo odbora, ki bo danes, 20. t. m., ob 16.30 v sejni sobi na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: 1. bilten št. 3, 2. predavanja in drugo delovanje, 3. jesensko zborovanje v Portorožu, 4. občni zbor ter 5. razno.
SKD Tabor Opčine - dramski odsek vabi navdušene igralce in igralce k sodelovanju za novo komedijo. Oglasite se pri ge. Valeriji v društvenem baru ali na tel. 213945.
Ameriški dolar...... 1369,600	1355.—
Nemška marka........ 733,040	731.—
Francoski frank..... 214,800	213.—
Holandski florint ...	649.—	646.—
Belgijski frank.....	34,993	34,500
Funt šterling....... 2401.—	2380.—
Irski šterling ..... 1959,250	1945,—
Danska krona........ 188,750	187.—
Grška drahma........	8,846	8,300
Kanadski dolar...... 1153,200	1100.-
Japonski jen ........ 10,590	10,300
Švicarski frank..... 860,830	859.—
Avstrijski šiling... 104,260	103,800
Norveška krona...... 202.400	199.—
Švedska krona....... 215,940	212,500
Portugalski eskudo .	8,918	8,400
Španska peseta ...... 11,710	11,200
Avstralski dolar.... 1190,150	1130.—
Jugoslov. dinar .... —	0,20
ECU................ 1527,600
Darujte v sklad
Mitje Čuka
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Pogled v poetični De Gregorijev svet
(foto VValtritsch)
De Gregori se vrača v naše mesto po približno treh letih, odkar je nastopil v prepolni tržaški športni palači. Od takrat se je zanj spremenilo mnogo ali pa... nič. De Gregori namreč ostaja (skupno z Guccinijem na enem in de Andrejem na drugem polu) najdoslednejši pevec oz. kantavtor v Italiji. Še vedno vztraja na moči in udarnosti besedil, čeprav je v svojih pesmih glasbo vsekakor ovrednotil. Še vedno poje o majhnih vsakdanjih stvareh, ki so dejansko velike, in o velikih, ki se ob natančnejši analizi izkažejo za neznatne.
Prepričani smo, da bo tudi koncert, ki ga bo imel De Gregori v torek, 24. januarja, ob 21. uri v tržaškem gledališču Rossetti, zadovoljil številne gledalce. Za en večer, pravzaprav le za nekaj ur se bodo podali v čarobni De Gregorijev svet, ki živi od odtenkov, lahnih sapic in umirjenih besed, te pa se v trenutku, ko jih izreče, spremenijo v poezijo.	(dj)
San Gennaro spet pomagal svojemu varovancu
Vročekrvni Muti navdušil Berlin
Po velikem uspehu na prestižni operni premieri milanske Scale je Riccardo Muti neverjetno navdušil tudi berlinsko občinstvo. S tretjim koncertom, ki ga je italijanski dirigent te dni uspešno izpeljal v Zahodnem Berlinu, je Muti sprožil pravo ekstazo med poslušalci. Le-ti so se namreč popolnoma prepustili vročekrvnim glasbenim interpretacijam in se skorajda »izneverili« svojemu tipično nemškemu, nekoliko zadržanemu značaju.
Berlinsko občinstvo je Mutija nagradilo z dolgim in navdušenim ploskanjem, ki je - po poročanju tam prisotnih izvedencev - trajal celih 18 minut. O tem ponovnem podvigu priznanega dirigenta so se vzneseno razpisali tudi novinarji in kritiki. Po njihovem mnenju je Muti dosegel višek s Simfonično fantazijo DalVItalia Richarda Straussa. Zdi se namreč, da se še noben dirigent ni do take mere približal pravemu duhu Straussovega dela, ki ga je Muti vzneseno interpretiral z globokim spoštovanjem do izvirnika.
Zanimivo pa je, kako je Muti, ki je po rodu Neapeljčan, ta učinek dosegel. Slavnim Berlinskim filharmonikom je namreč vbrizgal svoje občutke tako, da jim je med enim stavkom in drugim razlagal napolitansko življenjsko filozofijo in jim z anekdotami opisal veliko ljubezen Neapeljča-nov do svojega čudežnega zavetnika, sv. Gennara.
Pesniki kot športniki
Pesniki veljajo za nežna bitja, ki doživljajo vsakdanjost z neobičajno občutljivostjo. Svoje občutke znajo preliti v verze tako, da se ljudje ob branju raznežijo. Težko si je zato predstavljati pesnike, ki tekmujejo kot športniki, v nekakšnem dvoboju do zadnje srage krvi ali bolje do zadnjega verza.
Poskus izobraževalne oddaje Leteči zmaj (L'aquilone), ki je na sporedu prve državne mreže ob petkih popoldne ob 15. uri in na drugi mreži ob nedeljah zvečer ob 23.30, je nedvomno zanimiv. V današnji oddaji, ki jo bodo ponavljali v nedeljo, se bodo namreč začeli težki dvoboji med šestnajstimi najboljšimi italijanskimi pesniki. Tekmovanje z naslovom Poeti a singolar tenzone in seveda nagrade si je izmislil in zamislil urednik Giorgio Weiss.
Prva se bosta srečala Dario Bellezza in Giuseppe Bonaviri, ki bosta prebrala svoje najboljše pesmi in najučinkovitejše verze. V naslednjih oddajah se bodo zvrstili: Vivian Lamarque in Dacia Maraini (27. oz. 29. l.j, Amelia Rosselli in Valentino Zeichen (3. - 5. 2.), Maurizio Cucchi in Edoardo Sanguinetti (10. -12. 2.), Giovanna Bemporad in Giuseppe Con te (17. - 19. 2.), Elio Pagliarani in Vito Riviello (24. - 26. 2.), Piero Bigongiari in Maria Luisa Spaziani (3. - 5. 3.), Margerita Guidacci in Valerio Magrelli (10. - 12. 3.J.
Za posamezne pesnike bodo seveda glasovali gledalci s poštnimi karticami, ki jih bodo pošiljali ob koncu vsake oddaje na Rai (za rubriko L' Aquilone -Premio poesia, Poštni predal 6666, 00100 - Rim). Polovica pesnikov bo lahko tekmovala v četrtini finala, sledili bodo seveda tudi polfinale in veliki finale. Med tistimi, ki bodo glasovali za posamezne pesnike, bodo organizatorji vsak teden žrebali vidoregistrator.
Časi se pač spreminjajo...
Miles Davis in Al Jarreau za Armenijo
Februarja bosta Miles Davis, verjetno najslavnejši še živeči jazz trobena-tar na svetu, in pevec Al Jarreau, ki se lahko ponaša z neobičajnim ugledom, skupaj nastopala na turneji po Italiji. Miles Davis je septembra lani moral odpovedati nastope zaradi nenadne slabosti na madridskem odru, kar je zelo razžalostilo njegove oboževalce.
Še niso znani vsi datumi nastopov, gotov pa je večer v rimskem Paleurju 6. februarja. Glasbenika obljubljata skoraj triurni koncert, ki bo neobičajno doživetje, saj se bosta občinstvu v živo predstavili dve karizmatični osebnosti sodobne glasbe. Koncert pa je zadobil tudi še drugačen pomen, ko je organizator sporočil, da je dobiček večera namenjen porušeni Armeniji. Tako se nadaljujejo pobude rimske občine za potresno področje.
današnji televizijski in radijski sporedi
nt ra| 1___________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Non bas-ta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Glasbena oddaja: Disco-ring
15.00	Izobraževalna oddaja: Leteči zmaj
16.00	Risanke: Cartoon Clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Danes v parlamentu
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, dnevnik
20.30	Film: La grande fuga (vojni, ZDA 1963, r. John Sturges, i. Steve McOueen, James Gar-ner, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.35	Film (2. del)
23.20	Variete: Cera una volta Lascia o raddoppia?
23.50 Aktualno: Per fare mez-zanotte
24.00	Dnevnik in vreme
0.15 Šport: umetnostno drsanje in jahanje
C RAI 2_________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: La donna piu bel-la del mondo (kom., It. 1955, r. Robert Z. Leo-nard, i. G. Lollobrigida, V. Gassman)
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj nemščine
11.35	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik, Diogenes
14.00	Nan.: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
16.55	Iz parlamenta
17.00	Aktualno: Imenovanje predsednika Busha
19.00	Nanizanka: II brivido delLimprevisto
19.30	Horoskop, dnevnik
20.15	Večerni Diogenes
20.30	Variete: Fate il vostro gioco
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Aktualno: II giorno di Bush
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Glasbena oddaja: International DOC Club
0.35 Film: L ultima odissea (dram., ZDA 1977, r. Jack Smight)
K RAI 3__________________
.10.40 Hokej na ledu: Merano-Varese
11.15	Nadaljevanka: Destini
11.55	SP v smučanju: ženski
smuk (iz Pfrontena)
13.00	Izobraževalna oddaja: Oggi vi proponiamo.,. i
14.00
14.30	Izobraževalni odd.: Marija Terezija in reforme Milanske države, 15.00 Naravni park v Marem-mi
15.30	Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo (iz Birminghama)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Telefone giallo
22.00	Dnevnik
23.15	Športna oddaja: Boks včeraj in danes - Danes
0.05 Dnevnik, nato jahanje 0.25 Športna oddaja: Boks včeraj in danes - Včeraj
luoghi di Dante Deželne vesti
RTV Ljubljana 1
8.35	Počitniški spored: Videospot, 8.40 Mačkon in njegov trop - Mravljinčar, 9.05 Periskop - BiH,
10.20	Kam, kje, kako med počitnicami
11.15	Otroški spored: Videospot, Safari v mestu - Zatočišče v parku
11.45	Risanka
11.55	SP v smučanju: ženski smuk (iz Pfrontena)
12.45	Film: Klovn na severnem tečaju (mlad.)
16.15	Videostrani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Tednik (pon.)
17.35	Naša pesem: Zborovodje vi
18.10	Spored za otroke in mlade: Drejček in trije Marsovčki (3. del), Zlati dež (2. del)
19.05	Risanka, Naše akcije
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Hokej na ledu: Jeseni-ce-Olimpija
20.30	Dok.: Naš edini svet
21.15	Nadaljevanka: Detektiva iz Miamija (3.del)
22.15	Film: Willie in Phil (ZDA, 1980, r. Paul Ma-zursky, i. Michael On-tkean, Margot Kidder)
TV Koper____________
12.00	SP v smučanju: ženski smuk (iz Pfrontena)
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: Australian Open
14.40	Ameriški football
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel 18.50 Dnevnik
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Težave in načrti tržaške bolnišnice OPČINE — Priprave na letošnji pust
GORICA — Pred premiero monodrame Povest služkinje Zerbine
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Ameriški football
22.30	TV novice
22.40	Košarkarska rubrika: Sottocanestro
23.00	Tenis: Australian Open
RTV Ljubljana 2
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	Dnevnik
20.05	Koncert orkestra RTV-Lj (dir. M. Munih)
22.05	En avtor en film, nato posnetek drsanja iz JRT
CANALE 5
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana - II battesimo,
9.30	General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando cantan-
do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia mat-rimoniale
15.30	Nanizanki: La časa nella prateria, 16.00 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!
19.00	Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-lumbro)
20.30	Film: ...altrimenti ci ar-rabbiamo! (kom., It. 1974, r. Marcello Fondato, i. Terence Hill, Bud Spencer)
22.30	Aktualnosti: Forum
23.15	Variete: Maurizio Co-
stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanki: Baretta -Arniči per la morte, 1.45 Mannix
RETE 4	_______
7.45	Nanizanki: Lou Grant -Radio attivita, 8.45 Switch - Un investigato-re privato
9.45	Film: La vendetta del corsaro (pust., It. 1951, r. Primo Zeglio, i. Maria Montez)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.30	Cosi gira il mondo,
16.30	Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'a-more
18.00	Nanizanka: New York New York
19.00	Vesti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade dellaCalifornia
20.30	Film: Questa ragazza e di tutti (dram., ZDA 1966, r. Sidney Pollack, i. Nata-lie VVood, Robert Red-ford)
22.30	Nanizanka: Spencer
23.30	Film:	Daisy Miller
(dram., ZDA 1974, r. Peter Bogdanovich, i. Cybil Shepherd, Barry Brown)
1.20	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe - Il mostro nel buio, 10.00 Hardcastle and McCor-mick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25 Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Nogomet: za pokal Pele 1989, Italija-Brazilija
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Megasalvishow
23.15	Film: Amityville 3-D
(srh., ZDA 1984, r. Richard Fleischer, i. Tony Roberts, Tess Harper)
1.00	Rubrika: Premiere
1.10	Nanizanka: Samurai - Il fiore dellafelicita
OPEON__________________
7.30	Nanizanka: 11 fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 11 segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giornifelici
10.30	Kviz: La spesa in vacanza
11.00	Nan.: Mary Hartman
11.30	Kviz: La spesa in vacanza
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar in risanke
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori d'arancio
19.30	Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Ninja il guerriero bionico (pust., Filip. 1987, r. Tim Ashby, i. Kel-ly Steve, Alan Hem-mings)
22.30	Športna rubrika
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC__________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
11.55	SP v smučanju: ženski smuk (iz Pfrontena)
13.30	Pnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	EP v umetnostnem drsanju: ženske (iz Birminghama)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	EP v umetnostnem drsanju: prosti spored (iz Birminghama)
22.45	Aktualno: TMC nocoj
23.00	Nogometne vesti
TELEFRIULI____________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Šud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box -
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Padiglio-ni lontani
21.45	Inf. tednik: Tigi 7
22.30	Nanizanka: Al banco della difesa
23.30	Dnevnik, nato dražba
24.30	Rubrika: Il salotto di Franca
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški portreti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Ženske in politika; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični svet v barvah; 14.30 Zapisi in glasba;
15.00	Roman: Moj Kras (12. del); 15.11 Naši kraji in ljudje; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi;
19.00	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Za starejše občane; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Franca Puharja;
20.00	Slovencem po svetu, vmes Mladi mostovi, Oddaja za pomorščake; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Popevke po telefonu, nato Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro Otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Sanremo včeraj in danes; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Lu-ciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori; 11.43 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Pika na i; 13.00 Neposredno; 14.00 S polno paro; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Popoldne ob treh;
16.00	Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Dee-jay; 18.33 Mi in vi; 19.00 Stari spomini; 19.50 Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo;
19.00	V svetu fantazije; 20.00 Mix Time;
21.00	Nočni val.
Upepeljevalnik spravil v težavo odnose v koaliciji na Občini
Upepeljevalnik ne ogroža samo zdravja sovodenjskih občanov in prebivalcev bližnjih krajev. Znatne težave je povzročil, kot je slišati, tudi v goriškem občinskem odboru, kjer so se odnosi skrhali že na seji v torek zvečer, včeraj pa še zaostrili do take mere, da smo pred izbruhom nove krize.
Na torkovi seji je odbornik za ekologijo, socialdemokrat Esposito, zaradi nesoglasja z drugimi člani odbora sklenil vrniti mandat za ta resor. Predlagal je, naj bi upepeljevalnik takoj zaprli in poskrbeli za izvedbo obširnejše analize. Drugačnega mnenja so bili drugi člani odbora. Odtod odločitev o vrnitvi mandata za ekologijo in civilno zaščito.
Občinski odbor je zadevo skušal zamolčati, medtem pa je prišla stvar v javnost. Včeraj opoldne se je občinski odbor ponovno sestal. Zvečer pa je bil nov sestanek.
Menda so stališče Esposita podprli še nekateri drugi člani v odboru. Zupan Scarano, ki je v sredo zanikal da bi mu bil Esposito vrnil resor za ekologijo in civilno zaščito, je včeraj svojo pozabo popravil, vendar pa stališče zaostril. Delne odpovedi ne namerava sprejeti, Esposito naj se odpove mestu v odboru, ali pa nič.
Slišati je, da bi v tem primeru, (izstopa iz odbora) to mesto najbrž zasedel kdo drug, koalicija pa bi se zreducirala na štiri stranke.
Polemika okrog zelo resnega vprašanja, katerega obseg so v določenih političnih krogih podcenjevali, je tako zašla na področje politične igre, katere cilj, vsaj kolikor se zdi, ni razrešitev zapletenega vprašanja, ampak kaj drugega. Sinoči so o upepeljeval-niku razpravljali na seji rajonskega sveta v Standrežu. Zaradi pozne ure in razmeroma dolge razprave, bomo
o poteku razprave in njenih zaključkih poročali jutri.
Upepeljevalnik in ekološka problematika je torej tisti kamen spotike, ob katerem so se spet razvnela nesoglasja med nekaterimi strankami koalicije. Na drugem mestu poročamo o ovadbi, ki je bila vložena včeraj na preturi od Odbora proti upepelje-valniku. Sicer pa menda to ni edina ovadba. Po zanesljivih informacijah so karabinjerji v Standrežu že novembra lani zaslišali stanovalce hiš v okolici upepeljevalnika.
Včeraj vložena ovadba na preturi v Gorici
Z vprašanjem onesnaževanja, ki ga povzroča upepeljevalnik pri Sovod-njah, se bo moral v prihodnjih dneh ukvarjati tudi sodnik. Včeraj dopoldne je namreč odvetnik Luigi Genovese na Preturi v Gorici vložil ovadbo v imenu Odbora proti upepeljevalniku. V ovadbi se omenjajo izidi analize, ki je bila pred kratkim opravljena na območju sovodenjske občine, v bližini upepeljevalnika. V vlogi se prepušča sodniku ugotavljanje kazenske odgo-
vornosti za onesnaževanje, ki naj bi ga povzročal upepeljevalnik. Obsega pa tudi predlog, naj sodnik, s ciljem preprečevanja nadalnjega slabšanja splošnega stanja, z zaplembo, prepreči nadaljevanje dejavnosti. Z drugo besedo, predlaga se zaprtje upepeljevalnika.
Vloga, ki jo je predložil odvetnik Genovese se sklicuje na določila dekreta predsednika republike št. 915 z dne 10. 9. 1982.
Drevi Sovodenjska poje Nastopilo bo osem zborov
Pevski večer v domačem krogu. Tako bi lahko poimenovali nocojšnjo prireditev Sovodenjska poje, ki bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Nastopili bodo namreč zbori in pevske skupine, ki delujejo na območju sovodenjske občine, kot gost pa mešani pevski zbor F. B. Sedej iz Steverja-
Srečanje bo v dvorani doma za ostarele v Ul. San Giovanni v Krminu ob 18. uri.
Posvet ekonomistov v Novi Gorici
na.
Raznolikost pevske dejavnosti bodo prikazali otroški pevski zbor KD So-vodnje, otroški zbor Rupa-Peč in otroški zbor Sovodnje. Nastopili bodo še moški zbor KD Skala. Sovodenjska dekleta, mešani pevski zbor Rupa-Peč in ženski pevski zbor iz Sovodenj. Kot gostje bodo nastopili pevci iz Štever-jana.
Pevsko revijo Sovodenjska poje so priredili letos že šestič.
V Krminu srečanje o 1. svetovni vojni
Občina Krmin prireja danes javno razpravo na temo November 1918 -Konec velike vojne. Gre za razmišljanje o dogodkih ob zaključku prve svetovne vojne in začetku graditve miru. Na srečanju bodo spregovorili general Pier Luigi Bertinaria, vodja zgodovinskega urada italijanske vojske, prof. Walter Schaumann, podpredsednik avstrijske ustanove, ki se ukvarja z zgodovino prve svetovne vojne, in prof. Mario Silvestri.
Novogoriško Društvo ekonomistov prireja danes ob 9. uri v centru Iskra Delta strokovno posvetovanje na temo Od iluzije do realnosti gospodarskega napredka.
Po pozdravnih nagovorih bo uvodni govor imel predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Janez Milčinski. Sledili bodo strokovni posegi in razprava.
David Corva je včeraj dobil sestrico
TJAŠO
Ob srečnem dogodku čestitajo Tatjani in Sandru, mali Tjaši pa želijo vso srečo v življenju prijatelji iz OK Val in Naš prapor.
Tatjano in Sandra Corvo je včeraj osrečilo rojstvo male
TJAŠE
Staršema čestitajo, mali Tjaši pa želijo obilo sreče v življenju
kolegi pri ZTT Gorica
Ob današnjem odprtju Černigojeve razstave
Koncert v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bo nocoj ob 19.30 koncert klasične glasbe, ki ga prireja likovna galerija Exit ob današnjem odprtju razstave konstruktivističnih del Avgusta Černigoja. Na koncertu v Kulturnem domu bosta nastopili flavtistka Maria Laura De Ponte in čembalistka Licia Gruden. Izvajali bosta skladbe J. Loeiletta, B. Marcella, J. S. Bacha in H. Zankeja.
Černigojevo razstavo bodo v galeriji Exit v Ul. Favetti 16/3 odprli ob 18._uri. Predstavili bodo rekonstrukcije reliefov, grafike, lepake in drugo gradivo o Černigoju in konstruktivističnem gibanju ter fotografije iz umetnikovih zadnjih let življenja, ki jih je posnel fotograf Maurizio Frullani. Razstava bo na ogled do 3. februarja vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih od 17. do 20. ure.
V okviru občinske sezone Glasba in čas
V film o Franzu Schubertu
Finančna straža lani na Goriškem odkrila 13 milijard davčnih utaj
V okviru občinske koncertne sezone Glasba in čas so letos uvedli tudi novost s tako imenovanimi "srečanji ob 18. uri". Gre za kulturna srečanja v zvezi z glasbo, ki pa niso nujno koncerti. Nocoj bodo na .primer predvajali televizijski film o Franzu Schubertu. Film, katerega naslov se v prevodu glasi S toplimi solzami - zimsko potovanje je leta 1986 posnel režiser Fritz Lehner za televizijske mreže ORF, ZDF in JRG, predstavili pa so ga na televizijskem festivalu Prix Italia 1987. Predvajali ga bodo v deželnem avditoriju ob 18. uri. Vstop bo prost.
Televizijski film, ki je zaključno delo trilogije o dunajskem skladatelju Franzu Schubertu, prikazuje glasbenika v dramatičnem zadnjem obdobju življenja, ki ga označujejo samota, trpljenje pa tudi zadnji utripi skladateljske genialnosti. Schuberta pooseblja igralec Udo Samel. Film bodo predvajali v originalni nemški verziji s podnaslovi v angleščini. Jezikovna pregrada pa bi za občinstvo ne smela biti
Staro pokopališče v Tržiču
Včeraj smo poročali o pobudi pokrajinskega združenja ANPI-VZPI, da bi med saniranjem starega pokopališča v Tržiču skušali odkriti in identificirati na skrivaj pokopane v Ljubljani ustreljene talce.
Delegacija pokrajinskega odbora ANPI je včeraj bila na županstvu v
pretežka, saj so dialogi v filmu precej omejeni in teži film predvsem na podobah.
Občinska uprava je nocojšnjo pobudo uresničila v sodelovanju z italijansko radiotelevizijo in "Cappello Un-derground" iz Trsta.
Tržiču, kjer je bila s strani upraviteljev izražena pripravljenost na najširše sodelovanje. Predstavniki združenja ANPI so na Občini izročili vso razpoložljivo dokumentacijo, ki bo morda služila pri ugotavljanju kraja, kjer naj bi bili pokopani v Ljubljani ustreljeni prvoborci in talci.
Enote finančne straže na Goriškem so v lanskem letu v naši pokrajini ugotovile približno 13 milijard lir davčnih utaj, za nadaljnje 4 milijarde lir vrednosti pa so ugotovili prekrškov pri carinskem nadzorstvu na meji. Ti podatki izstopajo v poročilu podpolkovnika Alfonsa D'Aurie, ki je v lanskem letu prevzel poveljstvo goriške skupine finančne straže: skupina obsega stotnije v Gorici, Tržiču in Krminu, oddelek v Gradežu in devet obmejnih brigad, ki so razporejene na 59 kilometrih državne meje na Goriškem.
Delovanje finančne straže obsega v naši obmejni pokrajini dvoje vrst služb: nadzorstvo nad prometom oseb in blaga čez mejo in preglede na ozemlju pokrajine za ugotavljanje prekrškov, ki niso v zvezi s prisotnostjo meje.
Na preturi v Gorici so včeraj obravnavali primer dobave pokvarjenega mesa kuhinji zapora v Ul. Barzellini. Trije obtoženci so odgovarjali zaradi prekrška proti zakonu, ki določa higienske norme za proizvodnjo in prodajo jestvin. Do prijave je prišlo 22. septembra 1987, ko so v zaporu ugotovili, da je konzervirano meso, ki je bilo namenjeno zapornikom, sumljivo smrdelo. Obvestili so zdravstveno oblast, ki je analizirala meso in ugotovila, da so v njem prisotne sicer ne škodljive klice, tako da je meso bilo kljub vsemu užitno, vendar ni bilo neoporečno, kot zahtevajo zakonski predpisi.
Na zatožni klopi so se tako znašli 77-letni Vasco Morgante iz Trsta, lastnik podjetja, ki ima v zakupu dobavo živil zapornikom, njegov uslužbenec, skladiščnik v goriškem zaporu, 59-let-ni Antonio Menarbin iz Gorice, Ul. 4 novembre 64, ki naj bi prevzel in oddal v kuhinjo zapora pošiljko pokvarjenega mesa, ter 39-letni Renzo Calore iz Padove, lastnik podjetja, od katerega je Morgante kupil meso.
Zagovorniki treh obtožencev so z različnimi utemeljitvami zahtevali oprostitev. Morgante naj bi po mnenju odv. Maniacca ne bil odgovoren, ker je dal Menarbinu izrecno pooblastilo, naj ne deli jestvin v primeru, da ugotovi, da so pokvarjene. Odv. Scapolo iz Padove je menil, da je dokazano, da
Kar zadeva mejne službe, ugotavlja podpolkovnik D'Auria, izhaja iz lanske izkušnje, da na Goriškem ni velike tihotapske dejavnosti. To velja še posebej za promet oseb in blaga, ki ga ljudje nosijo s sabo ob prehajanju meje. Nekoliko bolj zaskrbljujoči so podatki, ki zadevajo mednarodni blagovni promet (TIR), pri čemer so lani ugotovili, da mednarodne kriminalne organizacije izkoriščajo možnosti današnje zakonodaje za nedovoljeno prevažanje blaga in s tem kršijo ne samo finančne predpise, pač pa tudi predpise s področja higiene in zdravstva in norme državne varnosti.
V pregledih na meji so lani skupno odkrili za 3 milijarde 410 milijonov lir carinskih utaj in prijavili zaradi prekrškov 40 oseb. Med vsemi izstopa primer tovornjaka, ki je 20. maja lani prevažal skozi mednarodni mejni prehod pri Standrežu skoraj 7 ton tujih cigaret. Kar zadeva valutne prekrške, so prijavili 48 ljudi in zaplenili skoraj pol milijarde lir valute. Nenavaden je bil tudi primer španskega tovornjaka, ki so ga lani ustavili v Standrežu zaradi nedovoljenega izvoza okrog 300 granatnih konic. Zaradi prekrškov v zvezi z orožjem so lani prijavili 4 osebe, zaplenili pa 316 peklenskih strojev (vključno z omenjenimi konicami) in nekaj kosov orožja.
Drugo vprašanje, ki se pojavlja zlasti ob pregledih na meji, je promet z mamili. Lani so financarji prijavili 12 oseb zaradi posesti in razpečevanja mamil. V glavnem je šlo za manjše ko-
so bile konfekcije pripravljene v skladu z vsemi predpisi in zato ni videti nobene krivde proizvajalca Caloreja. Ostal je še Menarbin: njegov odvetnik Bevilacgua je na osnovi pričevanja marešala paznikov Nocite in izjav samega obtoženca dejal, da Menarbin mesa ni oddal kuhinji, ampak je ob ugotovitvi, da je pokvarjeno, zadržal pošiljko v skladišču.
Pretor si je s tem v zvezi pridržal pravico, da posluša še dve priči, ki naj bi pojasnili, če je skladiščnik resnično zadržal meso, ali pa ga je oddal v kuhinjo (in s tem zagrešil prekršek), kot je kazalo v začetku preiskave in kot je menda sprva tudi sam priznal. Nadaljevanje procesa so zato odložili do 16. februarja, ko bo po zaslišanju prič prišlo predvidoma do razsodbe.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska - Ul. sv. Mihaela - tel. 21074
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute - Ul. Cosulich 117 - tel. 711315
__________pogrebi____________
Danes v Gorici: ob 9.30 Vittoria Carlet-ti por. Zanetti iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Palmira Giudici iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
ličine, izstopa pa primer indijske državljanke, ki so jo 28. julija v sodelovanju spolicijo aretirali na letališču v Ronkah, ker so ji v dvojnem dnu torbe odkrili več kot poldrugi kilogram heroina. Čeprav kaže, da skozi mejo na Goriškem ne potekajo večji tokovi mednarodnega prekupčevanja, so finančni stražniki vsekakor budni in se vse pogosteje poslužujejo v ta namen izvežbanih psov, katerih vonj je skoraj nenadomestljiv pri odkrivanju tudi manjših količin mamil.
Kar zadeva drugo področje dela financerjev, t. j. pregledov na ozemlju pokrajine, je lansko delo obrodilo precej sadov. Na davčnih prijavah so izvedli 215 preiskav in pri tem ugotovili približno 3 milijarde utaj na davku IVA in 10 milijard utaj davkov na dohodke. Po zakonu, ki določa kazenske sankcije za utajevalce, so prijavili lani na Goriškem 86 oseb. Pri pregledih nad izdajanjem fiskalnih potrdil, blagajniških registrov in spremnih listih so ugotovili kar 1.923 prekrškov: ker je bilo vseh pregledov nekaj manj kot 10 tisoč, pomeni to, da so ob vsakem petem pregledu ugotovili prekršek. Zaradi prekrškov v zvezi s predelovanjem in prodajo naftnih derivatov so prijavili 5 oseb in zaplenili približno 5 tisoč 500 kilogramov teh snovi.
Precej časa so lani posvetili premoženjskim in bančnim pregledom po določilih zakona proti mafiji: iz 11.500 opravljenih pregledov izhaja, da je mafijski fenomen v naši pokrajini neznaten.
Med pregledi na cestah so financarji lani ugotovili tudi nekaj čez 2 tisoč 200 prometnih prekrškov: globe so državni blagajni navrgle 105 milijonov lir.
Poveljnik D'Auria je ob obračunu tudi spregovoril o prizadevanjih za posodobitev vojašnic in ostalih struktur. Po obnovi vojašnice v Mošu so lani začeli obnavljati še poslopja v Jamljah, Mikolih in pri goriškem letališču. Začeli so zidati primernejše po-slopje za financarje na mejnem prehodu v Števerjanu, v programu pa imajo postopno obnovo vseh obmejnih struktur. V Krminu zidajo nov sedež stotnije, v načrtu imajo tudi obnovo sedežev v Tržiču in v Ul. Diaz v Gorici, medtem ko nameravajo v Gradežu tamkajšnji pomorski oddelek preseliti v novo, ustreznejše poslopje.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »L'orso«.
VERDI 18.00-22.00 »Chi ha incastrato Ro-ger Rabbit?«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Sissi, torbida e sensuale«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Voci lontane... sempre presenti«. Režija Terence Da-vies;
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Presidio«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Presidij«, 20.00 »Zadnji kitajski cesar«. Filmsko gledališče: 18.15-20.15 »Črna vdova«.
ŠEMPETER 20.00-22.00 »Emanuela II«. DESKLE 19.30 »Konan II«.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
Režija Žarko Petan	Igra Bogdana Bratuž
Premiera
v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30
v Kulturnem domu v GORICI
Najširše sodelovanje Občine pri pobudi združenja ANPI
(foto Klemše)
Pokvarjeno meso v zaporu Včeraj razprava na preturi
Na kongresu ARCI v Perugii
Slovenska problematika pred kulturno javnostjo
»Za evropsko kulturo solidarnosti in različnosti«. To je bila tema devetega vsedržavnega in prvega koniederalnega kongresa ARCI, ki je potekal od četrtka do nedelje v Perugii. Udeležili so se ga tudi predstavniki Zveze slovenskih kulturnih društev Nives Košuta, Igor Prinčič in Jole Namor. Šlo je za pomemben kongres, za nekakšno ponovno ustanovitev te laične in levičarske zveze, ustanovljene leta 1957, ki šteje danes milijon in tristotisoč članov.
Razprava je bila vseskozi živa, mestoma celo polemična, lahko pa bi jo koncentrirali na dva glavna tira. Na enem je prišel v ospredje problem notranje organizacije ARCI in v zvezi s tem v prvi vrsti potrditev izbire s prejšnjega kongresa v Abanu, da se zveza strukturira v konfederacijo društev, ki jim je jamčena popolna avtonomija. Danes sestavlja to konfederacijo 13 združenj oziroma ustanov. Po drugi strani pa je bil dan poudarek tako imenovani identiteti ARCI, ki je »sodoben in kompleksen sistem povezovanja, ki širi svoje kulturno obzorje, izdeluje in ocenjuje nove vrednote in etnične posebnosti ter s svojimi pobudami in uslugami gradi novo dojemanje državljanskih pravic in družbene solidarnosti,« kot je dejal v svojem uvodnem posegu predsednik Rino Serri.
Nove smernice delovanju ARCI daje že razprava znotraj ustanove, te novosti je potrdil tudi naslov nedavnega kongresa in vrsta srečanj in razprav, ki so bila uvrščena v delovni spored. Teh razprav so se udeležili poslanca Bassanini in Bordon, evropska poslanka Castellina in predsednik Russelovega sodišča Ken Coates. V četrtek je bila razprava o Palestini, v petek o rasizmu in Evropi, v soboto pa o društveni dejavnosti in Bassaninij evem zakonu o tem predmetu. Zakon, ki so ga podpisale vse politične sile, je še ustavljen v parlamentu.
Pomembno je tudi poudariti, da je bila na kongresu ARCI na kratko predstavljena tudi problematika slovenske manjšine in da je bil dan pozdrav v slovenščini. To je storila tajnica ZSKD Nives Košuta, ki je govorila o delovanju Zveze, medtem ko bo pismeni prispevek predsednika Aceta Mermolje sestavljal (skupaj z drugimi) uradna stališča tega kongresa. Košutova je v njenem posegu med drugim citirala vprašanje špetrskega šolskega središča, katerega oblasti sploh ne jemljejo v poštev in zavračanje prošenj ZSKD s strani Dežele, ker so prošnje za podporo napisane v slovenščini. Glede na odmevnost tega posega, je bilo v nadaljevanju kongresa še več sestankov o naši problematiki, tako da se je izostrila pobuda za tesnejše stike med ZSKD in ARCI, ki bi privedli do morebitnega sodelovanja. V tej optiki naj bi bilo v prihodnjih dneh v Trstu tudi prvo tako srečanje.
Priprave na praznovanje Dneva slovenske kulture
ZSKD načrtuje bogat spored prireditev
Še kratek čas nas loči do slovenskega nacionalnega praznika, Dneva slovenske kulture, ki letos sovpada s 140-letnico smrti Franceta Prešerna. Praznik zadobiva v slovenskem narodnem prostoru vse večji pomen, saj gre za enega tistih trenutkov, ob katerih se Slovenci še posebej zamislijo nad svojo usodo, življenjem, iskanjem. Zato ni čudnega, da se povsod pripravljajo na dostojno proslavljanje te velike in nepogrešljive vrednote, ki ji pravimo kultura. Tudi pri nas. Društva so najbrž že premislila svoje programe in tudi osrednja organizacija Zveza slovenskih kulturnih društev bo v vseh treh pokrajinah primerno obeležila ta pomemben dogodek. Znano je, da je ZSKD razpisala literarni natečaj na temo: KAKO SE POČUTIM V MANJŠINI. Natečaj je namenjen dijakom višjih srednjih šol iz Trsta, Gorice in Celovca, udeleženci pa morajo oddati svoje prispevke najkasneje do 6. februarja na sedežih ZSKD v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) in Gorici (Ul. Malta 2).
Tržaška osrednja proslava pa bo 19. februarja v Kulturnem domu. Na njej bo vzpostavljena vez med vsemi tremi slovenskimi manjšinami (Italija, Avstrija, Madžarska) in nemara bo to »zgodovinsko« srečanje, saj takega enotnega nastopa še ni bilo. Že to je vsebinska polnost in vsebinski izziv, kateremu velja prisostvovati, saj bodo na odru prikazani trije različni kulturni izrazi in različni umetniški žanri. Proslava bo obogatena še z razstavo slovenskih likovnih mojstrov in s srečanjem s pesnikom Miroslavom Košuto, ki bo ob pomoči animatork oblikoval predstavitev njegove zadnje pesniške zbirke Na Krasu je krasno. Govornik na tržaški proslavi bo pesnik Marij Čuk.
Goriško obeleževanje Dneva slovenske kulture, ki ga prireja ZSKD, bo razčlenjeno na več postaj in dnevov. Najprej bo tu odprtje velike razstave Klavdija Palčiča, nastop Gledališke skupine Gorica (predvidoma 17. februarja), osrednja prireditev, na kateri bo gostovala ljubljanska baletna skupina, pa bo 11. februarja v goriškem Kulturnem domu. Slavnostni govornik bo odgovorni urednik Primorskega dnevnika Marko Waltritsch.
Tudi V Benečiji bo letos slovesno, saj bo Špeter 11. februarja zaživel pod Prešernovim znamenjem. Tamkajšnje predsedstvo ZSKD je pripravilo bogat spored, ki vključuje odprtje razstave znamenitega slovenskega kiparja Janeza Lenassija v Beneški galeriji, v občinski dvorani pa bo za tem še koncert Komornega orkestra RTV Ljubljana.
Avgust Černigoj izumitelj podob
Kot smo že poročali, se bodo na Goriškem v teh dneh poklonili spominu umetniškega mojstra in vsestransko odprtega duha Avgusta Černigoja. V novi galeriji Exit (Ul. Favetti 16/3) bodo danes ob 18. uri namreč otvorili razstavo manj znanih Černigojevih del z naslovom »Avgust Černigoj izumitelj podob«, na kateri bodo predstavili rekonstrukcije njegovih konstruktivističnih —bauhau-sovih del, fotografski in drugi dokumentarni ter umetniški material. Razstavi, ki jo prirejajo v sodelovanju s Pokrajino Gorica, Pokrajinskimi muzeji in goriško Kmečko banko, bo ob 19.30 v Kulturnem domu sledil koncert flavtistke Marie Laure del Ponte in čembalistke Licie Gruden. V okviru tega poklona Černigoju pa bo prihodnji petek, 27. januarja, ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Attems umetnostni kritik Brane Kovič predstavil knjigo »Les avant-gardes de 1'Europe centrale« Krisztine Passuth. Isti večer bodo predvajali tudi videotrak o slovenskem umetniku. Černigojeva razstava v galeriji Exit bo na ogled do 3. februarja, vsak dan, razen ob ponedeljkih in nedeljah, od 17. do 20. ure.
Nocoj ob 19. uri pa bodo v milj-ski Beneški hiši v okviru ciklusa Minimi intenti, ki ga letos prirejajo že četrtič, predstavili delo treh hrvaških umetnikov. Gre za Zagrebčana Zlatana Vrkljana in Dušana Juriča ter za Rečana Klasa Gr-diča. Razstavo prireja Skupina 78 v sodelovanju z umaško galerijo kavarno Dante, oblikoval jo je Marino Cettina, katalog pa je napisala Lilijana Domič. Razstava bo odprta do 30. januarja.
Ali je ta svet pesmi vreden?
Frane Milčinski - Ježek je zapustil veliko zapisanega, najglobje pa sta njegova izpovedovalna nuja in izrazna moč segla v melanholični poeziji, ki jo je interpretiral s svojevrstno klovnovsko dvoumnostjo in večsmi-selnostjo. Pred nami je zbirka Ježkovih pesmi in songov, za katere Srečo Zajc meni, da jih lahko »razvrščamo v različne teoretične omare«, v vsakem primeru pa so kakor petoprstnik: delujejo na srce. V njih je vsebovana vsa povojna zgodovina od Maričke do Pisma za Mary Brown.
V njegovih pesmih sta prisotni dve konstanti: enostavnost v vsem, kar hoče povedati kot pesnik-humanist in zavest o minljivosti vsega slabega in dobrega, pač vse, kar spremlja človeka od zibelke do groba. V svojih nastopih na radiu je igral, prepeval, razodeval svojo dušo in svojo bol, hkrati pa opozarjal z vso svojo bitjo, da je človeško življenje bežno, neponovljivo in nepredvidljivo, polno vzponov in padcev, vendar tudi oplemeniteno s srečnimi trenutki, ki jih doživimo, kadar začutimo sozvočje s svetom in sočlovekom. Njegova poezija je najbolj avtentično zaživela skupaj z samo njemu lastno, neponovljivo interpretacijo, ki je izžarevala široki eksistencialni spekter izpovedne osredotočenosti. Čeprav se je ta spekter na prvi pogled zdel preprost in neproblematičen, se je v njem umetniški navdih kazal v zelo specifični podobi, precej odmaknjeni od splošno veljavnih standardnih predstav o liriki.
Nenavadnost navadnosti (vsakdanjosti) bi lahko poimenovali Ježkov 'svet poezije, ki je zaživel v raznovrstnih sličicah (pred)mestnih četrti, kjer sta ljubezen in beda dva najpogostejša motiva,- kjer postaja realnost lirična ter vsako najmanjše dejanje ali dogajanje postane čudežno oziroma nenavadno,. V pričujoči zbirki zasledimo pesmi, v katerih je zaznaven
Notranji občutki ob spominih na mladost
V jesenskem paketu izvirnih slovenskih novitet je med tremi proznimi deli izšla tudi nova knjiga Milana Šege Slomškov trg. Milan Šega (1915), publicist in pisatelj, se redko oglaša na slovenskem knjižnem trgu. Njegova nova knjiga, poimenovana po znanem mariborskem trgu, okoli katerega je pisatelj preživljal svoja mlada leta, je torej lahko samo razveseljiva, pa čeprav pisatelj vztraja pri svoji tematiki in svoji obliki. Na nek svoj poseben način se vrača v svojo mladost in opisuje mladostna doživetja. To pa v črticah in novelah. Knjiga sicer ni povsem nova, ker najdemo v njej dvoje prispevkov, enega daljšega in enega krajšega, iz podobne knjižne zbirke Deček s piščalko, ki je izšla leta 1963. Kljub temu pa je knjiga zanimiva zbirka subtilne proze pisatelja, ki se znova in zno-
va, v najrazličnejših variantah, vrača v svojo mladost. Vendar to ni običajna memoarska knjiga. Svojih otroških doživetij pisatelj ne obnavlja kot spominsko pisanje. Tudi ne svojih doživetij in kasnejših mladeniških dni. Gre namreč za prozo, izpovedno in doživljajsko, ki se mu navdihuje ob spominih in ki ne pomeni niti doslednega obnavljanja nekaterih doživetij, temveč izvirno pisanje ob motivih iz mladosti. Gre za krhko in občutljivo doživljanje sveta, ki ga Šega kot pisatelj bolj obnavlja v svojem notranjem svetu kot pa v svojih spominih in ki ga kot svoj notranji svet reproducira v novelah in noveletah.
Ne gre torej za zapis spominov iz mladosti, temveč za zapis notranjih občutkov ob spominih na
mladost, notranjih reminiscenc ob nekdanjih mladostnih doživetjih, doživljajih in videnjih. Seveda je taka proza izbrušena in zahteva tudi izbrušen pripovedni stil. Šega se kot tenkočuten pisatelj in izbrušen stilist kaže tudi v tej knjigi s psihološko poglobljenimi in deloma poetično zasnovanimi zgodbami. Teh je skupaj enajst. Šest jih je povezanih v skupen naslov Igre, najmočnejša pa je prav gotovo Potovanje skozi mladost.
Kljub zahtevi po bralčevem poglobljenem sodelovanju pri branju, bodo Šegine črtice in novele v knjigi Slomškov trg zanimivo branje in dokument današnje slovenske literature, pa čeprav ne šokantno, ne vznemirljivo!
odpor proti lažni retoriki, vselej pa je prisotna dostojanstvena razdalja od vulgarnosti, pogrešnosti in cenenega ugajanja. To je poezija, ki ne stremi k efektnosti, tudi ne ponuja patetičnih verzov, temveč išče povsem drugo pot: - s pomočjo preproste izpovednosti išče sintezo teme, ritma in besede. Prav tako značilna za to poezijo je ironija in samo-ironija sredi utopične soc-realistične strukture sveta, ki je bil dolga leta sam zase prepričan, da je idealen, a se pri tem nikoli ni vprašal, ali to sploh zdrži.
Življenjski utrip nima ne začetka ne konca, vsako jutro je le repriza želja, upanja, istočasno pa tudi nov začetek večne borbe za obstoj in preživetje. Brezuspešno bi bilo iskati življenju neki drugi smisel, smisel izven njega samega. Spravljivost (ne pa tudi popolna vdanost v usodo) v Ježkovi poeziji je potrebna in razumljiva, če upoštevamo dokazano dejstvo, da povzročitelj družbene bede ni usoda, temveč je to predvsem produkt nekega političnega, ekonomskega iluzionizma, ki se utaplja v lastni sterilnosti in preživelosti. Ta tematika že dolgo buri mnoge pesnike, med katerimi pa je še vedno bolj malo takih, ki verjamejo samo v trdnost poti pod seboj, odklanjajoč nebeške višine elitne poezije pri izražanju svojih najglobjih emocij. Prav to je opazno tudi pri Ježku, ki neopazno »nastopa« tudi v svojih pesmih. Bralcu se poraja občutek, da se v teh narativnih pesmih skriva dobro maskirani izvajalec večkrat ironične, včasih dvoumne, vendar že na prvi pogled raspoznavne pantomime.
Vzdušje nesrečne ljubezni, neuresničenih ambicij in socialne bede je sicer vedno prisotno, ne ponuja pa nobenega »zdravila«, ker pesnik tega niti ne želi. Kot sodobnik nemirnega 20. stoletja enostavno in brez zadržkov pripoveduje o vsem »lepem« in »grdem« na tem svetu, skratka o življenju brez olepšav. Lahko bi rekli, da je to govor, jezik, sporazumevanje, ki ga neprestano prekinjajo šumi nesporazumov, sovraštva in odtujenosti.
Ježkovo spravljivost s svetom oziroma življenjem, ki ga tako rad prikazuje pa ne smemo enačiti z brezpogojno toleranco, kompromisom ali resignacijo. Prav nasprotno, v mnogih pesmih slutimo donenje zvonov, ki ne obetajo človeštvu nič dobrega in kot v starih časih napovedujejo, da je nesreča pred durmi. Vse kar je Frane Milčinski-Ježek v svoji poeziji tako pretresljivo »naslikal«, je hkrati njegova zapuščina in sporočilo, ki postaja spet zelo aktualno ob izidu njegove prve in zaenkrat edine pesniške zbirke »Ta svet je pesmi vreden«, pomeni pa tudi vračanje v mikrokozmos malega človeka, danes vse prepogosto odrinjenega in zavrženega v našem urbanem kaosu.
SLAVKO GABERC
V finalni skupini košarkarskega pokala prvakov
Nedeljsko kolo brez argentinskega asa
KOPAČEV POKAL Poraz Zadra
Maradona bo »počival«
Scavolini - Barcelona 84 : 90 (41:42)
SCAVOLINI: Gracis 9, Magnifico 4, Ferro, Daye 27, Drew 20, Zampolini 7, Costa 17, Silvestrin, Minelli, Vecchia-to.
SODNIKA: Zych (Poljska) in Mail-habiau (Francija). GLEDALCEV: 5.000.
PESARO — Z odličnim San Epifani-om (kar 6:6 pri metu za tri točke) je Barcelona zasluženo zmagala tudi v Pesaru proti Scavoliniju in še nepremagana zanesljivo vodi na lestvici finalnega dela košarkarskega pokala prvakov.
Srečanje je bilo dokaj izenačeno do končnih potez, ko so bili Španci pri-sebnejši in tudi zmagali. Pri domačinih se je zlasti izkazal Costa, pri gostih pa San Epifanio in veteran Sibilio.
Jugoplastika - CSKA 89:77 (44:44)
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 3, Pe-rasovič 15, Pavičevič, Kukoč 11, Sobin
16, Čižmič, Burič, Tabak, Ivanovič 20, Radja 24.
SODNIKA: Rigaš (Grčija) in Betan-cour (Španija). GLEDALCEV: 3.500.
SPLIT — Splitski košarkarji so osvojili četrto zmago, in to težje kot je bilo pričakovati, saj so se morali pošteno oznojiti, preden so premagali oslabljeno moštvo CSKA iz Moskve. Sovjetska ekipa je namreč nastopila kar brez treh reprezentantov, brez Ta-rakanova, Lopatova in Pankraškina.
Kar 30 minut so Spličani »mučili« sebe in občinstvo, preden so strli odpor gostov, med katerimi sta se zlasti izkazala Berežnoj, ki je dosegel 18 točk, in Goborov s 15 točkami.
OSTALA IZIDA 6. KOLA
Makabi Tel Aviv (Izr.) - Nashua (Niz.) 124:93 (54:37): Aris (Gr.) - Limoges (Fr.) 80:77 (40:44).
LESTVICA
Barcelona 12; Makabi 10; Scavolini in Jugoplastika 8; Aris 6; Nashua in Limoges 2; CSKA Moskva 0.
BADALONA — V 4. kolu Koračeve-ga pokala je sinoči domači Joventud premagal moštvo Zadra z 90:69.
POKAL PRVAKINJ Jedinstvo Aida - Primigi 75:70 (33:36)
TUZLA — Jedinstvo Aida iz Tuzle je poskrbelo za veliko presenečenje. V petem kolu finalne skupine pokala prvakinj je namreč sinoči po zelo izenačenem srečanju premagalo italijanske in evropske prvakinje Pirimigija iz Vicenze.
Protagonist srečanja je bil izraelski sodnik Varnik, ki je že v 10. minuti izključil najboljšo domačinko Mujano-vičevo, kar je razkačilo občinstvo, tako da je prišlo do prekinitve tekme za kar pet minut. Domačinke tudi po tem dogodku niso popustile in osvojile zasluženo zmago.
V italijanskem moštvu je največ pokazala Američanka Lawrence, ki je bila z 41 točkami tudi najuspešnejša na tem srečanju.
NEAPELJ — Nedeljsko kolo prve italijanske nogometne lige je bilo na papirju ugodno za Inter, ki bo doma igral z Laziom in vsekakor težko za Napoli, ki bo nastopil proti ponovno živahnejši Sampdorii.
Stopnjo težavnosti je včeraj povečal Maradona, ki je pred dnevnim treningom povedal, da bo zaradi bolečin v hrbtu počival vsaj 10 dni. Odločitev sta sporazumno sprejela trener Bian-chi in vodstvo kluba.
Maradona je priznal, da v zadnjih dneh ni mogel redno trenirati in bi bil tudi zaradi tega njegov doprinos k igri slabši kot običajno.
Baje bo argentinskega asa v kratkem obiskal zdravnik iz domovine, ki ima najbolj popolno sliko o Marado-novem »šasiju«.
Zatrjevanja Maradone, da je Napoli zelo močna ekipa tudi brez njega, so bile bolj formalnega značaja. Duhovitost Argentinca je bila namreč doslej odločilna pri zalaganju uporabnih žog izrazitemu napadalcu Careci.
V nedeljo se bo moral Napoli čuvati pred napadi Viallija.
Veliko presenečenje na teniškem prvenstvu Avstralije
Šved Mats Wilander izločen!
TIGNES' — Z bližanjem svetovnega prvenstva v Vailu je na vrh ženskega alpskega smučanja ponovno pogledala Maria VValliser, ki je bila v letošnji sezoni doslej za rojakinjama Figinijevo in Schneiderjevo. VValliserjeva je včeraj zmagala v smuku pred Francozinjo Čarale Merle in Zahodno Nemko Michaelo Greg.
Prve štiri na lestvici sp bile strnjene v dobrih 70 stotinkah sekunde, Figinijeva pa je zaostala za sekundo.
Švicarke so sploh izredno učinkovite v smukih, saj je zadnja nešvicarska zmaga v tej panogi stara že dve leti. Po naključju so ostale Švicarke brez prvega mesta prav v Vailu na tekmah za svetovni pokal.
Vsekakor se stopnjuje tudi forma Francozinje Carole Merle, ki je včeraj smučala s posledicami gripe.
VRSTNI RED: 1. VValliser (Švi.) 1T9"16; 2. Merle (Fr.) 1T9"57; 3. Gerg (ZRN) 1T9"63; 4. Zurbriggen (Švi.) 1T9"96; 5. Fi-gini (Švi.) 1'20"15; 6. Mosenlechner (ZRN) 120' 47; 7. Bournissen (Švi.) 1'20"51; 8. Gutensohn (Av.) 1'20 "62; 9. Lindh (ZDA) 1'20"67; 10. Percy (Kan.) 1'20"84.
LESTVICA ZA SP: 1. Schneider (Švi.) 257; 2. Merle (Fr.) 161; 3. Maier (Av.) 144; 4. Figini (Švi.) 140; 5. VValliser (Švi.) 137; 6. Svet (Jug.) 102 .
Danes na vrsti moški smuk
WENGEN — Dva smuka (današnji namesto odpadlega iz Val d'Isera) in nedeljski slalom bodo velik doprinos lestvici za moški SP.
Smuk v VVengnu je s svojimi dobrimi 4 km proge najdaljši na svetu in dve minuti in pol vrtoglave vožnje s poprečno hitrostjo več kot 100 km na uro niso mačje solze niti za mojstre.
Avstrijec VVirnsberger je včeraj dosegel najboljši čas, takoj za njim pa je bil drugi Peter Muller. Zurbriggen se včeraj ni spustil po strmini, vendar bo danes redno startal.
Proga vsebuje tudi nekaj težjih točk, ki so povzročile lažji zvin gležnja Stocku oziroma zlom smuči Hein-zerju.
Sobotni smuk in nedeljski slalom bosta veljala za trofejo Lauberhorna.
Italijanski tabor pričakuje še vedno preporod Tombe. Predsednik CONI in bivši predsednik FISI Gattai je povedal, da so ostali pred sezono trenirali več od Tombe. Od tu sedanje stanje vrednosti slalomistov.
Na sliki (AP): zmagovalka ženskega smuka Maria VValliser.
MELBOURNE — Šved Mats Wilan-der, nosilec št. 1, je izločen! Lanskega dobitnika prvenstva Avstralije je včeraj že v drugem kolu izločil Indijec Rameš Krišnan, ki je na svetovni lestvici šele na 51. mestu. Krišnan, ki je premagal VVilanderja po treh setih igre (6:3, 6:2, 7:6), je torej poskrbel za prvovrstno presenečenje.
Takoj po presenetljivem porazu je VVilander izjavil: »Igral sem gotovo naj slabšo tekmo v svoji karieri. Po zmagi na prvenstvu ZDA sem povsem demotiviran in resno razmišljam, da bi se odpočil. Zato sem še v dvomu, če bom igral srečanje za Davisov pokal proti Italiji, ki bo na sporedu od 3. do 5. februarja.
V ostalih srečanjih pa ni prišlo do velikih presenečenj.
Že itak razredčena italijanska vrsta je včeraj izgubila še Federico Bonšig-nori.
Od Jugoslovanov naj omenimo uspešen nastop Gorana Ivaniševiča, ki je odpravil kar nosilca št. 15, Astralca
Indijec Rameš Krišnan
Johna Fitzgeralda. Razočaral pa je velik adut jugoslovanskega tenisa Slobodan Živojinovič, ki je v tem kolu izgubil proti Nizozemcu Tomu Nijssenu.
POSAMEZNIKI
IZIDI 2. KOLA: Krišnan (Ind.) - Wi-lander (Šve.) 6:3, 6:2, 7:6 (7:5); Svensson (Šve.) - Beutel (ZRN) 6:3, 6:4, 6:3; Nijs-sen (Niz.) - Živojinovič (Jug.) 6:3, 6:2, 3:6, 6:3; Becker (ZRN) - Everdnen (N. Zel.) 7:5, 6:1, 6:3; Mečir (ČSSR) - Krat-zmann (Avstral.) 6:2, 6:7, 7:6, 6:2; Sha-pers (Niz.) Davis (ZDA) 6:7, 7:6, 6:1, 6:2; Ivaniševič (Jug.) - Fitzgerald (Avstral.) 6:3, 4:6, 6:3, 6:4.
POSAMEZNICE
2. KOLO: Navratilova (ZDA) - Byrne (Avstral.) 6:4, 7:6; Joggard (Avstral.) -Bonsignori (It.) 6:4, 3:6, 10:8; Sukova (ČSSR) - Ludloff (ZDA) 7:5, 6:3; Man-dlikova (ČSSR) - Pfaff (ZRN) 4:6, 6:1, 6:4; Shriver (ZDA) - Loosemore (VB) 1:6, 6:3, 6:4.
Palestinski nogometaši se mudijo v Franciji
PARIZ — Palestinska nogometna ekipa se te dni mudi v Franciji, kjer bo v desetih dneh odigrala tri prijateljska srečanja.
Na včerajšnjem smuku za svetovni pokal
Slavje Marie Walliser
Sovjetskemu paru naslov v umetnostnem drsanju
Sovjeta Larisa Seležneva in Oleg Makarov sta osvojila evropski naslov v umetnostnem drsanju v Birminghamu.	(Telefoto AP)
Stenmark potrdil »slovo«
STOCKHOLM — V intervjuju za švedski radio je Inge-mar Stenmark potrdil, da se bo konec te sezone dokončno poslovil od smučarskih tekmovanj.
8. aprila bo na Švedskem posebno »gala« tekmovanje, na katerem bodo nastopili poleg drugih Tomba, Girardelli in Zurbriggen ob veteranih Thonija in Wenzla. Evrovizija bo neposredno prenašala dogodek. Baje bo Stenmark še naprej »v službi« begunjskega Elana.
Zmaga argentinskih nogometnih veteranov
SAO PAULO — Na mednarodnem turnirju »Pele« so veterani Argentine s 4:2 (1:1) premagali Anglijo. Lestvica ni še dobila prave slike, ker je turnir komaj na začetku.
Danes igra Italija proti Braziliji, Urugvaj pa bo nastopil z ZRN.
Ardiles hudo poškodovan
LONDON — Poraz proti Argentini so Angleži na domačem prvenstvu »maščevali« s tem, da so Argentincu Ardile-su »zlomili« nogo. Šlo je za naključno nezgodo, ki pa se je za Ardilesa v Angliji ponovila že tretjič.
Atletika: Bordin proti Panetti v Rimu
RIM — Na nedeljskem državnem ekipnem prvenstvu v krosu bosta med člani nastopila tudi Panetta in olimpijski zmagavalec v maratonu Bordin. Baje je odpadla udeležba Cove in Meia, ki letos nastopata za isti klub Pro Patria iz Milana.
Sinoči v zaostalem srečanju košarkarske promocijske lige
Kontovelci uspešni v zadnji sekundi
Prijateljsko nogometno srečanje
Pro Gorizia zadovoljila
PRO GORIZIA - PORDENONE 2:2
(1:0)
STRELCI: Candoni v 16. min., Brug-noli v 65. in 67. min., Romano v 85. min.
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Calvani, Cotterle, Marassi, Candoni, Gon, Giacomin, Macera, Giacometti, Trevisan, Stacul, Urdich, Romano, Lugnan.
PORDENONE: Ferrati, Poletto, Nus-co, Carnio, Andreotti, Bortoluzzi, Luc-chetta, Schiraldi, Brugnoli, Andretta, Cavestro, Dal Cin, Castanetto, Del Zotto, Marchesan, Fioraso.
Na prijateljskem srečanju proti nasprotniku, ki nastopa v višji kategoriji, so igralci Pro Gorizie prikazali dokaj dopadljivo igro, na dan pa so prišle vse stare hibe goriške enajsterice. Del Nerijevi varovanci predvajajo sicer solidno igro, terenske premoči pa ne znajo primerno izkoristiti. Prav zato je društvo najelo srednjega napadalca Macero, ki naj bi zagotovil ekipi večjo prodornost v napadu. (MAL)
KONTOVEL ES - CICIBONA 80:79
(38:35)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 9, Cingerla, Grilanc 8, Sosič 3, Sterni 8, Emili 4, Starc 4, Civardi, Čuk 28, Štoka 16.
CICIBONA: Kovačič 23, Perčič, Volk 11, Smotlak 13, Lippolis 6, Jankovič, A. Semen 5, Gregori 12, Š. Semen 9.
SODNIK: Ruaro. PON: Štoka (40). TRI TOČKE: Grilanc 2, Ban 1; Kovačič 1, Volk 1.
Pred lepim številom gledalcev so Kontovelci sinoči v Repnu v zaostalem srečanju promocijskega prvenstva osvojili svojo šesto zaporedno zmago. Tokrat pa so Kontovelci imeli tudi dokajšnjo mero sreče, saj so zmagali prav v zadnji sekundi s košem Grilanca.
Tekma je bila vseskozi izenačena, cicibonaši pa so nedvomno igrali bolje od Kontovelcev, ki so predvsem odpovedali v napadu. Cicibonini igralci so
predvsem igrali bolj požrtvovalno in zagrizeno.
Od posameznikov sta pri Kontove-lovi ekipi zadovoljila le Emili in Čuk, pri Ciciboni so se vsi izkazali zaradi požrtvovalnosti, še posebno učinkovit pa je bil Kovačič.
Kontovelci bodo zadnjo zaostalo tekmo prvega dela igrali jutri, ko se bodo ob 20.00 v Repnu pomerili z Ala-bardo. (D. Starc)
Domove! jutri na domačem igrišču
Domovci bodo jutri gostili skromno ekipo iz Gradeža, ki je v prvih sedmih kolih le enkrat zmagala in zaseda z belo-rdečimi predzadnje mesto na skupni lestvici. Dornikovi varovanci so v zadnjem kolu dokazali, da se počasi vračajo v boljšo formo, saj so prikazali zagrizeno in dinamično igro. Ekipi se sicer pozna odsotnost strelca Nanuta, ki bo prvič stopil na igrišče
šele čez štirinajst dni proti ekipi Li-bertasa.
Jutrišnji nasprotnik je lansko sezono odigral eno vidnejših vlog v promocijskem prvenstvu, saj je na koncu zasedel peto mesto. Letos sta ekipo zapustila oba perspektivna mlada centra in kriza je bila zato neizbežna. V preteklem kolu je celo prišlo do menjave trenerja, kljub temu pa so igralci iz Gradeža visoko klonili v Ronkah proti istoimenski ekipi. Naši imajo zato jutri lepo priložnost, da osvojijo novi par prepotrebnih točk. Srečanje med Domom G ometal Simek in Gradežem bo ob 20. uri v telovadnici Kulturnega doma. (af)
Družino Vitez je osrečilo rojstvo prvorojenčka
ALEKSA
Srečnima staršema Milojki in Borisu čestita
Košarkarska sekcija ŠD Polet.
Košarkarska D liga
Bor Radenska končno doma
Po dveh zaporednih gostovanjih bodo Borovi košarkarji končno nastopili na domačem terenu. Bor Radenska bo tokrat sprejel v goste vrsto goriškega Arte-ja, ki si je lani spet pridobil pravico do nastopa med četrtoligaši. Goričani se že vrsto let spopadajo s problemom »obstanka in izpada« v tovrstni konkurenci, toda zdi se, da so letos zabrenkali na pravo struno. Merljak in tovariši so doslej zbrali že 14 točk, kar jim zadošča za trenutno uvrstitev na 6. mestu razpredelnice. To pa je povsem čedna bera za ekipo s statusom novinca. V Borove vrste se je prejšnji teden vrnil Štefan Gulič, kar bi moralo povečati udarno moč moštva v napadu, hkrati pa povzročiti nove težave na mestu beka, kjer bo treba najti pravo razmerje med potencialom takih individualnosti, kot so Korošec, Pregare in pravkar navedeni Gulič. Kljub vsem do-slejšnjim težavam in ne ravno briljantnim predstavam vztrajamo pri trditvi, da se Bor Radenska lahko še izvleče iz neprijetne kaše. Morda bo že v nedeljo jasno ali so borovci zaplavali proti površju ... (Cancia)
V sredo zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah
Predstavili sponzorja Sloge
V sredo zvečer so v Prosvetnem domu na Opčinah predstavili novega sponzorja odbojkarskih ekip Sloge in ekipe same. To društvo je namreč sklenilo sporazum o sodelovanju s podjetjema Koimpex z Opčin in Sagor iz Trsta, ki bosta tako nudili pokroviteljstvo nad nekaterimi moškimi in ženskimi ekipami Sloge. Na predstavitvi sta med drugim spregovorila predsednik Sloge Ivo Sosič in blagajnik Odo Kalan.
Osnovnošolska olimpiada ŠŠ- Ts
Jutri »med dvema«
V soboto je bil prvi del letošnjega turnirja v igri med dvema ognjema v okviru Športne šole Trst, veljavnega za osnovnošolsko olimpiado. Veliko presenečenje je v A skupini pripravila združena ekipa Grbec/Kette, ki je gladko premagala oba svoja nasprotnika iz tega kola in postavila resno hipoteko na uvr-stietv v polfinale.
Izidi posameznih tejm so bili taki: Finžgar - Zupančič 2:0 (6,7); Kette/Grbec -Baz. junaki 2:0 (6,4); Finžgar - Milčinski 2:0 (5,3); Kette/Grbec - Zupančič 2:0 (3,3); Baz. junaki - Milčinski 2:0 (3,4).
Zaradi združitve dve^ ekip je prišlo v A skupini do manjše spremembe v urniku, tako da se bodo zgornje osmerice predstavile na igrišču za drugi del kvalifikacijskega turnirja 11. feburarja.
B skupina (v kateri so le štiri osmerice) bo celotno kvalifikacijsko kolo odigrala jutri, in sicer predvidoma po tem razporedu:
15.00	Ribičič - Milje, 15.30 Širok - Milje, 16.00 Stepančič - Ribičič, 16.30 Stepančič - Milje, 17.00 Širok - Ribičič, 17.30 Širok - Stepančič.
Prvi dve ekipi iz tega dela turnirja se bosta že uvrstili v polfinale, (-boj-)
'•h __________________
1.	MOŠKA DIVIZIJA
V	prvem kolu je bil na sporedu slovenski derbi med Valom in Našim praporom. Slavili so Brici brez večjih težav.
IZIDI 1. KOLA: 01ympia - Acli Ronchi 3:2; Val - Naš prapor 0:3; Cormons - In-trepida 0:3; Torriana - Mossa 0:3; Corri-doni - G rado 1:3; Caldini - S. Luigi 3:1.
LESTVICA: Naš prapor, Grado, Caldini, Intrepida, Mossa, 01ympia 2, Val, Acli Ronchi, Cormons, Corridoni, S. Luigi in Torriana 0.
UNDER 18 MOŠKI
Po nerodnem spodrsljaju proti Fincan-tieriju je ekipa Vala Našega prapora Imsa zmagala v zaostali tekmi z Acli Ronchi, v predzadnjem kolu pa je počivala. Oba neposredna nasprotnika pa sta zmagala.
IZIDI 13. KOLA: Soča Čerimpex - Fin-cantieri 3:1; S. Luigi - Grado 3:0.
LESTVICA: Val Naš prapor Imsa, Soča Čerimpex 18, S. Luigi 16, Acli Ronchi 10, Fincantieri, Torriana 6, Grado 0. Val, S. Luigi, Torriana in Acli imajo tekmo manj.
UNDER 18 ŽENSKE
V	trinajstem kolu ni bilo nobenih presenečenj. Villacher nadaljuje s serijo
zmag, zasledujeta pa ga Fincantieri in S. Luigi. Igralke Agoresta, so ponovno potegnile krajši konec.
IZIDI 13. KOLA: Morarese - Fincantieri 0:3; Pieris - Torriana 2:3; Villacher Bier - Libertas Gorizia 3:0; Agorest - S. Luigi 0:3; Farra - Lucinico 1:3. Zaostalo srečanje: Fincantieri - Lucinico 3:1.
LESTVICA: Villacher Bier 26, Fincantieri 24, S. Luigi 22, Torriana 18, Lucinico 14, Pieris 12, Libertas Gorirzia, Farra 6, Agorest 4, Morarese 0.
UNDER 16 ŽENSKE
Veliko presenečenje je gladka zmaga Libertasa iz Gorice nad Sočo, ki je tako zapustila prvo mesto na razpredelnici. Upati je, da so slovenske igralke naletele samo na slab dan.
IZIDI 7. KOLA: S. Luigi - Fossalon 3:2; Azzurra - Intrepida 3:2; Libertas Gorizia -Soča Čerimpex 3:0; Grado - Farra 1:3; Fincantieri - Sagrado 3:0. Zaostalo srečanje: Sagrado - Libertas Gorizia 0:3.
LESTVICA: Fincantieri 14, Soča Če-rimpex 12, Libertas Gorizia, Azzurra 10, Sagrado 6, Farra, Fossalon, Grado , Intrepida 4, S. Luigi 2.
UNDER 15 MOŠKI
V	prvi tekmi prvenstva sta naša predstavnika igrala s spremenljivo srečo. Val je zmagal na tujem, medtem ko je 01ym-pia slabo startala.
IZIDI 1. KOLA: Mossa - Val 0:2; 01ym-pia - Torriana 0:2.
LESTVICA: val, Torriana 2, Mossa, 01ympia 0.
UNDER 15 ŽENSKE
Agorest je v drugem kolu slavil prvo prvenstveno zmago proti Torriani, 01ym-pia pa je tokrat počivala.
LESTVICA: 01ympia Agorest, Pieris, Villacher Bier 2, Acli Ronchi, Villesse, Torriana 0.
TURNIR CO.RA.G. (under 14 - ženske)
V	četrtini finala tega turnirja so igralke Agoresta podlegle na tujem in bile tako izločene iz nadaljnega tekmovanja. IZIDI ČETRTFINALA: Šanson Lucinico -Torriana 2:1, 1:2; Agorest - Capriva 2:1, 0:2; Villesse - Fossalon 2:1, 2:0; Staranza-no - Grado 1:3, 0:2.
V	nedeljo bo v Ločniku zaključni del tega prvenstva. Polfinalna para sta Šanson Lucinico - Capriva in Villesse - Grado. Zmagovalca se bosta pomerila v velikem finalu. (MJ)
Nogomet: po zaključku prvega dela F skupina 2. AL
Novinec v ligi Juventina trenutno na solidnem 5. mestu
Trener Juventine Ruggiero Grion
V nedeljo se je zaključil tudi prvi del F skupine v 2. amaterski ligi, v kateri nastopa tudi štandreška Juventina. V 119 srečanjih - zaradi megle so prav v zadnjem kolu odložili tekmo med E. Adriatico in Piedimontejem -je padlo 219 zadetkov, tj. povprečno 1,84 gola na tekmo. Največ golov je bilo v 12. kolu (24), najmanj pa v 4. kolu (9). Zanimiv je podatek, da so v 10. kolu vse tekme končale z neodločenim izidom, brez remijev pa so igrali v 5. kolu. Skupno smo v 15. kolih zabeležili 47 remijev. Najboljši napad ima S. Nazario (20 golov), ki je tudi dosegel največ zmag (8) in bil samo enkrat poražen (z Juventino). Najmanj golov sta dosegli Piedimonte in Gia-rizzole (9). Najboljšo obrambo ima Na-tisone, ki je prejel samo 8 zadetkov, naj slabšo pa Medeuzza (22). Naj več porazov je utrpelOVillesse (8), ki je tudi dosegel najmanj zmag (3) skupno z Medeuzzo, Čampi Elisi, Giarizzole in Piedimonte. Capriva je kraljica re-
mijev (9), E. Adriatica pa je samo dvakrat remizirala.
JUVENTINA
Štandreško moštvo, ki je po desetih letih spet nastopilo v drugi ligi, je po nekoliko slabem začetku zaigralo bolj odločno in pristalo na petem mestu. Juventina je dosegla 16 točk, ki so sad petih zmag, šestih remijev, štirikrat pa so Grionovi varovanci zapustili poraženi igrišče. Količnik v golih je 14:11. Po prikazani igri sodeč bi si morda Juventina zaslužila še višje mesto na lestvici, saj je na trenutke predvajala igro, ki jo po navadi vidiš v višjih ligah. Zanimivo je, da so Štandrežci bili daleč boljši na gostovanjih, kjer so v sedmih nastopih dosegli 10 točk (4 zmage, 2 remija in 1 poraz). Dosegli so 10 zadetkov, prejeli pa 4. V gosteh so celo nadigrali s čistim 3:0 ekipo S. Nazario, ki vodi na lestvici s štirimi točkami pred najbljižjim zasledovalcem.
V domačih nastopih pa se je štan-drežcem večkrat zataknilo, saj jih je obrambna igra nasprotnikov spravila v hude težave. Na igrišču v Ul. Baia-monti so tako naši igralci zmagali samo enkrat, izenačili trikrat, trikrat pa so tudi potegnili krajši konec. V osmih domačih nastopih so dosegli samo šest točk, dali 4 gole, prejeli pa 7.
Ena glavnih odlik štandreške enajsterice je prav gotovo borbenost, saj so v treh srečanjih dosegli odločilen zadetek tik ob izteku srečanja. Sodnik jim je dosodil dvakrat najstrožjo kazen, ki jo je uspešno izvedel Trevisan (proti Medeuzzi in Pro Romansu), vratar Molinari pa je ubranil enajstmetrovko proti Foglianu, ni pa se ponovil proti Pro Romansu.
Trener Grion je v prvem delu prvenstva poslal na igrišče 18 nogometašev. 15 tekem so odigrali M. Molinari, Trevisan (2), Del Negro; 14 Krpan, Ser-mino, Cingerli (1); 13 Bastiani (3), Te-solin (5); 12 Travagin, Tabaj (1), R. Molinari (1), Paziente; 8 Kaus; 6 Chizzoli-ni, Furlan (1); 5 Tegas; 3 Frandolič; 1 Andaloro. (MAL)
obvestila
V	Rimu bo nastopil Expert Bi (sk. X), ki je nedavno prijetno presenetil. V Sk. 2 bi omenili Claymoreja, čeprav bo startal v drugi vrsti. V sk. 1 moramo paziti na Falsifiera, ki ima dober start.
Na drugi dirki v Rimu bo lahko de-klasirani Concoper (sk. 1) račulan na zmago. V sk. X se bo Filippo, če ne bo grešil, lepo izkazal, v sk. 2 pa bi lahko Etrusco pripravil presenečenje.
V	Firenzah lahko poskusimo bazo s sk. X, ki ima v Fresconi res dobrega konja. V sk. 1 se bo Erameo, čeprav starta v drugi vrsti, boril za zmago. V sk. 2 moramo paziti na Ettoreja Mas, ki se je vedno dobro izkazal.
V	Milanu je v sk. 1 Fez di Jesolo zelo dober konj. V sk. X je odličen Ge-novese AS, v sk. 2 pa bi lahko presenetil Cenacolo.
V	Piši je zelo težko napovedati zmagovalca oz, najboljše, saj bo dirka dokaj uravnovešena. Mi poskusimo s konjem Tria Romantica (sk. 1), v sk. X je Thekla Lark pokazal velik napredek, v sk. 2 pa nam ugaja Paolo Coppo.
Na drugi tekmi v Piši je v sk. 2 najboljša Indubbia, saj je celo nazadovala v kategoriji. V sk. X se mu bo zoper-
stavil Pepsy Boy, ki ima pravilno težo. Kot presenečenje lahko navedemo Ro-yal Xaveri (sk. 1).
Dirka tris
Naši favoriti: Fila di Jesolo (2), Forte Rati (14) in Flashdance (19). Dodatek za sistemiste: Erisel (4), Flop Migliore (16) in Equo (11).
1.	—	prvi	X
drugi	2	1
2.	—	prvi	1
drugi.	X	2
3.	—	prvi	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	1
drugi	X	2
5.	—	prvi	1	X
drugi	2
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
Stojan Spetič
Ascoli - Torino	2
Bologna - Verona	1	X
Como - Pescara	1X2
Inter - Lazio	1
Juventus - Atalanta	1
Lecce - Fiorentina	X	2
Piša - Cesena	X
Roma - Milan	1X2
Sampdoria- Napoli	2	X
Barletta - Genoa	2
Samb - Avellino	1	X
Monopoli - Palermo	2
Olbia - Casale	2
Stojan Spetič (letnik 1945) je seveda v zamejstvu in širom po Italiji znana politična osebnost. Leta 1987 je bil, potem ko je bil 15 let občinski svetovalec KPI, izvoljen za senatorja. Agonistično športno kariero je sicer zaključil hitro, vendar je aktiven športni rekreativec (predvsem planinec in kolesar), ko mu seveda čas to dopušča. V gorah namreč preživi večino svojega dopusta, v parlamentu pa je ustanovil klub prijateljev gora. Prejšnji teden je Zdenka Ferlat pravilno napovedala pet izidov.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 20. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Sokol v Nabrežini (Dom I. Gruden) seja odbojkarske komisije. ŠD POLET
obvešča, da bo redni letni občni zbor v ponedeljek, 30. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. JACHT CLUB ČUPA -JADRALNI CLUB ČUPA obvešča člane, da bo 17. REDNI OBČNI ZBOR društva v petek, 3. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v sejni dvorani osnovne šole Josip Jurčič v Devinu. Vabljeni!
ŠD MLADINA
organizira v nedeljo, 22. t. m., smučarski izlet v Flachau (Avstrija). Odhod iz Križa ob 5. uri. Vpisovanje v Domu A. Sirk od 19. do 21. ure še danes, 20. t. m.
SMUČARSKI KLUB BRDINA prireja v nedeljo, 29. t. m., smučarski izlet v Flachau (Avstrija). Vpisovanje in vse informacije na sedežu (Proseška 131) v torek in četrtek od 19. do 21. ure. Ljubitelji smučanja vabljeni!
Marjan Oblak: Planinska zveza Slovenije ima važno poslanstvo
Planinska zveza Slovenije bo v kratkem praznovala stoletnico svojega obstoja, saj je bila ustanovljena daljnega leta 1893 iz izrazito narodnoobrambnih razlogov, ki so v nekaterih ozirih aktualni še v današnjih časih. Pomen te masovne organizacije je izreden, saj so statistične številke PZS skoraj »osupljive«, v pozitivnem smislu seveda. Planinska zveza Slovenije ima namreč okoli 120 tisoč članov, kar znaša približno osem odstotkov celotnega prebivalstva, preko svojih včlanjenih društev upravlja kakih 170 planinskih objektov, njeno delovanje v teku celotne sezone je skoraj nepregledno, tako je pestro in raznoliko. Da bi zvedeli kaj več o »fenomenu« te organizacije, ki po svoji številčnosti daleč nima enake na športno-rekreacijskem, pa tudi socialnem področju, smo se pogovorili z njenim predsednikom Marjanom Oblakom, ki se je rade volje odzval na prijateljsko kramljanje o pomenu in poslanstvu Planinske zveze Slovenije, o planinstvu na splošno, o narodu planincev, smučarjev in alpinistov - Slovencih, o še marsičem drugem. Pogovor je potekal nekako takole.
Planinski zvezi Slovenije predsedujete že tretje leto, zato prav gotovo dobro poznate pomen in predvsem socialno in družbeno poslanstvo te množične organizacije...
»Pomen naše organizacije je po mojem trojen. Najprej t. i. domoljubni, kot je bil že takoj ob ustanovitvi, ko je ta zveza aktivno sodelovala pri obrambi slovenske zemlje, nato socialni, saj se v naravi in gorah združujejo vse kategorije ljudi, brez razrednih pregrad, pa tudi brez recimo starostnih omejitev in še drugih. Nato bi še omenil vsestranskost naših dejavnosti (planinarjenje, vrhunski alpinizem, himalaizem, športno plezanje ipd.), predvsem pa njeno vzgojno plat, saj z raznimi akcijami vzbujamo že v naj mlajših ljubezen
do gora in prirode ter spoštovanje narave same. In ne nazadnje ima naša organizacija neverjetno združevalno moč, saj prav v današnjem času, ko pri nas recimo taborništvo, žal, lahno upada, planinstvo rase in se še razširja.«
Katerim problemom se bo v bodoče primarno posvečala PZS? Morda ekologiji, saj se vsi z veliko zamudo zavedamo, kako bistven je pravzaprav njen pomen?
»Da je ekološki eden od ključnih problemov nujne naravovarstvene naravnanosti celotne naše družbe smo se zavedali že pred časom. Bili smo npr. med ustanovitelji Triglavskega narodnega parka, ko ni bila ekologija tako »množičen« problem, še vedno pa se aktivno in menim, da tudi zelo učinkovito borimo za zaščito naravnih predelov, ki so najbolj ogroženi od pretirane in nebrzdane želje po industrializaciji in modernizaciji za vsako ceno. Poleg tega pa je »ekološka vzgoja« že od nekdaj ena naših bistvenih vzgojnih postavk. Planinci namreč morajo vse svoje smeti vzeti s seboj in ne onesnaževati okolice,, uvedli pa smo celo akcijo za uvedbo papirnate in ne več najlonske vrečke, ki so seveda onesnažujoče. V bodoče se bomo torej seveda še naprej posvečali ekologiji in tako nadaljevali naše naravovarstvene boje, ki trajajo že celo vrsto let.«
Kakšen je po vašem razlog, da je slovenski narod pravzaprav pretežno planinski in zakaj se predvsem v današnjem času vse več ljudi opredeljuje za gorništvo?
»Razlogov je seveda več. Slovenski narod je bil že pred davnim časom potisnjen pod gore, zato pa se je tudi tako navezal nanje. Korenine te navezanosti pa so, kot sem prej poudaril, domoljubne in narodnoobrambne. Slovenci smo se zaradi te bližine naučili pojmovati planinstvo kot neko kulturno stopnjevanje odnosa in sprejemanja prirode same. V zadnjem obdobju gospodarske krize pa se Slovenci še mnogo več opredeljujejo za dopuste v gorah, saj je ta zelo poceni način uporabljanja počitnic. Prenočevanje v naših kočah je namreč poceni, s planinsko izkaznico pa celo dosti cenejše kot sicer, hrano pa si lahko vsak vzame s seboj. Te počitnice pa so tudi aktivne, saj se planinec stalno premika. Nadalje se hoče naš moderen človek čim bolj od-
makniti od hrupa vsakdanjosti, ki nas, žal, ogroža tudi na počitnicah na morju.«
Kaj pa odnosi med Planinsko zvezo Slovenije in slovenskimi planinci v zamejstvu?
»Vsa slovenska planinska društva izven matične domovine, torej tudi vaše SPDT, so pač po domicilni pripadnosti slovenska in torej njeni člani uživajo vse olajšave in popuste, ki jih imajo člani planinskih društev iz Slovenije. Obenem pa podpiramo napore SPDT, da se vključi v vsedržavno italijansko planinsko društvo Club Alpino Italiano. Stiki s SPDT so pogosti, prijateljski in vsestransko prisrčni.«
Vi ste direktor založbe Borec, od lanskega junija v pokoju, funkcijo na čelu te založbe pa ste imeli eno mandatno dobo. Zato vam postavljam vprašanje kot izvedencu: zakaj se planinska literatura tako prodaja?
»Ljudje se siti običajnih zgodb in romanov, saj jim televizija vse to ponuja v veliki meri. Zato si želijo drugačnega branja, saj je zanimivo, da se recimo dosti prodaja praktičnega čtiva, kot so naravovarstvene knjige, knjige o zdravilnih rastlinah, o življenju v naravi, poleg tega pa še potopisne, popotniške in... planinske knjige. Založba Borec je recimo specializirana v borčevski literaturi, vendar pa rada objavi kako planinsko oz. alpinistično knjigo. Zadnja je npr. bila Jalung K ang Toneta Škarje, ki je že skoraj pošla. Ljubezen Slovencev do planinske in alpinistične literature le še enkrat potrjuje ljubezen našega naroda do gora, pod katerimi smo zrasli in nam še vedno pomenijo simbol našega narodnostnega ponosa, istovetnosti in domovinske kljubovalnosti.«
Razgovor zapisal DUŠAN JELINČIČ
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch


Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20. januarja 1989
Ranjenec naj bi ga plačal 30 milijonov lir
Aretirali človeka ki je streljal na Egidia De Luco
RIM — Agenti rimskega letečega oddelka so včeraj zjutraj aretirali 53-letnega Antonia Mazzitellija, ki je osumljen, da je streljal na poddirektorja zapora v Re-bibbii Egidia De Luco.
De Luca je Mazzitellija plačal za »uslugo«, da mu je streljal v noge, kar 30 milijonov lir. Pred lažnim atentatom mu je izročil ček, ki mu ga je Mazzitelli vrnil po uspešni zasedi. Šele takrat mu je De Luca izplačal domenjeno vsoto v gotovini. Preiskovalcem je uspelo najti bančne dokaze, da je De Luca res -naročil atentat, ki ga je nato naprtil Rdečim brigadam.
Mazzitelli je bil policiji že znan, sa^je moral pred sodnike zaradi domnevnega sodelovanja pri ugrabitvi podjetnika družbe'Marmo Mariotti. Preiskovalci pa so mu prišli na sled tudi zaradi neupravičene posesti orožja in eksploziva, bil je osumljen umora, kraje, izsiljevanja in še nič koliko drugih prekrškov, celo tega, da se je pečal z neofašističnimi pretepači. Prav zaradi tega hrani njegov obsežen dosje DIGOS, ki ga je sedaj izročil rimskim preiskovalcem.
Morilec Purdy hodil na isto šolo, kjer je v torek streljal
Trenutna norost naj bi bila kriva za brezumni poboj
STOCKTON — Patrick Purdy, ki je pobil 5 otrok in ranil drugih 29 na osnovni šoli v Stocktonu, je v mladosti obiskoval vrtec in osnovno šolo prav tam, kjer je prišlo do brezumnega zločina. To dokritje bo morda pomagalo preiskovalcem, da bodo odkrili motiv, ki je Purdyja vodil k temu dejanju in nato še k samomoru.
Po mnenju preiskovalcev je morilec streljal v navalu trenutne norosti. Njegova zaročenka pa je izjavila, da je vzrok za zločin morda iskati tudi v tem, da je Purdy v zadnjem obdobju precej pil in se tudi drogiral. V hotelski sobi, kjer je stanoval, so našli raztresenih več kot sto vojakov iz plastike. Tudi omara je bila polna raznih vojaških predmetov, mornariških jopičev in vojaških oblek, ki so bile pokrite z gesli, kot so na primer: »Libija«, »Smrt velikemu satanu« in »Earthman«.
Šolo v Stocktonu so včeraj ponovno odprli, toda vsi se bojijo, kakšne bodo psihične posledice za 970 otrok, ki so bili priča zločinu. Včeraj jih je v šolo prišlo le 227 in po mnenju vseh bo potreben izreden napor, da bodo na krvave dogodke lahko pozabili.
Policijski kapetan iz Stocktona kaže puško kitajske izdelave AK-47, s katero je Purdy storil brezumni zločin	(Telefoto AP)
Cvetoča trgovina na Filipinih z nezakonskimi in nezaželenimi otroki »amerazijskega« porekla
Poslanec PSI o »pendolinu«
Blecha odstopil
Avstrijski notranji minister Karl Blecha je odstopil, potem ko je parlamentarna komisija ugotovila, da je skušal ovirati preiskave v zvezi z brodolomom tovorne ladje Lucona, ki se je potopila pred 12 leti (AP)
OLONGAPO (FILIPINI) — Številni novorojenčki, ki se rodijo iz čustvenega razmerja med Filipinkami in ameriškimi marinsi iz vojaškega oporišča v Olongapu, postanejo dragoceno »blago«, ki ga je mogoče prodati zakoncem brez otrok. Novorojenčke kupujejo neposredno od mater bodisi filipinski pari bodisi tujci, cena zanje pa ni niti tako visoka, saj se suče okrog pol milijona lir. Pari, ki se bojijo posledic morebitnih kontrol glede izvora otroka, pa vzpostavijo zvezo z osebjem olongapske porodnišnice, ki je pripravljeno ponarediti ustrezne dokumente o posvojitvi za približno 6 milijonov lir.
Pojav je prerasel že v socialno vprašanje, kaže pa, da so mu pristojne oblasti kar nekako naklonjene. V vaseh okoli ameriškega vojaškega oporišča se namreč rodi izredno veliko nezakonskih otrok, naj slabše pa se godi otrokom prostitutk. Le-te jih namreč takoj po rojstvu pustijo kar v porodnišnici in jih nočejo priznati. Te novorojenčke običajno vzamejo v oskrbo razne dobrodelne organizacije, ki seveda pripravijo tudi vse potrebne dokumente za posvojitev. Pri
tem pa se redno držijo zakonov, kar seveda znatno podaljša čakalno dobo prositeljev. Obstajajo pa tudi druge ilegalne organizacije, ki otroke, kot rečeno, prodajajo. Matere, ki otroka pustijo v bolnišnici takoj po rojstvu, pa ne dobijo denarja. V najboljšem primeru se nezakonske matere že pred porodom dogovorijo z družino, ki bi rada brez večjih zapletljajev posvojila »amerazijskega« otroka, v zameno pa dobijo za nekaj mesecev vnaprej plačano najemnino stanovanja blizu vojaškega oporišča ali pa kolikor toliko ugledno zaposlitev.
Olongapski župan Richard Gordon ugotavlja, da je v zadnjih dveh letih pojav prodajanja novorojenčkov nekoliko upadel. Filipinske nezakonske matere so namreč sprevidele, da bi njihovi »amerazijski« pobiči lahko zrasli v lepotce in si nemara utrli pot v svetu filma. Mali Amerazijci -tako jih že nekaj časa tudi uradno označujejo - so menda čudoviti otroci temne polti in modrih mandljevih oči. To pa seveda ne opravičuje dvomljivih upov njihovih mamic.
RIM — Izredno hitri vlak, imenovan »pendolino«, ki v nekaj urah prevozi razdaljo med Milanom in Rimom, naj bi bil škodljiv za zdravje potnikov. Tako vsaj trdi socialistični poslanec Andrea Buffoni, ki je s tem v zvezi na ministra za prevoze Santuza naslovil poslansko vprašanje. Buffoni ministra sprašuje, če so resnične govorice, da na vsakem potovanju številnim potnikom postane slabo, nekateri pa naj bi celo doživeli prave kolapse. Socialistični poslanec še trdi, da ta vlak združuje v sebi vse slabosti letala in ladje; v predorih namreč rohni, da ti gre skozi ušesa, na ovinkih pa naj bi se obnašal kot stara barkača.
Baalbek v Libanonu, predmestje Teherana
BEJRUT — Pomanjkljivo oblečene orientalske plesalke so ostale le bled spomin strejših obiskovalcev, zadnjo prodajalno alkoholnih pijač pa je uničila močna eksplozija pred šestimi leti. Turisti že dolgo več ne zahajajo v odročno mesto Baalbek v libanonski dolini Bekaa, da bi si ogledali veličastne rimske ostanke ali da bi popili slovito libanonsko vino ksa-ra v nekoč luksuznem hotelu Palmira. Skupine turistov so vsako leto prihajale na mednarodni gledališki festival, ki se je odvijal v presenetljivo dobro ohranjenem rimskem amfiteatru, tam pa danes odmevajo pozivi islamskih fundamentalistov, da bi krenili v sveto vojno.
Do začetka državljanske vojne pred približno štirinajstimi leti je bilo mesto Baalbek središče libanonske proizvodnje hašiša, takrat so s kančkom ponosa trdili, da je bil tamkajšnji hašiš najboljši na svetu. Slika starodavnega Baalbeka je danes povsem
drugačna, saj ga imajo za glavno mesto muslimanskih fundamentalistov. Tamkjšnji prebivalci, ki so izključno muslimanske vere, živijo po pravilih, ki so jih predpisali iranski imami in vrhovni verski voditelj ajatulah Homeini. Velika večina šiitov v Baalbe-ku pripada skrajni fundamentalistični božji stranki, tako imenovani hezbolahi, ki se v teh dneh na jugu Libanona borijo s pripadniki muslimanske šiitske milice Amal. V dosedanjih spopadih je umrlo nekaj sto vojakov, sprti strani pa se borita za nadvlado nad milijonom in pol libanonskih šiitov.
Nič čudnega torej, če so po ulicah Baalbeka razo-bešene Homeinijeve slike in fotografije drugih verskih voditeljev, po njegovih ozkih ulicah pa je slišati parole, ki jih kričijo na zborovanjih. Praviloma so najbolj glasni tisti, ki so uperjeni proti najhujšemu sovražniku — sionističnemu in ameriškemu imperia-
lizmu. Smrt Izraelu in Smrt ZDA so najbolj pogoste želje šiitskih integralistov v Libanonu, ki hočejo svojo islamsko republiko, po zgledu Homeinijevega Irana. Glavno udarno moč predstavlja pet tisoč oboroženih hezbolahov in dva tisoč pripadnikov iranske revolucionarne garde, ki so v Libanonu od leta 1982. Pravila v tem predmestju Teherana, kot ga pogosto imenujejo Libanonci, so krojena po strogih predpisih korana in po zakonih, ki veljajo v iranski republiki. Po ulicah Baalbeka se sprehajajo žene odete v črne šadorje, ki jim odkriva samo oči. Vsak nakit ali šminka sta seveda tabu, prepevanje ali druženje v mešanih parih pa je nepojmljivo: »Ples fanta in dekleta povzroča psihološko neravnovesje in vodi moškega v skušnjavo,« objasnjuje mlada muslimanka. Vendar pa je znano tudi, da se, ko na mesto pade mrak, za zaprtimi vrati žene oblečejo v obleke, krojene po zahodni modi.
Francoski vlačilec, ki skrbi za oskrbo francoskih ribiških ladij in svetilnik predstavljata mirno stražo pred vhodom v pristanišče St. Pierre in Miguelon na Novi Fundlandiji. Vlačilec je tam zasidran od ponedeljka, ko so krajevni prebivalci ribiškim ladjam preprečili odhod iz pristanišča	(Telefoto AP) |
Bolezen predsednika Pietra Bothe odpira vrsto neznank v J. Afriki
NAIROBI Johannesburški državni radio je danes objavil, da predsednik Pieter Botha po včerajšnjem srčnem udaru okreva, da je njegovo zdravje stabilno. Vodilni afri-kanerski časnik Beeld pa je v današnji številki zapisal, da bo v kratkem znano, ali bo Botha, ki je prejšnji teden praznoval 73. rojstni dan, mogel še naprej opravljati predsedniške dolžnosti ali pa jih bo opravljal samo še kratek čas in se nato umaknil v pokoj.
Iz neuradnih krogov se je medtem zvedelo, da je menda predsednik Botha pretrpel srčni infarkt že pred dvema letoma, vendar temu ni posvetil dovolj pozornosti in se je obnašal, kakor da bi bil v najboljših letih. Po včerajšnjem srčnem udaru, ki so ga zdravniki označili kot lažjega, so Botha takoj prepeljali iz njegove pisarne v Capetownu v vojaško bolnišnico Wynberg, kjer so se kmalu zbrali člani družine. Že včeraj so uradno objavili, da je predsednikovo zdravje stabilno, pri čemer so strokovnjaki izrazili mnenje, da bi se srčni infarkt mogel ponoviti in celo v močnejši, usodni obliki.
Nič nenavadnega ni, da so se ob predsednikovi bolezni spet okrepila ugibanja, ali se bo Botha umaknil s političnega prizorišča in kdo'naj bi bil njegov naslednik. Predsednik Botha je prišel na oblast 28. septembra pred desetimi leti, ko je na premierskem položaju zamenjal Johna Vorsterja, septembra pred šestimi leti pa je po sprejetju ustavnih dopolnil postal predsednik republike, ko so v Južni Afriki prešli na predsedniški sistem. V zadnjih letih so iz vrst liberalne in skrajno desne belske opozicije večkrat prišle zahteve, da bi se Botha moral umakniti s predsedniškega položaja. Liberalne kritike in zahteve se opirajo na trditve, da njegova politika previdnih reform apar-theidskega sistema ni prinesla pričakovanih rezultatov, marveč je še bolj naelektrizirala južnoafriško politično in socialno prizorišče ter nevarno polarizirala belsko manjšino, hkrati pa tudi črnsko večino in drugi rasni skupnosti, azijsko in rasno mešano. Zahteve skrajne desnice izhajajo iz povsem drugačne osnove: reformistična politika pred-
sednika Botha in vladajoče nacionalne stranke je označena kot izdajalska in kot prodaja belskih nacionalnih interesov črnski večini in drugim rasnim skupnostim, ki so v Južni Afriki ravno tako deprivilegirane.
Iz Capetowna so sporočili, da je Botha za jutrišnjo srečanje s predstavniki tako imenovane prehodne namibijske vlade pooblastil zunanjega ministra Roelofa Botha. Zanimivo je, da je Pieter Botha med lansko turnejo po afriških državah v času odsotnosti za vršilca dolžnosti predsednika republike imenoval ministra za zakonodajne zadeve Chri-sa Heunisa, ki ga skupaj z Roelolom Bothom uvrščajo v zmerno krilo vladajoče stranke. Med možnimi nasledniki predsednika Botha se poleg omenjenih ministrov najpogosteje pojavljajo še naslednja imena: minister za izobraževanje F. W. De Klerk, finančni minister Barend Du Ples-sis in obrambni minister general Magnus Malan, ki ga uvrščajo med pristaše politike trde roke v vrhovih belske manjšinske vlade in nacionalne stranke.
Opazovalci v Pretorii dvomijo, da bo predsednik Botha v prihodnjih dneh toliko okreval, da bi mogel 3. februarja v skladu z dolgoletno tradicijo otvoriti zasedanje tridom-nega parlamenta v Capetownu. Otvoritev parlamenta je običajno priložnost, da predsednik razloži svoje politične načrte za tekoče leto. V Južni Afriki ne izključujejo možnosti, da bi predsednik v otvoritvenem govoru napovedal razpis predčasnih parlamentarnih volitev v belski dom parlamenta (redne so na programu leta 1992). Zahtevo po razpisu predčasnih parlamentarnih volitev je bilo najpogosteje slišati iz vrst belske skrajne desnice, češ da sedanje razmerje moči v parlamentu z udobno dvotretjinsko •večino nacionalne stranke ne odseva dejanskih razmerij na belskem političnem prizorišču. Vprašanje je, ali bo skrajna desnica vztrajala pri predčasnih volitvah tudi po zadnjih škandalih, ki so pretresli ta del belske politične palete. Gotovo pa je, da Bothova bolezen odpira vrsto neznank, na katere bo treba kmalu odgovoriti.
AVGUST PUDGAR