• « ir^ , UV« ^ \ N y > - . P 4. - i k ^ Y « J r .N« • y- - * * . — s - • < . 4 ' J r / « - s List 20 V . - A . J 1 np v • lecaj XLVIII I I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 k za četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljubljani 14. maja 1890 Obseg: Naznanilo in razglas. Naznanilo. ljudskih šolah. Vprašanja Naprava za pomnoževanje rastlin. m odgovori. ~ Zemljepisni in narodopisni obrazi. Pouk o kmetijstvu in sadjarstvu po Naši dopisi. Novičar. Oo8podarf^ke stvari. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premal Naznanilo in razglas. v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih '»pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih bolezni m mesrvnih Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se bode vsaka obči zatorej naj bi skrbela županstva, da do prične 1. dne julija 1890 leta. poukom v podkovstvu je združen živinskeg vsaj po enega dobrega kovača in tudi nauk ogledovanji živine in mesa Kdor želi v podkovsko šolo, mora se izkazati sprejet biti v mesovnega oglednika. Janez Murnik ? predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske spričevalom, da se je pri kakem kovaču iz učil za kovaške pomočnika Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. 2. z domovinskim listom; . s spričevalom svojega župnika ali župa da poštenega vedenja, in da zna brati in pisati slovenski šile Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vr dne Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60 oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: 27. in 28. junija 1.1. in sicer: 27. junija skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole. 28. junija šole pa IZ podkovstva za učence podkovske in ubožni list mesa. Kovači, kateri ogledovanja klavne živine m se 2. spričevalo o poštenem vedenji, in naj se oglase hočejo podvreči tej skušnji, pri . potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške junija t. pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati podpisanem vodstvu do 15. dne vsaj do Kdor 15. junija glavnemu odboru c. kr, kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1890. leta dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti Vodstvo podkovske šole v Ljublj dne maja 1890. Dr. Karol vitez Bleiweis. Naprava za pomnoževanje rastlin. Podobi m kažeta prav pripravno napravo za za živež m stanovanje ter za potrebne šolske ceno razmnoževanje rastlin. Nadomestuje namreč veliko knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v število cvetličnih loncev šolski hiši > in lahko je ž njo prikladno ravnati z vsako rastlino posebe. Vsaka rastlina ima po-Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim za- seben odtok za vodo, in lahko jo presadiš, ne da se zemlja četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah kaj otrese, ali da se korenin dotakneš To napravo 154 \ pa ediš če izbereš primereo ploh ia vanj vdolbeš je, da se knje, kakeršne ti kaže podoba. Izdolbi pa jih le toliko uči io katere tvarina da v roko taka knjižica, po kateri se v šoli globoko, da ostane še dno, v katero odtok vode. Kadar si to naredil zvrtaš luknj za prepisano iz strokovnih je vsa znana. Tako knjigo, ne sko prereži ploh podolgoma logi izkušenj knjig temuč zloženo na pod sredo lukenj, konce pa priredi, kakor razloč pri skušenj vseh praktičnem poüku v šoli in sicer iz kaže podoba. Na konce pridejo namreč zareze, v katere bodi skrb vseh nas učitelj sestaviti in dati mladini se vtakne pločevinast žleb, ki vse skupaj drži. Ker ta žleb ves ploh nekoliko od tal odmika, zato je pod plohom dosti prostora za odtakanje vode in prezračevanje. Wiener Landw. Zeitung." čiteljev. Pri dandanašnjem pojku v kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih šolah pa učitelji nimamo nikakega predpi učnega načrta niti n Pouk kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih loČLe učne tvarine, niti učbe, po kateri bi poučevali poučuje po svoje. Zedinimo se in določimo načrt, enotno učno tvarino in jarntva po šolah našega okraja. do- Vsak učbo učni načrt uč tvarino in učbo ) si enoten učni metijstva in sad-to svrho podajem Vam po kateri uže nekaj let Šolah. poučujem v ljudski šoli Dolenje-Logaški Vem ta Šolsko vrtnarstvo povzdiga se na Kranjskem ved delitev ne bode bolj in bolj, in to nekolika zato ker se ve ino ugajala popolnoma vsem krajem, krat se praktične vaje vsled vremena tudi ne morejo za nimajo učitelji za nje, nekoliko zato, ker se teoretično praktično izobražujejo v kmetijstvu ia sadjarstvu na učiteljskih tečajih v Grmu (prej na Slapa). Da pa šolsko vrtnarstvo še tako vršiti, a učitelj si v takem slučaj lahko maga Prosim Vas. preberit sam po in preudarite na vse strani ta se na višo stopinjo vzpelo v naši domo- vini in da uči- teljstvo moglo pravih uspehov tega pouka poKazati in s tem o- greti reč za prekoristuo tudi one kraje koder ) nočejo še na- praviti šolskih vrtov ter vpeljati pouka v kmetijstvu načrt, m v dan naj se nimi močmi konferencije po izkušnjah strokovno pretrese, in potem na podlogi tega z združe- naprav- Ijenega načrta, spiše metodično navodilo za pouk v kmetijstvu in sadjarstvu za ljudske šole našega okraja — knjižica primerna mladini. in sad jarstvu, to je namen temu spisu. Učitelj se dandanes toliko lahko kaetijstvu in sadjarstvu. Podoba 1. in 2 Učni načrt in učna tvarina. Kmetijstvo in sadjarstvo poučuje se v ljudski šoli v Dolenjem šel samemu ako tej panogi. Saj pa izuri in izuči v potreba poskušati dobi v oskrbo šolski vrt in pouk v leto ; 25 ur je teoretičnega pouka Logatci po 50 ur na da mu na šolskem vrtu in sicer po eno uro 26 ur praktičnih uro prakse v vsakem tednu knjigami kajti je poleg tudi reda in iz ponavljaln dobro preskrbljen z učnimi dobiti otroci šole Poučuj se teorij< dečki eno raz- 7 tem tečaji si morajo pi ga med drugimi mnogih nemških m Vrtnarstvo"^ in Dolenčevo slovenskimi knjigami obče IT r> poučujeta o Pirčevo pa ni učeča se mladina Sadjarstvo u Tako ečna 1.) nekaj znanja o kmetijstvu sploh, 2.) korenito znanje o sadjarstvu. kate kada mogla bodis izstopi iz šole, rabiti tijstvu in sadjarstvu so za mladino Ona nima niti ene učne knjige, pri pouku samem, ali pa zlasti Vse dosedanje knjige o kme- 3.) nekoliko vednosti čarstvu, 4.) vednost o kmetijskih postavah. o zelenjadarstvu in cvetli preobši Treba * Predlog za letošnje okraj učiteljsko zborovanj gatci, da se namreč izda za Logaški okraj učni načrt v Lo z učno tva (Konec prih.) V. Ribnikar rmo in učbo za pouk v kmetijstvu ter na podlogi tega spiše metodično navodilo sadjarstvu po ljudskih šolah in sadjarstvu pošlj knjižica primerna šolski mladini pouk v kmetijstvu se vsem šolskim voditeljem tega okraj Ta predlog zborovanjem v pregled izkušnje v tej reči obj mesec dni pred Vprašanja in odgovori. Vprašanje 97, Kupil sem lani na Čateži na Dolenj- da lahko na dan konferencije vsak svoje skem belega vina, katero mi je došlo čini, t. j. 25. julija. Pretočil ob najhujši vro ga nisem precej, in po- 155 kv se mi je tako, kakor kaže pride uzorec sod istega vina pa je ostalo zdravega. Ko sem bil za- ko je Ka drug moj uže spal, delal sem jaz še pod zemlj doma udari voda s tako silo, da me Da pazil, da vino šumi, hitro sem ga pretočil, a pomagalo podrla. Jašek je bil 17 črevlj ni ni(^.. Ali se da vino na kak način popraviti, da bi čedalje od bruhala zletim mene, ašku in v J.) bilo za rabo, vsaj za jesih ? (D. Odgovor: Vino je zavrelo, t. j. vnelo se je gnilo kipenje beljakovin. Zavrelica se sploh rada prikaže pri nizkem vinu, a še toliko je od vretena visela močna vrv. Vode se je nateklo uže za dv črevlja iu je še vedno drla skok in' uže sem rajsa } ako ni vino dostikrat se držal dimnika za vrv, po katerej sem splezal na dan kakor Sedaj ni kazalo drug kakor poslušati et in redno pretočeno, kakor je žalibog navadno. Da se Vam ga je izpridilo na Dolenjskem kovačev. Zložili smo zjutraj platnene stane in vse na- en sod, prihaja odi na dva voza, v katera smo vpregli naše tri konj po našem mnenji od tod. ker ste skoraj gotovo kupili četrtega konja velik sod vina, in ga pietočili v dve manjši posodi. , ki ga je kovač zadaj k vozu bila sama kost koža priveza eno posodo ostalo zdra prišlo prvo, t j. bolj čisto vino. To drugi sod je pr ostanek, in ž njim Čez dve uri smo prišli na razsežno ravnino. Vroče je bilo tako, da smo odložili z ramen ranče, v katerih tudi manj ali več drožja, katero se je vsled vročine, nosili živila in üruga različne potrebne reči. Kmalu oziroma kip vzdi o pričele gniti ni uže po potem smo slekli tudi uknj in izzuli črevlje ter vse prej čelo) in naredilo iz vina zavrelico. pometali na vozova. Konji naši niso mogli skoro več Sicer pa Vaše vino ni posebno močno bolno. Po prej radi žej vode pa ni bilo nikj Čedalj e huj svoji izkušnji Vam priporočamo, kar smo lansko leto z najboljšim uspehom naredili pri nekem enako bolnem, a uže bolj pokvarjenem vinu. denite na vsak hektoliter vina posodo z bolnim vinom dobro stolčenega je peklo. Počasi smo lezli naprej s suhim grlom, da smo slednjič pozno popoludne prekorakali širopusto ravnino, in dospeli na rob divje krajine. Kopanine, kamor nas V, kovač vodil niso bile posebno kovaškega oglja, vsaj toliko drobnega kot proso. Nadalje ]e pridenite na vsak hektoliter 20 gramov, citronove in 5 gramov salicilne kisline. Obojo kislino kuhajte na vinu , da se raztopi, in vlijte potem raztopljeno vse bodi v njem kakih Angležem nisva vedela, se do celega vodstvu njegovemu daleč , in ker midva z tisti kraj, zaupala sva toliko časa in ohlajeno v bolno vino. To Potovanje je bilo zelo neprijetno. Kovač je vedno švigal po konjih, da nismo stali. Na vso jezo nam je [al še stari konj za vozom, in z vsem trudom ga kovač dni ) in pomešajte vino z drogom vsak dan tolikokrat ni mogel spraviti na noge. Kljuse se ni premaknilo z le mogoče, če tudi vsako uro. Cez in čakajte, da se vino učisti. in ni nehajte mešati potem je pretočite. mesta. Zapuščala nas je potrpežljivost, ker se je uže mračilo. Ko smo sprevideli, da konja ne spravimo po koncu, sklenili smo, da ga pustimo in gremo dalje. Ko Skoraj gotovo bode Vaše vino ozdravelo, gotovo pa bode pitno in nič več se ne bode kvarilo. Veselilo nas bode, drugova odšla, ogledam še en pot konja. Kljuse je ako nam sporočite ob uspehu. (Dalje prihodnjič.) bilo od žeje in hojo tako zdelano, da sem menil, vsak čas se bode stegnilo. Toda zgodilo se je, česar nisem pričakoval, mrcina Priskočim in jej pomagam. se je začela po koncu spravljati. Res JO spravim na noge in Podufcnc stvari. obdržim. Drugova moja sta naredila med tem uže dober kos pota m le tako kakor v megli sem videl še vozova Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jar o s lav. (Dalje.) 168. Blodenje po lesu. Novi nemiri. Nekega dne za večera je prišel naš kovač povedat da je slišal o novem rušu (najdišču zlata), ki ni daleč. se premikati. Bil je skrajni čas, da se podvizam. Pri J sem konja za uzdo in korakal A ti njim dalje. Šla sva J Hotel je mojega konj 80 na posodo, da pojde zjutraj cel dan hodili in se pasli po pogledat. Naši konji lesu. Samo na večer smo jih poiskali in napojili » potem pa zopet spustili v les. Kovač je pripeljal konja z lesa in zjutraj je res odjezdil. Koj drugega dne se je povrnil treba je koj iti tje, počasi, in bal som se, da mi zopet pade na tla. Vozova sta zavila uže davno v jarek, in ju nisem več videl. Vendar se nisem dosta zmenil za to, saj je kolovoz mi dosta jasno kazal smer, pokateri sta tekla. Šiloma sem vlekel konja za seboj, klestil mu s potoma grmovje, ki se je po tleh { lazilo. Stopinje mojih drugov se tudi niso več poznale, pot je bila namreč kamenita. Ker ni bilo videti nobenega izhoda od tu, preverjen sem bil, da korakam še vedno v pravem smeru za njima. ker sem golonog, in z vednim to J Najhujše mi je bilo stopanjem po drobnem kamenj našel tisto mesto, ali z novico, da da nas drugi diggerji ne prebite. Spočetka nas ni veselilo, da bi se prestavili ali bodečej suhljadi sta se mi nogi uže tako poškodovali, da sta krvaveli. Slednjič obstanem pred prijetno dolino, krog in krog na travi, jaz je bil lep les. Tu pustim utrujenega konja kmalu nas je nesreča sama prisilila na to. Nekega večera, pa skočim pogledat za svojimi sopotniki. Hitro 3$: sem 156 prelrttel dolioo do kj je jarek stran zavila v skalaat Komaj sem uže sopel, tako sem divjal ure ia postal na > da še malem griču o pravem času naše dohitel. Kedaj pa kedaj sem obstal veselj ki naše paj»ti se blizu v doli gledam na veliko svoje Sedaj še m na uho vlekel, ker sem bil druffova dajala znamenj Ali preverjen, da mi bodeta ne sluteč, da sem uže kajti po lesu se je razlegal nič ni bilo vjeti na uho mi je bilo jasno, kako globoko sem bil v les zabredel svojemu potu. V Cunning cilj sem dosta daleč v les vrišč raznih živalij Zašel a vozov ni bilo oslediti Tjdi mi ham-Creeku nismo dolgo ostali, kmal nesli novico, da so za Lampingflatom osledili novo ži[o 80 namreč raz ni šlo v glavo, kako sta mogla vozova priti s tega skal zlata. Nobeden hotel več tu ostati natega kraj visoki vrhovi vseh strani so strmele grozne skale rali pot. Le krenem na to. da pred kot pred odide vsak je gledal } ki so zapi in le Tudi ml smo se vzdignili v Limpingflat na uno stran, pretaknem vso okolico, ali nikamor vedel. Gotovo sem zašel. smo slišali pokanje kanoaov n Aha u nisem voma dejal Na potu Sklenem > da stopim še na bližnj vrh težavo strel utihnil dan ai diggerji se bijejo s Kitajci in vojaki Pozneje smo izvedeli sem drugo-" Kmalu je sem se spraskal po strmih skalah gori in gledal na vse morda ovčarno zagledal. Ali kamorkoli "sem gleške kraljice. Spring-Creeku da so slavili rojstni blizu da strani, se ozrl Sprevidel sem sem se konj in drugeg dn vode smo postavili stane smo šli k zlatej žili. Go ta pot ni povsodi Nse sam les in nikje; nobenega izhoda, lagala. Zlato se je pokazalo, pa tudi cele čete diggerjev ' ^ ' težavno sem dobil še toliko prostora da noco ki pridem nikamor. Spomnil 2 vseh krajev sem ga pustil v dolini, Brzo zletim da smo mogl nazaj. Ker je bilo uže tema, kraj pa neznan, zmešal črevljev globoko pričeti s kopanjem. Prikopali smo uže sem se tako, da nisem opazil, da vedno dalje v les rijem. da je to delo pretežavno in toda Anglež je vedno mrmral Slednjič sem bil tako utruj Poiskal sem primerne da nisem mogel več naprej. ^^ res smo naposled pustili vse. Za češ epotrebno, da nič ne kaže > mesta pod drevesom Preden se zdanilo bil pred kot pred poiskal izhoda sem na nogah legel . da opuščene jame globini 32 črevlj druga družba je zadela ob zlato nami se je oprijela je kopala dalje in v 1 lÄuuua. Bil sem v zadregi, na »» vzaigniii aiggerji ; se obrnil, zakaj z včerajnim be- Mnoge so nevarno pretepli, mnoge v les katero stra sem v zadregi Ta čas so se vzdi naj diggerji zopet na Kitajce ganjom z mesta na mesto in radi teme sem taho zablodil tudi da nisem vedel čisto nič sem. Po vrhu sem čutil 5 plenili. Kmal podili J je Kitaj so prišli komisarji preiskavat mnoge da sem slab, ker od včeraj nisem imel nič v ustih. Zle Zaprli so 20 diggerjev plenil. Tu je bilo namreč > kdo do 50 policaj zel sem zopet na nek vrh, gledal na vse strani, in tu je grozen krik J sem opazil v daljavi razkroplj sem sodil, da mora tu blizu govejo čredo tega naa komisarje, da zaprte izpuste biti ovčarna. Preletel sem vršj več gričev in dospel na planjavo, na katerej sem na ^a strugo Ko se je to po okolici razneslo, in vse je letelo v Lampingflat ene strani na na- a z druge se je postavijo več stotin diggerjev elje svoje zagledal nizko poslopje obrobij drevjem. To je bila ovčarna. gostim Policij policij > postavili 80 se policaj Dva ovčarja sta sedela pred hišo. Začudila sta se. i ni hot.Ia izpustiti zaprtih. Slednjič je eden seržant ustrelil na drugo stran, da bi strah naredil. Na to so diggerji 9 ko sta me zagledala v enej sapi, brez črevljev in brez «^relati na policaj ki so imeli puške in revolverje, začeli suknje. Povedal sem jima vso dogodbo s konjem Milo bil je oženjen in je imel a um na ljudi. Eden naših je pal vala sta me Koj potem pa sedla prav k meni in gledala sta mi prinesla kos mesa in kruha, umaknili v poslopj več dece. Policaj so se koj kako sem slastno jedel nič povedati. pravim veseljem kopaninah nista vedela prav dež, ki je vse razgnal policaji v Bathurst Zjutraj je policija m priprte izpustili. Na to se je vlil 80 pogorela z Unejevoljen odrinem dalje. Tu zagledam proti sebi pripeljali dva kanona avršja stopati dva potnika, ki sta uže z daleč udarila potem odgnali Po noči pobegnili so komisarji s gleških milj od Lampingflata. 14 dneh so prišli vojaKi v glasen smeh. Ko smo se srečali, vprašala sta me na- Govorilo se je, da v dveh letih Polovili 80 več možakov, kate nadsodišču. Ali prej » sem vse 80 izpustili bode nobenega Kitaj vprašanja sem konja pustil. S tega nepričakovanega ^a več v Koloniji. Ali dve leti sta uže davno pretekli povzel > da uže vesta o nezgodi, ki me Kitajci se še vedno šopirijo po Avstraliji je zadela. Povedala sta mi, da je bilo za večera veliko popraševanja po meni > pogrešila. ^Le hitite," dejala sta ko sta me drugova v kopaninah (Dalje prihodnjič.) V les iskat vas. n (t dokler se ne odpravijo vse kopani ham-Creek Zletel sem na navršje, od koder sem pregledal Tem kopaninam se veli Cuning PolitičDe 8tvarl Drugova in druge možake sem uže dobil na iskanje Zveselili so se, ko sem stopil mej nje. Ne pripravlj % morem povedati dne za > kako sem potem sladko spal rana som šel s kopanin Drugega državnega zbora. Do minule nedelje bil je državni proračun že dognaa Ko sem šel dobre pol do pravosodnega ministerstva 80 vsi po skupnem dogovoru slovenski poslanci rešili oddeljene jim naloge 15? «a st no. Zato jim je došlo tudi pohvalno priznanje, iu zato nisem voljen o potrebnem izrekoma od koroških in primorskih rojakov, na tem polj od Kot zadnji govornik pri pravosodnem ministerstvu pride podučevanja tudi ne, na vrsto poslanec Miha Vošnjak. kog ako dost(jnem postopanji mentarne stranke r sprejemati zavračanja ali bi bil to vodja velike parla- Kot živahne prizore nam je do sedaj omeniti v «plošni razpravi govor ministra Düna j evs kija in atoraj odločno zavračam neosnovan govor Plenerjev, potem pa minuli petek govor polje tlelskega ministra vprašanji in pa grofa zopet Falkenhayna o ugovor P 1 e n e r socijalnem jev. Kot napad poslanca Plenerja. Glede trditve Plenerjeve, da bi bil minister hujskal zoper kapital, pa ga on zavrne s tem, da prečita steno- gram iz katerega je razvidno prav nasprotno in minister izreka pričakovanje, da bode Plener toliko pošten, da |)rvi govornik pri poljedelskem ministerstvu govoril je bode to tudi očitno pripoznal protisemit Vergani 1 je pogostoma imenoval milionarje > Plener pred pa je že govoril Bärenreuter ilelavcev. je na to odgova ) o osnovi stanu je sicer pripoznal J česar ni mogel tajiti, toda, ne z ono pošteno možatostjo Grof Falkenhayn odgovarjal je, da se delavci ne s katero zadostenj daj viteški načaj > ampak vil se je smejo snovati kot poseben s t » ker tak ni, temveč da se mora uvrščati onem vrstam družbe pri kateri izgovarjal, kakor na napačni peti zasačen mladenček, naravnost pripoznal J sodelujejo. Ako bi se snoval kot lastni stan delavcem ipotem dobimo takoj še peti stan, delavcem pa ne bode pomagano, temveč stanje njihovo bode celo slabšano. kapitalu in milijonih pa je rekel minister, da je ilenar za gospodarstvo potreben, ker sicer peša in ne ki cinca in cinca namesto , da bi zmoto ter rekel ne zamerite mi, pomota je bila celi zbornici imel je ta dvoboj toliki vtis, ka-koršnega je redkokedaj videti, ministru čestitalo se je z desnice, pred se mu je živahno dobro klicalo. Plener pa je sam sedel na svojem sedežu, vsa levica se ga je sme se klicati med svet o kapitalu z namenom, zbujati s tem zavist manj premožnih in ubogih ljudi, varovati pa je treba, da ocena denarja ne postane malikovanje vere v zlatega teleta. človeŠKi družbi treba je vernosti, neumerjočost duše, spolnovanja 10. zapovedi Božjih, iz rekoma spolnovanja 4. zapovedi 9 ker sicer tudi državi ne bode mogoče, družbo človeško varovati zoper J)restopanje zapovedi. sramovala in ogibala in na glas ga obsojala zavolj takega osmešenja. Stari Herbst muzal se je hudomušno tako,-da mu je bilo na obrazu čitati veselje na sramotnem spodrsnenji mladega tekmovalca. Po daljnem očividnem poparjenji, bil je Scharschmid prvi, ki ga je prišel tolažit, gotovo v ta namen, da se je časništvu dal ukaz to dogodbo v prvi vrsti zamolčavati, v drugi pa presukavati tako, da Plener še ved ostaja v svitu Tako kršansko govorjenje z ministerskega sedeža zmagovitega boritelja proti mračnjaštvu. In res, kdor je zbodlo je hudo maloverne in brezverne kolovodje na zborniški levici, izrekoma pa še to, da je minister govoril o dolžnosti spolnovanja 10. zapovedi Božjih. Urno so stikali glave in hitro je bil storjen sklep, da naj načel- drugi dan bral duuajske liste razun „Vaterland-a u m Wiener Zeitung" ni zvedel druzega kakor to, besede stenograma bile so zamolčane in celo stara vladna nik levice zavrne take besede ministrove, katerih pa» kakor se. je pokazalo celo poslušal ni. volitvi glavnega protigovornika izbran je bil e n e r . ki je z veliko samo- n je, da je minister teško v soglasji s svojimi ministerskimi tovariši. Pri od levice njen nečelnik Pl zavestjo trdil, da se, kakor zgodovina priča > človeška družba snuje po gotovih naravnih zakonih » ne pa po načelih, katera si izmislijo kakovi ljudje ali celo ne po kršansko-socijalnih načelih, katere je minister razvijal brez povoda in kakor on misli, brez dogovora z drugimi državnega zbora. Budgetna razprava 1890. Govor poslanca Šukljeja v državnem zboru dne 19. aprila 1890 (Dalje.) členi vlade. Zavračal je potem tako govorjenje z mini Obrnem se sedaj k političnemu delu svojega govora €terskega sedeža doli kot nepristojno ter hotel ministra ^^ pnčnem s češko-nemško spravo, ki je takorekoč piece zavračati, kakor političen velikaš ali kakor učitelj svo- ^^ resistance letošnje budgetne debate. Smem poudarjati jega učenčeka v šoli. Konečno pa je še celo rohnel, ko tudi v imenu svojih slovenskih tovarišev v zbornici da je slabo poučen o govoru ministrovem, mislil da je ta nasprotujemo spravi in srčno želimo miru med na hujskal zoper kapital z besedami o plesu krog teleta. zlatega rodoma, ki bivata v lepi češd domovini. (Dobro! Dobro! na desnici.) To moramo storiti na korist avstrijske dr- Za Plenerjem je predsednik takoj in preden je bilo žave (Dobro!), to storimo tudi v narodnem oziru. Porn inistru mogoče oglasiti se k besedi, besedo dal dr. navijam, na korist avstrijske države, in se strinjam z Vitežič-u J takoj za tem pa vkljub pred sklenjeni raz- mnogimi predgovorniki. pravi, poprime besedo ter reče: Zljubilo se je gospodu Vsiljuje pa se vprašanje: Kako pa naj obstoji dr poslancu Plenerju zavračati moj prejšnji govor kot ne- žava, kako se razvija, . kako upira gibanju in viharjem dostojen in na to moram zavrniti da sem 60 let star, prihodnjosti, ako se ne zjedinimo o narodnostnem vpra-11 let minister, parlamentarno delujem od leta 1867. šanji ter ne končamo tega prepira? Gospoda predgovor- 158 nika dr Plener in dr. Steinwender sta včeraj opozarjala na ijalno vprašanje z vso pravico Tridentu postavili 80 Vsi čutimo, da vre. Zdi se škemu pesniku ker spomenik nekemu staronem-hočejo izzivati. (Klici: Bolzan!> mi novega družbenega reda napadajo socijalno da porodni popadki Ob mejah Beneških čuje se kričanje Srbov in Hrvatov lalno vprašanje se in drža Soci- kateri nočejo dopustiti, da se postavi spomenik slavnemu ima resno nalogo, da Dalmati se loti rešitve tega vprašanja. Kako pa bode to mogoče Nikolu Tomazej u Mimogrede bod ako oni mož; > ki stopajo politično moč v državi njeno, da to ni res. (Čita): „Slovenci pogleduj na to m i sli j ka kar druži ? (Dob razdružuje in na to pozablj po Furlanskih planjavah m Djih postoli -o!) Rečem pa tudi, da v narodnostnem rojakom. Društvo oziru želim konca narodnostnih naprotij in prepirov. Ne se postavijo v bra dujejo po propovednicah in po cestah ome-pože-pove- ojsko talijanskim. » Dante Alighi u kliče Italijanom da more se mi Kdor ljubi domovino SVOJO, mora. svojega ovarjati, da pošteno ne zastopam stvarij ž njimi. Italija mora pomagati Italijanom, borečim se za. roda. Narodnostnemu kjer se mi zdi potrebno boj se ne umaknem, najsvetejša prava u prepričan sem, d boj ) katero toda nočem ga grand mbrn, in ničujemo mnogo moči v narodnostnem po pošteni spravi mogli porabiti na drugih Taki so torej nameni tak smoter tega društ Ako pripomnim, da je društvo to stopilo na mesto 1 poljih z mirnim in pozitivoim delom bo n Od za Trst in Trident Ako (Dobro!) iz\el sem tako mislim se m posreči, da dosežemo le posledico iz istin mnogo močnejše bode naše gospodarsko in duševno živ tako spravo, spomenika v Tridentu po meni navedenih. Postavlj ni torej druzega, nego protia Korist bi bila na vseh straneh strijska demonstracija. (Ugovarjanje.) Uverj sem da. se doseže poštena nagodba. Kar toda pogoj je, da je mnogo mest po Italiji, katera pogrešajo nča Dan moja misel da je potrebna; venda tiče češke sprave, je tejevega spomenika in venda 80 brali uprav Trident utegnej pa so vzroki ki kritikovati SVOJ stališče ovirati njeno izvršitev, njeno trajnost. Nočem malo primerne vladne politike na Češkem, . Dovoljujem pa si označiti za to, da se najprvo tam postavi Danteju spomenik Nabi se po vsej Italij in osobito nasproti Mladočehcm strijskih mestih nabirajo tudi po av stanujejo Italij Trident je po sproti besedam g. rodanca za Rovdnico daril 10.000 lir, ker menda nemajo v blagaj Poslanec dr. Greg bila češka skušal dokazati, kako škod strijskih goldinarjev (Posla SVOJ av- dr. Lorenzoni: Še več!) Pečal govor sprava koristim in Tržaški listi nam uprav sedaj javljajo, s kakim entu njegovega naroda, zijazmom Tržaški mestni se mnogo v govoru z državnim zastop v sobotnej seji do že dobil pravom od Znana je beseda Mirabeau dostaviti hočem le še kratko opomnjo. takimi cilj volil svoto 1000 gld. v ta namen, temu društvu in a T piera je o , čegar njem : poznejšo velj ko so zasmehovali Robes še nihče ni slutil Ker torej postavljenje Dantejevega Ta Rekel spomenika ni mož veruje, kar govori." Naravnost priznam, da sem pazljivo štujem njegovo nenavadn( nisem dobil prepričanja, govoril o državnem pravu poslušal a o Greg Spo druzega, nego demonstracija proti Walterjevemu spome- duha velikega pesnika oni, ki niku menim, da ni žalil govorniško nadarjenost, toda da on tudi veruj to > kar je je dal na pozive za nabiranje prilepiti listke, na katerih seje čitalo: Polenta no monumenta. (Poslanec dr. Lorenzoni: Bravo !) Ako še (Dalje prih.) adalje navedem, da je nekov Bidisch podaril mestu Tržaškemu Garibaldij nekaj kakš relikvij iz zapušči relikvij se nam ne pove Govor poslanca dr. Ferjančiča v državnem zboru dne 22. aprila t. 1. in ako povem, da je nekov Rimski odbor zaključil da se te stvari toliko časa ne izroče mestu Tržaškemu dokler se Trst ne loči od Avstrije in se združi z Italijo (Dalj e pojasnil sem tako menim na nekaterih izmed Navel , sem to, da označim moža obilih prikazni delovanj in pletke irredente, pojavlj na čelo > društva ^Dante Alighi ki se je postavil joče se izven črnorumenih kolov u označil smoter društva v tem smislu Ruggero Bongh je da mu (društvu) (Dalje prihodnjič.) pripada naloga, obvarovati propada one dežele, katere sme Italij zahtevati po narodnem pravu Rekel je: Dal „Dante je se svojo lučjo prepodil srednovečno temo. Bog, da društvo, ki se je ustanovilo pod njega imenom vspeva v to ime, da ne potoneta italijanska kultura in brotnik, kateri pa noče italijanski jezik v ptujem nalivu." Naši dopisi. Dobrova. 12. maja. (Javna zahvala in drugo) da Do se ga javno imenovalo še jasnejše nam je smoter tega društva v društ naročil je naši šoli za celo tekoče leto „Vrteča venem organu povedal Giacomo Venezia Slavni deželni odbor kranski poslal bil je meseca o položaju Italij > v nih delih sveta ko je govoreč svečana več odtisov „Navodilo", kar se je razdelilo bilo -rekel (čita): med ponavljavce tukajšnje šole, česar bili so zelo veseli. 159 Slavno C. kr. gozdno nadzorništvo, nakazalo bilo je tej šoli iz C. kr. osrednje gozdne drevesnice pod Rožnikom 5000 vrhovih sadik brezplačno, katere prejele bile so se dne 21. marca t. 1. Vsem tem trem dobrotnikom izreka se s tem v imenu tukajšnje šolske mladine, oziroma cele šolske ob- najpresrčnejša zahvala ter se jim iz dna srca za- « Iz Ljubljane. Dolenjska železnica. Naj veselejša novica minulega tedna za Kranjsko deželo je gotovo ta, da je državni zbor sprejel zakon o zgradbi dolenjskih železnic. Pri sklepanji samem ni bilo nika- čine, kliče : Bog Vam stokrat plačaj Naša šolska mladina koršne razprave. Poročevalec poslanec Š u k 1 j e predlagal je z ozirom na znano tiskano poročilo načrtu zakona pritrditi, in ker se nihče ni oglasil besedi, bilo je med zimo in ob začetku pomladi prav pridno vničevala glogovega belina od e 21 januvarija ; pa do 13. aprila t. L nanesli so bili sklepanje gotovo z vštetim glasovanjem v tretjem branji v dveh minutah. Dežela je po pravici hvaležna vsem onim, ki so v teku minulih 20 let in izrekoma tudi v šolski otroci v šolo nič manj nego 30 kilogramov in zadnjih mesecih delali za aosego te pomenljive žblez- 460 gramov belinovih zapredkov. Med tihim tednom za čele so bile teh apredkov male gosenčice lezti vršje nabranega kupa bilo jih je kar gosto nasuto tej priliki se marsikakega nevernega Tomaža pričalo, da je bila njegova dotedanja trditev po- ; ob pre- tem subem in razcofanem listj prav nobene gosenice več (( niške proge in zahvale prihajajo tudi z vseh prizadetih krajev Doleojske. Izrekoma Novomesto imenovalo je s tega povoda za svoje častne meščane ministerskega predsednika grofa Taaffe-ja, trgovinskega ministra markiza Baquehem-a, barona Schwegeina in poslanca Š u k 1 j e-ja. ničeva. ker prepričan bil je ravno nasprotnega. Prav veliko te grdobije pokončali so tudi doma Ka so bili pa v šolo donesli > državnem zboru bliža se budgetna razprava svojemu koncu. Pri poljedelskem ministerstvu govoril je avtodafiralo Poklukar ter je v obče priporočal vladi in poljedel- pa otroci sami sproti se je v pričo njih vse še o pravem času popolno in totalno. Sedaj napovedali prav pošteno vojsko. so pa otroci tudi „majevcu u Vrbovih količkov posadilo se je 4700 na nek nov nasip ob vodi Gradaščici tam pod Malnerjam; pri tem deiu pomagali so šolski otroci, da se praktično vežbajo ter tudi nskaj odraščenih; 300 sadik odstopilo se je pa posestniku, po domače Bajtu, iz Švice, da je ž njimi nek skemu ministerstvu zlasti one dežele, v katerih se vre-menske nezgode pogostoma ponavljajo. Glede kranjske dežele priporočal je govornik vladi: izdatnejši poduk v kmetijstvu na ljubljanski pripravnici, izdatnejše pomoči pri živinoreji in pogozdovanji, posebno v obeh kraških okrajih, posebno pa je kazal na velikanske škode, ka tere prizadevajo povodaji na ljubljanskem močvirji ter je priporočal kar najhitrejše priprave za njegovo osušenje. vsipasti se breg nasadil. Državnim poslancem slovenskim došle so za Vrbe so se prav dobro prijele; sploh vse so oze- hvalnice od katoliških političnih društev v Ljubljani in lenele in rasto, da je veselje; nekatere pognale so uže Celovcu in pa od društva ^Edinost 4 V Trstu. nad decimeter dolge poganjke. Brez posebne nesreče ne Lokalna železnica iz Ljubljane v Kamnik. Po bode več z lepo na tem mestu Gradaščica svojega brega roča se nam : Graditev te železnice vidno napreduje prestopala. Več stotin zidarskih, tesarskih in drugih delavcev je na Pri delih na šolskem vrtu nam je pa povelikonočno delu. Pretečenega meseca pričele so se visoke zgradbe deževje prav grdo nagajalo; letošnje požlatnj po na bodočih postajah ; sezidalo se je tudi veliko število sadili smo še le prve dni tega meseca, pa so večinoma prelazov pri Črnučah. Na ljubljanskem kolodvoru državne do danes tudi uže vsi ozeleneli. Sadno drevje v tem kraji, kakor stari ljudj trdijo železnice, kakor tudi v jarkih na levem savskem bregu 5 pri Črnučah je vse živahno in nasipi vidno rasto še ni nikdar tako sploh in tako obilo cvetelo, nego letos ; savskem mostu je tudi železna zgradba sestavljena Na Pri na onem drevji pogreša leto gosenice v prvi rasti 3 cvetje, popolno koj bile lansko tem marljivem delu se bode železnica gotovo še na oglodale. Crešnje, jesen t. 1. prometu izročila, sosebno ako o prašanju glede hruške in zgodna jablana ocvetela so bolj ob deževnih kolodvora v Kamniku in o raznih še tekočih stavbenih in južnih dnevih bolj pozne jabolčne sorte cveto pa načrtih še pravočasno odloči politična oblast in se ne sedaj še dosta ob vgodnem vremenu. Bog daj J da bilo ob j tudi kaj prida tresti delajo napredovanju stavbe administrativne težave, kakor se js vsled ovadbe neke občine po pomoti na neki točki Ozima in druga fruga na polji je krasna; mlake, železnice od orožnikov ustavilo delo, za katero se je travniki in pobrežne senožeti obetajo obilne krme Lepe šmarnice obhajajo se tukaj vsaki dan, iz- uri r J vzemši nedelje in zapovedane praznike, zjutraj o prav spodbudno; ob nedeljah je pa ta pobožnost zdru- stavbeno dovoljenje že koncem novembra t. 1. podelilo. — Dne 17. aprila konstituiralo se je delniško društvo na Dunaji; pri tej priliki izkazali so koncesijonarji, da žena z popoludansko službo božjo; 1 j u d j e se jih v j obilnem številu vdeležujejo Zdravstvo je, hvala Bogu, na strani kaj povolj M. Rant se je vplačala, kakor pravila zahtevajo, svota 360.000 gld., tudi podpisovalci delnic povabili so se po določbah družbenih pravil, da do dne 19. majnika drugih 20% odštejejo na Dunaji pri društveni blagajni. Da se ohrani jednotno dosedanje vodstvo tega podjetja, imenoval se 160 prejšnji koDcesijonar Oskar baron Lazari ščencem delniškega društva poobla- g'iön. prof Bart v Li ubij na Dunajski cesti št. 21 kojega namestnik uraduje dopisi pošiljajo v Ljublj kojemu uaj se do tudi, Ljublj da se bode že Čuj prve dni meseca julij emo nadalje L in sicer od prej pričelo polaganje tira Novičar iz domačih m Matice slovenske odbor je sklenil izdajati stven list rSl o ve n sk Besed bil elav kateremu znan- nai Dunaja Danes otvori men pospeševati razvoj našega književnega in gozdarsko razstavo zanimiva. dunajsko ki tujih dežel. ar osebno kmetijsk a obeta postati jaka jezika ter določiti in utrditi njegov pravopis. Slovenska Državni zbor obeta sklenj biti tek književnost dnjib let nam kaže pri pisavi vedno večjo različnost, celo znanstven h pisateljih v m 80 izvedle dela velike težave e preiskave zlične zaključke. Ta pravopisna nedostatnost pa tel jem pisateljem samim, še večjo pa uči dskih in srednjih šol Da bi dosegla jedinost, povabil slovenske jezikoslovce se pa v tem oziru kakor se sedaj prihodni ponedeljek, delega junija. Pred sklepom državnega zbo razun proračuna, še postava nice od državnih mostov. Vlad tega tedna v petek, potem se snide češki zbor skl za dan s katero se odpravij sprejeti se ima mit bode 11 Slovenska Beseda" vse pomnožiti število mitnic hteva, da se ima zato na državnih cestah znanstvenimi skupnemu delovanju, da z razpravami m z mirno kritiko sedanj odsek pa je to zahtevo vladno še ni dognano ali se vlada vd ali vrgel budgetni in sedal ne. pisave določilo prave oblike, odločno pa izpodbijali krive Gosposka zborni ima, kakor se da nazore; marsikaj se bode dalo Ijenjem uvesti Besedi s samim porazum SVOJ delo dokončati v soboto pričakuj Razpravljala se bodo torej v „Slovenski Nemška Cesa imel je, kakor listi trdijo tera še vsa vprašanja, tičoča se slovenske slovnice ka^ ^^^^^ ^ Bismarkom zavolj njegovega vtikanj niso dogn ali še ne dosti tem se bode določilo razjasnjena pri cesarjevo. Sodba o početji Bismarkovem je razun huda v politika koliko se je ozirati na etimologijo tesnejših pristašov njegovih, sploš ta naj da on najbolj koliko na zgodovinski razvoj in koliko na fonetiko se- svojemu imenu s takim malenkostnim godrnj danjega živega jezika. List bode pač odmenjen sloven- ^^ nagajanjem skemu jezikoslovju j Novi kancler Kap u sploh, likor je potreba za rečeni se bodo zbirale ležkov mogla vendar namen v toliki meri ko nedeljek govoril v državnem zboru m kada dog stvari nemški rekoč da bil začetkom odločen se bode na podlagi teh be tej politiki, ker je pa čast Nemške e v po- 0 kolonijalni politiki asprotnik bode izdati slovenska pravopisna knjižica tedaj to politiko edaj navezana na ) edaj ni več v toliko nasproten, toda gleda Slovenska Beseda" zvršila svojo glavno nalogo. PO vsem hladnokrvno, izreka pa takoj, da bode delal 11 Slovenska Beseda bode nadalje pospeševala pravilni na to da se pridoblj razvoj slovenskega besedja v slovarskem oziru in SI družbam. Govor Kaprivijev torej prizadevala ločij temu pripomoči, da se natanko do dober vtis zemlje pripusti privatnim pravil je pri vseh strankah pomeni besedam se bode strokovno se kaže razlika v rabi da Bolgarska vje (terminologija) razvijalo koneč obravnava da bode in njegove tovariše po svojstvu m pravilih slovenskega jezika jezik bogatil iz nikakor še ne povse razkritih zakladov zaroto v ta namen narodnega govora: f ponedeljek pričela se je v So-zoper zarotnika majorja Panica precej nevkretno pripravljal IZ nih kraj v ta namen bode list tudi prinašal ^^ potem Bolgarska izroči Ruski ki so da se umori knez iu pa ministri in zbirke takih besed ki so ali sploh Zatožno pismo, ki je zelo obširno, kaže --------------ovf Cin opiuu -----I---— "" J"^ c^x/Avy ^^kjax uuj aazj^j ua manj znane, ali imajo v različnih krajih različen pomen. zaroti v prvi vrsti sodelovale ruske uradne da so pri Najpripravnejši bodo v obče kratki držali omenjenih mej, sprejemale spisi 1 osebe ki se bodo izrekoma nek diplomatični agent pri konsulatu v Buka bodo pa tudi kritike restu, tudi kn vseh slovenskih knjig z ozirom na njih jezik. Vse to se ruskimi osebami Dolgorukov se imenuje med sodeluj bode zgolj stvarno miki pravljalo katera vodi polagoma fi Slovenska Beseda u ; mirni in stvarni pole-spoznanju resnice, bode soditi Zarota pripravljala se je že par let, iz zatožbe je e bolgarska policija že zdavnej poznala te da na polaganje a nje bode vse strastno za kar jamči vredništvo, katerem žana pravica, da zključeno iz spletke, toda jih ni hotela razkriti toliko časa J dokler in osebno napadanje in pikanje, dozorele in dokler ni imela dosti dokazov sc za popravi in zavrže je glede tega pridr- sodelovanje Ruske. V letošnjih delegacijah je pričakovati vse ujemalo s tem načelom 1 kar se ne zanimivih razprav o tem prašanji, pri katerem bodo asopisa bode vsako leto na poslanci gotovo zahtevali na drobnih podatkov glede svetlo prišlo blizu dvanajst pol v nedoločenih obrokih, uradnega sodelovanja Ruske zoper življenje kneza via približno jedna pola vsak mesec. tedaj mogoče izvesti To podjetje je pa le ako se pridobi dovolj sotrudnikov darj in zoper evropejski mir ki bi list podpirali z rednimi spisi. Vrednik listu bode Odgo urednik Gustav Tisk in založba Blasnikovi našle d Dikl