PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV . Cena 15 Ur - 6 jugolir - 2.50 din „DELO“ Izšla je včeraj na osmih straneh posebna izdaja lista «DELO», ki je posvečen stoletnici objave »Komunističnega manifesta*. List ima številne zanimive članke in ilustracije. Posamezni izvod stane 45 lir. TRST nedelja, 29. februarja 1948 Poštnina plačana y gotovini Sptdizione m abbon. postale Stev. 834 PO ZMAG! NAD IMPERIALISTIČNIMI Volja ljudstva bo zakon države Gottwald govori na kongresu 130.000 kmetov - Začela se je delitev veleposestev ~ ČSR je odločno stopila v tabor miru - Poziv akcijskega odbora parlamenta poslancem Prago je prešlo 15 tisoč kmetov '* Posestnikov, ki so delegati v k a. kovaškega kmečkega vbiai bodo novi n i svo^e zahteve, za naglo, pravo • demokratično reš/tev agrarne -eiornie. mi j16^0 1,0(10 skuPn0 5 Praški, delavci priredili manifestacijo tisti0 Go^t''valdovo vlado in proti m’ 1(1 180 zavlačevali izvedbo agrarne reforme. or°wfci in siOvaSki delegati so J0*«, da so mali kmetje v vs-pokrajinah C SR začeli s nočjo svojih akcijskih odborov ra*uel ječanjem veleposestev lati-imistov in cerkve. tbr u* 130 tiso6 kmeti, ki so 6e nj"** Pragi na kongresu, je mi. eov Predsednik Gottwald imel je 26^’ V kat€rem Je Poudaril, da se februarja začelo novo poglav- bliv 280(1 dvlni češkoslovaške repu--1 Reakcionarno 2arotO, ki je traH*'14 krizo' 180 zdavnaj pri. čisti velekapitalisti in Jatifun-19«’ kl 50 ob majskt revoluciji zgubili svoj politični vpliv in •■ddl zemljo. Zarotniki so hoje latifur>distčm zemljo, ki .“d razdeljena kmetom. Toda re. Sani0narni zarotnlki so bili prema- ^Gjotttvald j« nato poudaril, da taknrt ‘zvesti agrarno reformo, ^1 1,0 Z9TlIja pripadala tistim, ki 0 dhdelujejo in da se lastnina, kmet**** 50 hektarjev, razdeli treba*1**^ j*5 bato poudaril, da je 5ro. . hdclonalizirati zavode za da 1 114 debelo, zunanja trgovi-terst a prltl pod državno nad. ja » V° ln tako tudi privatna podjetno Ve5 ko 50 nameščenci. Tudi tu jeija vVa dolo4;'a' da zasebna pod-Sčf ■ imajo manj ko 50 name. q, he bodo nacionalizirana, 'vilri notranje politike je Gott-o*aanfOUdar11. da je treba iz vseh Cl) ln zakonitlh političnih iti , *zključ:ti vse agente domače v'-i ki >e sicer ra’ Na kratko reteno: staro pesem, da se je °i lln* Pastirjem pri odprtih liti ed(°, ko so se J. moja spu- le ^ePrau so prav očet- otolaiijb, stari fee zadevo ie pred nekaj dati ?°iosnl1: Trst ne miore spo-»ijj, 'k HaUjl, ne k Jugbsla-cmerii. Pak m°ra biti ravno — 4’nerijfc?4!Cl/ Da- t0 le Sesedal ret n,,. imPerialisti, to so nam-*at0 0Vi skupni gospodarji in in «n»aCino mi; «f0 interese svojega na-S. tenrt ia DEL-a in Agne-tii>r>rtt>,i3e ^slednji v zad-es ‘« fu Nn ^ te™ Hes ttaDjansv škodo naSega )an»kega naroda. Iz pregleda o razvoju škedenjske železarne, ki smo ga objavili včeraj, sledi, da je treba tržaško kovinarsko industrijo okrepiti ter jo usmeriti proti svojemu naravnemu zaledju Srednje Evrope, kjer so edine države v Evrop , ki ne preživljajo krize in potrebujejo njene industrijske proizvode. Skedenjska železarna, ki svoje izdelke dobavlja, kakor smo navedli tržaški industriji, predvsem iadje-delniškl in tudi oni v Tržiču, ima več oddelkov. V oddelku za proizvodnjo koksa Je 33 peči, in s cer 3 skupine po 11 peči vsaka. .Sedaj sta v obratu samo 2 skupini, nam-reč 22 peči, dočim tretja ne deluje, ker Je ie poškodovana. Dnevno se proizvaja do 370 ton koksa in 134.400 kub. metrov plina. Kot postranski proizvodi ostanejo še katran, amonijev sulfat, benzol in naftar n. Oddelek za plavže je sestavljen iz treh visokih peči, toda samo ena je v obratu. Drugi dve sta potrebni popravil. Vsaka peč proizvaja dnevno 250 do 300 ton surovega železa. Železno rudo so pred vojno dovažali iz Jugoslavije, Grčije, Rusije, Afrike in nekaj Iz Italije (otok Elba). Poleg navedn h oddelkov ima še jeklarno, ki razpolaga z dvema pečema «martlnovkama», od katerih p«, deluje samo ena. Valjarna je skoraj brez dela. Ce bi te industrijske naprave bile v polnem Škedenjske železarne ■ morajo dobiti surovine iz zaledja čeval članarine. Kot odbornica Je zarant.rala, da so bili vsi oni, ki so se udeležili sestanka, vabljeni. Oni pa, ki niso bili č.an‘, pa so bi-vabljeni, bi bili po sestanku, ko so bili volitve v nov odbor, opozorjeni, da ne smejo voliti. Pri tej priči se je major Ba(yliss pokazal precej dlakocepnega in morda nehote prav za prav dokazal, da Je razprava ne samo proti obema tovarišema, temveč proti organizaciji SIAU kot taki. Na vsak način je hotel od priče dobiti take odgovore, s katerimi bi dokazal, da so SIAU-jevske članske izkaznice delil* ljudem, ne da bi Jih za to vprašali, ali da bi ti zanje vprašali. V tem pa se Je pokazalo, kaj je že celo Jutro predsednika sodišča tako težila Pojavil se je policijski maršal, če se ne motimo bivši karabinjer, za njim pa ravnatelj dnevnika «Lavoratore» tov. Leopold Gasparini, iskali so namreč tov. Gustinčiča, odgovornega urednika, ker pa tega ni bilo, so privedli toy. Gasparinija, ki so mu ravno v trenutku, ko je stopil v sodno dvorano, sporočili, da je aretiran. Takoj, ko ga je predsednik Bayliss zagledal vidno razkačen začel z nekako običajno moralno pridigo staremu antifašističnemu borcu. Tovariša Je začel obdelovati, da Je^ časopis pisal neresnico o poteku razp-raVe. Nato je major kot na licu mesta (izreden sodni postopek, najtorže v amerikanskem demokratičnem slogu) obsodil ravnatelja Gasparinija na plačilo 50 tisoč lir. ali na 3 mesece zapora. Hkrati je prepovedal vstop v sodno dvorano vsem novinarjem -»Lavoratore* do plačila globe. Zato sta tovariša od «Lavoratoreja» takoj zapustila dvorano. Ko se Je tov. Gasparini obrnil na mrmrajočo množnico mu Je major Bayliss surovo kriknil: «Ne obračajte se!». Major Je še zagrozil množici, da ne bo trpel vzkl kov. Odvetnik Kukanja Je s svojem govoru omenil, da Je bil v našem primeru sestanek v Sesljanu zasebnega značaja samo za člane SIAU. prostorih organizacije. Zato je predlagal za oba tovar.ša oprostitev. Ko se Je pokazal major Bay-l.ss, da bi izrekel pravdorek ;n sodbo, Je še enkrat izlil ves svoj srd in omenil, da ae je že začelo na hodnikih podpisovanje prispevkov za plačanje globe, nalošene tov. Ga-sparinlju. Prepovedal Je. da bi se v sodni palači kaj takega dogajalo ker b; to pomenilo zaničevanje (!) oblast: in da bo kršilce njegovega ukaza postavil pred sodišče. V svojem pravdoreku je še enkrat iztegnil svojo besedo o nekakih čudnih metodah, s katerim; naj bi v Sesljanu vpisovali ljudi v SIAU. Nato je toyariša Vilharja oprostil obtožbe, Abrama pa obsodil na plačilo 10 tisoč Ur globe, ki jih mora plačat; do 6. marca t. 1. ali pa iti 8 tednov y zapor. Kavcija, ki sta jo položila oba tovar ša, pa se jima takoj yrne. V teku 10 dni pa tov. Abram lahko vloži priziv proti sodbi. obratu, bi mogle zaposliti še več tišoč delavcev, kar b: bilo v korist ne samo delavstva, ampak vsega prebivalstva, • • * Sedanja proizvodnja železarne Je nezadostna. Razen majhne količine plina in nekaj postransk h izdelkov železarna drugega ne proizvaja. Pri polnem obratovanju pa bi mogla izdelati letno 170 do 200.000 ton koksa, do 2000 ton katrana 200-300 ton amonijevega sulfata, 120 ton benzola, 150-175.000 ton. litega železa, 60.000 ton Jekla 24.000 ton Jeklenih plošč :n 30 milijonov kub. metrov svetilnega plina. Za poln. obrat bi rabili najmanj 110.000 ton premoga za proizvodnjo plina, 11.000 ton premoga za generatorje na plin, peči v Jeklarni ln valjarni in 10.000 ton premoga za parne stroje, kotle, žerjave Itd. Zraven tega bi železarna potrebovala najmanj 130 do 200.000 ton železne rude. • • • Uprava obljublja, da bo dala še drugo »martinovko* v obrat, toda dozdaj so Je ostalo Samo pri oblju- \ bah, olepšan Jih z najrazličnejšimi izgovori. ILVA ie dobila prav ugodne ponudbe od držav iz zaledja, ki so bile pripravljene dati na razpolago zadostno količino železne rude in premoga. Namesto tega sabotirajo pro zvodnjo m odpuščajo delavce. Omejujejo se le na neznatno produkcijo koksa, a v Jeklarni uporabljajo staro železo za litje jeklenih p.ošč. V dobi, ko Je v Jugoslaviji v teku tako obširen načrt industrializacije države, bi Trst lahko zavzel svojo staro tra-dic.onalno funkcijo, ki mu je določena glede na njegov zemljepisni položaj, tako glede pristanišč, kakor glede njegove industrije. Jugoslavija kakor rečeno razpolaga z ogromnimi količinami naravnega bogastva, zlasti železa In prologa, ki b; ga mogla dobavljati v zameno za industrijske izdelke. V Varešu in Prijedoru v Bosni se računajo tamkajšnja ležišča železne rude na 10 milijard ton. Tudi manganovo rudo b; bilo moči dobavljati iz Jugoslavije. Odličen premog an- tracit izvrstne kvalitete se dobiva v rudnikih pri Tuzli, ki bi bil zelo dobro uporabljiv za tržaško železarno. Sicer pa so še druge države v zaledju kakor Češkoslovaška, Madžarska in zlasti Poljska bogate na teh surovinah jn ki bi pripomogle k povzdigu proizvodnje v ILVI. Na vsak način bi omenjene dobave iz bližnjega zaledja vplivale na znižanje proizvajalnih stroškov zaradi manjših prevoznih stroškov, za razliko od ameriškega premoga, ki se zdaj prodaja po sistemu «dum-p’r,g», to je izpod cene v cilju politične penetracije ln gospodarskega zasužnjenja. • • • Italijanski kapital kovinske industrije je v tesnih zvezah z mednarodnim, z!ast; ameriškim kapitalom, ki je nasproten ožji povezavi tržaške industrije z njenim naravnim zaledjem in na vse mogoče nač ne sabotira in skuša ovirati vzpostavitev solidnih zvez tako glede dobav surovin kakor glede prodaje izgotovljenih Izdelkov. To nasprotje je toliko bolj očitno, če se pomisli, da so Italijanski kovinarski obrati obvezani na uvoz preko 1 milijona ton železa iz inozemstva, in to v času, ko je ILVA V Skednju tako rekoč popolnoma neaktivna, a mogla bi proizvajati 200.000 ten letno. Italijanska finančna odvisnost od severno ameriškega kapitala je vzrok težnje, ki gre za tem, da se Trst popolnoma podredi ameriško-italijansklm interesom, in da se prikaže svetu, da so za Trst možne edino vezi s Severno Ameriko v okviru zasužnjevalnega Marshallovega načrta. * • • Zaključno se postavljajo sledeče ugotovitve: Železarna v Skednju je bila vključena v italijanski kovinarski kompleks edino z name. nom, da ne bi vzpostavila zveze z zaledjem ln delala konkurence. Italijanska kovinarska industrija namesto da b; pospeševala tržaško kovinarsko proizvodnjo, jo na vse načine ovira. Skedenjska čelezarna se mora odcepiti od italijanske odvisnosti, ker je FINSIDER tesno povezan z Marshallovim načrtom in italijanskim finančnim kapitalom. Le po taki ločitvi b: se ILVA megla povrniti v predvojno stanje proizvodnje. Da do tega Je ni prišlo, pada odgovornost na vojaško oblast, ki vedi tako gospodarsko politiko, ki Je v popolnem nasprotju s koristmi Tržaškega ozemlja. Ponovno se je včeraj pokazalo, da je več kot res, kar smo že tolikokrat ugotovili: pritisk s strani okupatorskih oblastnikov na vse, kar je pri naprednega i» resnično demokratičnega, raste iz dneva -o dan sorazmerno njihovim z vedno večjim onemoglim besom zaradi umikov, h katerim so prisiljeni na vsej črti pri izvajanju svoje imperialistične politike zasužnjevati ja. In tako smo prišli že tako daleč, da nam okupacijsko sodišče Že tretje leto po vojni deli pravico na temelju vojaških zakonov. Vse to sr dogaja v trenutku, ko tržaško ljudstvo preko svoje največje množične organizacije SIAU obtožuje pred Varnostnim svetom organizacije Združenih narodov tukajšnjo vojaško upravo zaradi uporabe prav teh in takih vojaških za konov, uprave, ki še vedno vlada kakor za časa vojne s pomočjo vojaških sodišč in policije. DOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOG Saillantove Izjave o Marshallovem načrtu Tajnik Svetovne sindikalne zveze Saillant je prispel v Milan, kjer mu je prebivalstvo priredilo pozdravno manifestacijo. Pri tej priliki je izjavil, da je Svetovna sindikalna zveza nasprotna Marshallovemu načrtu, ker predstavlja ta imperialistično ekspanzijo amSri-škega kap talizma. Nadalje Je poudaril, da hočejo sindikalisti preprečiti nov svetovni požar in da usmerjaj-* zaradi tega vsa svoje delovanje v mednarodno gospodarsko sodelovanje. Saillant Je izjavil, da so na svetu nastale nove sile in da je delavstvo na tem, da vzame svojo usodo v lastne roke. Popravek Vest, ki smo jo objavili včeraj glede skupne kandidatne liste Demokratične ljudske fronte v Gorioi za volitve v poslansko zbornico v Rimu, nosi po pomoti naslov, da je dr. Mermolja kandidat na listi Demokratične fronte 8lovencev. V resnici pa je kandidat ng, skupni Usti Demokratične ljudske fronte, kakor to izhaja tudi iz besedila omenjene novice. Višek pa je ta način vladanja dosegel vsekakor včeraj. Izraz grobi-jar.stvo bi bil vsekakor preblag, da hi točno označil ogabni prizor z včerajšnje razprave, razprave v razpravi, ko je imperialistični oficir poskušal držati lekcijo staremu, preizkušenemu prvoborcu za demokracijo in napredek, ravnatelju dnevnika, ki so mu fašisti porušili uredništvo in tiskarno do teme Ija. Vse se je zgodilo v neka) mi-nvtah: tekoča razprava se za nekaj minut prekine in brez procesa, brez tožilca, brez branitelja, brez možnosti, da se obtoženi osebno brani je bil tovariš Gasparini obsojen na 50.000 lir globe. Pri tem mu ni bilo dovoljeno niti svobodno obrniti glavo, a vmes je okupacijski oficir kričal nanj: *Ne obračajte se!*. In vendar smo v srednji Evropi.’ Končno pa, odgovorni urednik lista «11 Lavoratore* je tov. Gustinčič. toda njega niso našli ter kot nekoč SS-ovci, ki so na mesto tistega, ka terega so iskali, pobrali nekoga drugega, tako so včeraj aretirali tov. Gasparinija, ki ni odgovorni urednik lista, temveč le ravnatelj Rekli smo do sedaj, da so takšne metode kolonialne, toda odslej je tudi ta označba preblaga, kajti tudi v kolonijah se zgodi, da včasih ne vladajo samo z vojaškimi sodišč: in policijo. Pri nas pa so vmes še svečane izjave dveh generalov, do se bo vladalo v duhu mirovne po- . godbe in da se bodo spoštovale človečanske pravice, zato je kontrast med njimi in včerajšnjim dogodkom na sodniji toliko bolj nezaslišan in naravnost na prvi pogled nerazumljiv. Est modus in rebus! Vse do neke mere! Besedo imajo: tukajšnje novinarska zbornica in novinarski sindikati, kajti kolonizatorske metode so presežene... oooooooooooooooooooooc Za sindikalno enatnos! Razgovor našega urednika s tov. Destrodijem Po izjavah v resoluciji, ki je bila izglasovana na seji glavnega cdbora italijanske Splošne konfederacije dela v Rimu, in o kateri smo v naštm listu žc poročali, smo smatrali tta potrebno, da naproei-mo za razgovor s tov. Destradijem, predsednikom Enotnih sindikatov za Tržaško ozemlje, da bi nam pojasnil stališče Enotnih sindikatov glede na omenjeno resolucijo. U-rednika našega lista in lista «H Lavcrotore* sta med razgovorom stavila tov. Destradiju več vprašanj. Razgovor je takole potekal: V.: Kakšno j«, stališče Zveze e-nctmlh sindikatov po kerakih, ki jih je podvzela tukajšnja Delavska zbornica v Rimu? O.: Naše zadržanje se ne spremeni. Zagovarjamo enotnost, toda v tem trenutku po vsem kar je bilo storjenega, obsojamo ta korak Delavske zbornice, v kolikor je ponoi-no pokazal, da nima najmanjšega namena odpraviti sedanji razkol med tržaškim delovnim ljudstvom, temveč hoče celo ta razkol ohraniti pod pretvezo, da guverner ni bil imenovan. V.: Kako si razlagaš korak Delavske zbornice? O.: Ta korak pomeni, da so popolnoma zatajili pariški sporazum. V.: Ali je ree, da je bila tukaji-rja Delavska zbornica po 15. septembru včlanjena v Italijanski splošni konfederaciji dela? O.: Samo po sebi je bilo razumljivo, da po IS. septembru tukajšnja Delavska zbornica (ki je tudi sama večkrat izjavljala, da nima z italijansko konfederacijo dela nobenih drugih vezi razen duhov-t.ihj ni mogla biti včlanjena v italijanski Splošni konfederaciji dela prav zaradi sporazumov sprejetih v Parizu med zainteresiranimi Organizacijami. Del tiska, čeprav je bil o tem poučen, je pisaril neresnične stvari zgolj v propagandne namene v strahu, da se mnogi vpisani v tukajšnjo Delavsko zbornico ne bi Izbrisali, ko bi zvedeli, da ni povezSna z italijansko konfederacijo in ker bi zgubili lokalno zaupanje v organizacijo. V.: Ali je torej res, da italijanska Splošna konfederacija dela ne priznava tukajšnje Delavske zbornice kot svoje članice? O.: Lahko se krepko pribije, brez strahu pred demantiji, da vodstvo italijanske Splošne konfederacije dela ne priznava Delavske zbornice kot svoje članice, pač pa vzdržuje z njo iste stike, ki jih je vedno vzdrževala z Enotnimi sindikati. V.: Kaj misliš o resoluciji Lama, ki jo je glavni odbor CGIL sprejel z ogromno večino? O.: Sprejem omenjene resolucije je priznanje obstoja dveh sindikalnih organizacij v Trstu. Resolucija ima v bistvu namen napotiti tržaške delavce k uresničenju sindikalne enotnost I. V.: In če bodo kakor v preteklosti članom Delavske zbornice kljub temu, da Je CGIL ne priznava, iztočili izkaznice slednje organizacije-.? O.; Čeprav bodo nekatere zveze, pravim nekatere zveze odstopile Delavski zbornici izkaznice CGIL. jih vodstvo CGIL ne bo priznalo, v kolikor jih bodo gotovo odstopili ustrežljivi razbijači delavske enotnosti, ki so tudi v CGIL sami, le istib nedvoumnih ciljev, ki so jih do dane» zasledovali lokalni razbija#,* Zapleteno vprašanje V svojem proslulem poročilu Varnostnemu svetu ugotavlja general Airey, oJo i-oljo in vlado. Zato ta sistem ni uspešen In se slovensko ljudstvo bori proti njtmu. To je zvedel gospod Simoni in. se je tega prav dobro zavedal gospod Anderson. Ljudstvo v Sv. Križu, na RepCntabru, v Ricmanjih, Sempolaju., Gropadi In drugod jo povedalo a odkrito besedo, kako misli o takem šolstvu in učiteljstvu, ki je *v tesni zvezi s socialnim ustrojem.» Pravijo, da so ta problem natančno preučili in ugotolvli, da je tše prav posebno zapleten». Demokratičnemu slovenskemu in italijanskemu ljudstvu, se šolski pro-blt-m na tem ozemlju nikdar ni zdel »itt mttlo zapleten. Šolstvo r.aj se uredi tako, da bo odgovarjalo demokratičnim načelom, zahtevam in potrebam obeh narodnosti, pa problem ne bo prav nič zapleten bi kompliciran. Zlasti pa je nerazumljiva argumentacija o tej zapletenosti. Problem šolstva se jim zdi zapleten «zaradi Ideoloških, rarodnostnih in jezikovnih razlik, ki delijo komuniste od nekomunistov in ki ločijo Slovtnoe od Italijanom. Tako dokazovanje za zapletenost je nevzdržno. Vajeni smo ga prebirati v trobilih zapadne rc-akoije i» revolvtrskih žurnalih. Obenem pa hoče to argumentirah nji ustvarjati bloke: proti demokratično usmerjenemu prebivalstvu postavlja drugi blok, ki obstoji samo v željah in fantaziji nekaterih in ki ga je že davno skušala ustvariti Goebbelsova propaganda. Poleg tega pa skuša zelo pretkano v stavkih, ki sta jih rodila duhovna mati *Voce libera» in duhovni oče «Isunedl»j Izenačiti komuniste s Slovenci in Italijane z nekomunisti. Čudno je zares, da se zdi poloiaj šclstva zapleten Američanu, saj živita v Trstu samo dve narodnosti. Kaj pa v ZDA, kjer se gnete nešteto narodov in kjer mrgolijo hidrološke, jezikovne in narodnostne razlike* t Tam so seveda reševali šolska vprašanja tako, da je šolstvo *v tesni zvezi s socialnim ustrojem». Toda Trst ni Amerika, I* mani pa — ameriška kolonija. Tu je ljudstvo lovolj zrelo in politično razgledano, la hoče uveljaviti svoje pravice. Zato so tu vsa vprašanja zapletena, čt jih hočejo reševati proti načelom demokracije in narodne enakopravnosti. TRŽAŠKI DNEVNIK Vse sile v borki za našo industrijo Včeraj popoldne ob 16 ae j« vršila v ul. Conti seja stavkajočih iz tržaške kcncpljarae. Na seji so stavkajoči ponovno izpričali svojo odločno voljo, nadaljevati začeto borbo v znak solidarnosti z 31 odpuščenimi delovnimi tovariši, za ukinitev ukaza 109, ki lahko izzove vedno nove odpuste v naših industrijah. Delavci tržaške konopljame se v svoji borbi zavedajo, da ne branijo »golj «voJe Interese, temveč interese delavstva vseih kategorij, da zato niso sami, da j« z njimi vse tržaško delovno ljudstvo, ki vidi v njihovi nesreči svojo nesrečo In nevarnost za svojo industrijo, za svoj življenjski obstoj. Poziv, katerega j« izdala včeraj Zveza enotnih sindikatov za Tržaško ozemlje tržaškemu delovnemu ljud- stvu, pomeni visoko moralno podporo stavkajočim tovarišem v ko-nopljarni. Tržaško delovno ljudstvo pa bo izpričalo s prispevki v nabiralni akciji, da ni samo solidarno s tovariši v konopljarnl, temveč da sa zaveda, da s svojo akcijo krepi berbo za ukinitev odpustov, krepi borbo za življenjski otatoj Tržaškega ozemlja in njegovega prebivalstva. Stavka v konopljarnl še traja. Tovariši bodo odlično nadaljevali borbo in od nas vseh je odvisno, da v tej borbi skupno uspemo. ALI SI ŽE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? Zlati album padlih borcev za svobodo Mestni osvobodilni svet namerava izdati zlati album, ki naj bi prikazal neStevilne irtve in trpljenje junaških, sinov našega ljudstva» ki so padli v borbi proti nacifašismu. Pred tiskanjem te knjige, ki naj bi vsebovala tisoč imen padlih s slikami in raznimi podatki, mora MOS vedeti koliko naročnikov želi imeti knjigo in to tudi zaradi pomoči druiinam padlih borcev, ki jim bo dana motnost, da si nabavijo knjigo po znižani cent. Vabimo zato prebivalstvo na subskripcijo tega albuma, ki bo stal 3000 Ur in da s prostovoljnimi prispevki pripomore družinam padlih 'jorcev, da si ga nabavi po 1000 lir. Pozivamo vse demokrate in tvrdke, da sodelujejo pri tem■ delu, ki bo ostal trajen spomin poznim rodovom padlih junaških borcev za svobodo. Rešimo španske demokrate ki so jih Frankova sodišča obsodila na smrt Kljub temu, da se Je vršila krvava borba za dokončni zlom nacifa-Sizma, za demokracijo in svobodo, se v Španiji Se vedno drži po koncu po volji mednarodnih imperialistov krvavi Francov rez lin, ki je spremenil Španijo v Jetnišnico in pokopališče. Toda špansko ljudstvo, ki se Je 2e pred desetimi leti ju-naSko borilo proti tiranu, nadaljuje borbo z orožjem v rokah. V tej borbi pa ni osamljeno. Vse demokratične organizacije na svetu mu stoje ob strani. Svetovna zveza demokratične mladine je zvezi prijateljev španske republike v Trstu Javila, da je sodišče v Barceloni obsodilo na smrt mlade antifašiste 22-letnega Nomena Mestresa, Wilsona Batlle-ta in Carlosa Martinlsa. Istočasno so obsodili na večletno Brezvestna birokracija Uprava tržaške bolnice vodi svoje račune včasih nekoltfo preveč skrbno. V zadnjem času je poslala pozive nekaterim tovarišem, ki so biH v toku osvodjlnih borb v Trstu ranjeni in so s« zatekli p bolnico, da poravnajo stroške za zdravljenje, ker bodo sicer proti njim sodno postopali. Dejansko je težko razumeti gospode na upravi naše bolnice. Ali so takj bhokratje, ali pa se jim ne zdi dovolj, da so tovariši plačali zdravljenje le udeležbo samo s ® osvobodilni borbi. Ali niso bile morda dovolj veliko plačilo prestane bolečine In prelita kri? Naj je vodila upravo bolnice še taka marljivost za likvidacijo neplačanih računov, pomeni tako postopanje brezvestno birokracijo. Uprava bolnice bi lahko dala pred podobnimi terjatvami vsaj pobudo na občini ali kateri koli drugi ustanovi, da bi nakazali poseben fond za poravnavo stroškov za zdravljenje onih tovarišev, ki jih ni bito strah ničesar, ko je bilo treba pognati fašiste in naciste iz mesta. Ako tega ni storila uprava bolnice, pozivamo mi v imenu naših či-tateljev, pridružujoč se tako vsemu tržaškemu prebivalstvu, da bo ta stvar poravnava tako, kot nam veleva nat antifašizem in poštova-nje do borcev za svobodo. Žene so nabrale že 577.898 lir za kritje stroškov kongresa Vse demokratične lene Tržaškega ozemlja, ki. se z velikim navdušenjem pripravljajo na svoj kongres, prav dobro vedo, da so stroški za ta kongres veliki. Zato so sklenile, da bodo po svojih močeh pomagale kriti te stroške. Z raznimi nabiralnimi akcijami in prireditvami so do sedaj nabrale že 577.898 lir in sicer: žene 1. okraja 5.747 lir, 2. okraja 9.930 lir, 3. okraja 3.522 lir, 4. okraja 30.535 lir, S. okraja 2.687 lir, 6. okraja 35.460 lir, 7. okraja 33.700 lir, 8. okraja 37.92S lir, 9. okraja Opčine 61.670 lir, 10. okraja Dolina 32.945 lir, 11. okraja Milje 26.774 lir, 12. okraja Nabrežina 97.000 Ur. Nabiralna akcija se seveda še nadaljuje in prispevke prinašajo ie iz vseh okrajev in rasi. Vsaka, bodisi delavka, kmetica ali intelektualka hoče, pa čeprav z majhnim prispevkom, dokazati, da se zaveda valnosti tega kongresa, ki bo največja manifestacija vseh demokratičnih žena Tržaškega ozemlja. Izšla je »Soča" Zadnja številka *Soče», ki je izšla dne e8. t. m., j« zelo pestra in zanimiva. Nehajte s fašlslično-policijskimi izzivanji Ljudstvo bo znalo preprečiti uničenje naprednega gibanja - Protesti demokratičnega prebivalstva Vse demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja protestira proti ravnanju vojaške okupacijske uprave, ki ni ukrenila prav t .Cesar, da bi preprečila nesramo postopanje civilne policije napram tovarišema Vilharju Srečku in Abramu Antonu in napram vsemu demokratičnemu ljudstvu, kar ni v skladu z nobenimi zakoni in Je zato protidemokratično in teroristično. Tržaške demokratične množice zahtevajo Izključitev iz policije vseh fašističnih elementov in zagotovitev, da se taki primeri ne bodo ve! dogajali. Protesti se dnevno ponavljajo, toda do sedaj se vojaška uprava še ni potrudila, da bi upoštevala voljo demokratičnega tržsškega ljudstva. Prebivalci Skednja zbrani na mnoličnem zborovanju smo z ogorčenjem ugotovili, da se na tem ozemlju Se vedno nadaljuje s politiko ustrahovanja napram demokratičnemu ljudstvu s tem, da se ne dovoli zborovanja in se nadaljuje z neopravičenimi aretacijami tovarišev, ki so krivi edino-le tega, da Nismo več samo Primorci temveč tudi piavi pomorci Jutri i. marca obhaja Slovenska pomorska akademija y Semedeli pri Kopru prxo obletnico svojega obstoja. Morda bi kdo podvomil v važnost tega dejstva. In vendar — koliko časa, kolko truda, ko.iko brezu-spešn h nastopov Je biio treba, da je slovenski človek mogel uveljaviti to svojo pravico, da se je mogel pred vsem svetom pokazati tak, kakeršen Je v svojem bistvu! Ze od pamtiveka te moral naš človek rojen, vzgojen in odrastel ob svojem morju * trpkostjo v srcu gledati, kako plovejo po njegovem, po njegovem lastnem morju tujci, pa naj so to bili b.ižnji sosedje r.li ljudje daljnih, nepoznanih krajev; samo on ni smel, njemu — domačinu je bil izhod na morje zabra-njen. Od pamtiveka, posebno v neposredni preteklosti so se razni gospodarji naših krajev in obal ljubosumno trudili postaviti med Jadranom in njegovim pravim obrežnim prebivalstvom težko, m-prodimo ograjo, češ Slovenec Je kmet in to naj tudi ostane. Narodno osvobodilna borba naših ljudstev, ki je uresničila sto- in sto.etne sanje Jugoslovanov v premnog h ozirih, je ostvarila tudi to naše hrepenenje: slovenskemu človeku je dana možnost zaplov:ti v morje in zagospodariti na njem ne le kot poslednji mornar, kakor d06lej, temveč kot strokovno popolnoma uapo8ob’;en pomorščak. To veliko nalogo za našo bodočnost vrši že leto dni Slovenska pomorska akademija v Semede.i, prvi zavod te vrste v zgodovini slovenskega naroda. Zavod vzgaja danes 38 mladincev in 2 mladinki (sami domačini Slovenskega Primorja!) za pomorsko službo v plovbeni, strojniški in ladjedclski stroki. Profesorski zbor s tov. ravnateljem tov. Kavškom na čelu in s polno pomočjo vseh učencev »e krepko bori v vsemi mogočimi, na prv. pogled nepremostljivimi zaprekami. S preselitvijo zavoda v Piran (menda koncem tega meseca!) bo odpravljenih veliko število zaprek Danes kongres Zveze antifašistične mladine Mestni kongres Zveze antifašistične mladine, ki Je bil preteklo nedeljo zaradi slabega vremena odpovedan, bo danes v krožku «Skamperle» pri Sv. Ivanu s pričetkom ob 9 url. Študijske podpore za dijake Tajništvo Zveze d Jakov Trsta In ozemlja javlja, da je rok za vlaganje prošenj za štud jsko podporo podaljšan do 13. marca. Prošnje se sprejemajo v ul. Monfort 3, dnevno od 17 do 18 ure. Prosilec mora priložiti prošnji še družinski list, ki ga dobi na ana-grafskem uradu in pa potrdilo o obskovanju šole. Premiera ,,Primorskih zdrah Izredno velik uspeh Goldonijeve komedije, prevedene v primorsko narečje Sinoči je Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje uprizorilo na Opčinah Goldonijeve *Ba-ruffe Chlozzotten, ki jih je ponašil Dr. M. Rupel. Goldoni pravi v svo. jih spominih, da je ustvaril to komedijo iš-niča. In res je vsa njena moč v realističnem slikanju ribir iklh ljudi, Chiozze, Benetkam najbližjega mesta. Tudi sicer ni, da bi v Goldoniju iskali globljih psiholoških likov, niti socialnega prijema. Norčuje se le i* človeških sla. bosti in stori, da ee jih rešimo v osvežujočem smehu. Morda bi poudarili, da je poleg humorja in smeha Goldonijevo gledališče valno, ker je v dobi, v kateri je živel, v dobi, kakor ugotailja kritik FerdinandO Martini, pudra in fičfiričev, prikazal na odru nasproti revnemu slovesu poslednjega patrlciata razigrano življenje čolnarjev, ribičev ter njih žena. Posrečen prevod te komedije, nje predelava in lokalizacija, ki naj jo približa našemu primorskemu življu, sta dala igri tisto strnjeno sožitje Igralcev in občinstva, ki je porok slehernega pravega uspeti a. In v tem kratkem poročilu moramo poudariti, da je bila ta premiera *Primortk,’h zdrah» za naše gledališče zelo velik uspeh: takšen, da so naši najmlaijši poshišalci cepetali z nogami v nestrpnosti, da se je občinstvo v celoti dobesedno viz-lo v igro na odru. Zn izredno dovršenost igre gre zasluga rešiser-ju in nosilcu glavne vloge Mode- stu Sancinu. Njegov Lipe rje bil vseskozi tako umetniško dovršen, da bo v zgodovini tržaške slovenske dramatike ostal kot nepozaben lik. Vsebina komedije je sicer zelo enostavna: ljubosumje in prepir, ki ga rod'ta fantovanfe čolnarja Tomaža in ženska jezičnost. Vsa moč igre je zato v realističnem izživljanju pristnih osebnosti preprostih ljudi, kt se v toliko ločijo druga od druge v koVkor vsaka ponazori ije košček pravega življenja. Juito Koiuta kot Jože, lastnik ribiške ladje, je bil prava poosebljenost ribiške grče. Valerija Silova kot Tona. Jožetova žena, je z gotovostjo izurjene igralke bi la do kraja prepričljiva, in to tembolj v prizorih, ki so zahtevali od nje izpiljene m(mike in nego odtenkov. Sancinova je s svojo Pepko Ustvarila lik otroško trmastega in jokavega dekleta; svoji interpretaciji je dala izredno osebno samobitnost, tako da je pri občinstvu žela odkrito in navdušeno prjznanje. Jože Babič je s svojim Tinetom ustvaril tip na pol prešernega, na Pol oglar tega ribiča, vendar se je mogoče ponekod nekoliko preveč predrzno razbohotil. Ribič Lipe je dobil, kot smo že uvodoma omenili, v Mode-stu Sancinu takega oblikovalca, za katerega lahko brez bojazni ugovora trdimo, da je za to vlogo edinstven. On je prav za prav komedijo vodil, tud) kadar ni bil na odru! V svojih posegih v dejanje pa )e le to očitno viselo predvsem na njem: tudi tekst se je tedaj v njegovem prijemu zasukal. Ema Starčeva nam je spretno podala svojo Vano, prav tako Elza Barbičeva svojo Urško. Tea Starčeva je s svojo Tereziko potrdila svoje igralske sposobnosti; posebno prizor z ad-junktom je bil nad vse dovršen. Nakerstu smo z zanimanjem sledili, presenetil nas je v zadnjem prizoru, kjer je ustvaril s Pepko nepozaben prizor resnične prist- nosti Rnztrescnov Matevž je bil res Uk častitljivega starega ribiča, ki ga vsi cenijo in poslušajo. Be-llzar Sancin je podal svojega Tomaža, zaradi katerega se prav vsi zapletljaji sprolijo, kar dobro; vendar bi si želeli pri njemu več tipičnosti. Adjunkt Jožka Lukeša je bil v večini prizorov podan z odlično igro, vendar bi si ga zamislili v danem ozračju še bolj prožnega. Josip Fišer v vlogi adju~ktoi>ega sluge je sličil liku malega škrata, ki dobro odgovarja tistim vplivom mCommedie deli’Ar. te», ki pridejo pri tem Goldonijevem delu do izraza. Dobra tudi Drejček — Silvij Kobal in Ernest Zega kot slulbanik. Naj zaključno to precej površno poročilo, kateremu bo sledila bolj izčrpna ocena komedije, z ugotovitvijo, da takega uspeha kot ga bodo žele nPrimorskc zdrahe» ni zdales želo še nobeno delo na naših odrih. B. P. branijo pridobitve narodno-osvobo-dllne borbe in zastopajo pravice tukajšnjega zatiranega slovenskega ljudstva. Dne 24. t. m. je civilna policija ponovno pokazala svoje sposobnosti v Nabrežini, ko je besno udrihala e pendreki po hrbtih vseh, ki so ji prišli pod roko, ne glede na spol. Množični nastop nabrežinskega ljudstva proti llvalskemu vedenju civilne policije je jasno pokazal, da bi moralo biti že davno konec sistemov, ki so jih uporabljali tudi v času fašističnega terorja; obenem pa je pokazal voljo vsega demokratičnega ljudstva, ki noče kloniti politiki ustrahovanja, temveč se bo borilo, da bo preprečilo nakane vseh tistih, ki stremijo za tem, da bi uničili naše napredno gibanje. Solidarni z nabrežinskim ljudstvom, energično protestiramo in strogo obsojamo tukajšnjo politiko angloameriške vojaške uprave, ki jo smatramo odgovorno za vse krivice, ki se godijo slovenskemu in italijanskemu demokratičnemu ljudstvu. Zahtevamo obenem, da se enkrat za vselej neha s takim postopanjem. Zagotavljamo, da bomo še bolj strnili naše vrste, v prepričanju, da je zmaga nad imperialističnim nasilstvom blizu. Temu protestu so se pridružili še drugi protesti, v katerih ljudstvo izraža svoje ogorčenje nad postopanjem civilne policije, ki krši naj-osnovanejše pravice in svoboščine. Ta policija, ki Jo zainteresirani krogi trdovratno označujejo kot VAV.V.-AV PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «F. Marušič» i z Rocola ponovi danes 29. t. m. ob 17 v dvorani pri Lovcu veseloigro v treh dejanjih »Veseli ljudje*. Vabljeni vsi. Vramislca skupina Prosek-Konto-vel bo danes v Prosvetnem domu na Opčinah nastopila z dramo «Ro-ktvnjači*. Pionirji z Grete bodo danes popoldne nastopili v »Rumeni hišio v Barkovljah s kulturnim spore-oom, Sledi ples. Igra godba Maks. ZPP Zveza primorskih partizanov obvešča, da bo 1. marca ob 19 v prostorih prosvetnega društva «S. Škamperle» občni zbor vseh partizanov in akt vistov IX rajona včlanjenih v ZPP. ROŽNO Razdeljevanje birovega droifa (trebe). V ponedeljek od št. 126 do 20, torefk od 1 do 29 ter za Piščanci, sreda od 30 do 60 ter za Padr.č, četrtek od 61 do 100 ter za G ropa-do, petek od 101 do 140 ter za Gec, v soboto od 141 do 225 ter za Prosek, nedelja za Bazovico in Trebče, Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu obvešča svoje člane in odjemalce, da iima po znižani ceni koruzo za krmo, koruzno moko in otrobe. Koruzna moka sta v prosti prodaji. Otrobi pa se delijo na bone, ki jih živinorejci lahko dobijo pri kmetijskem občinskem uradu za statistiko. Zadruga ima na zalogi tudi semenski krompir. Prihodnje dni pričakuje novo pošiljko sadnih drevesc in cepljenih trt, ki jih bo delila v sivojem skladišču v ul. U. Foscolo, št. 1. Občinska resta-irracija na Atove dotu bo s 1. marcem spremenila urnik delitve hrane, ki bo kakor sli-di: kosila od ^2.30 do 13, večerje od 19.30 do 21.30. IZLETI Smučarski Izlet v Crni ur\ priredi PD Trst v nedeljo 7. marca. Od*-hod ob 6. uri iz ul. F. Severo. Vpis in informacije Višnjevec, ul. Roma 15 ln Pirec, ul. Settefontane 3. GLEDALIŠČE VERDI Danes točno ob 15.30 bo za abonente reda D zadnja predstava »Somraka bogov*. Nastop il bodo isti igralci kot pri prejšnjih vlogah. Dirigiral bo Jonel Perica. Rojstva, smrti in poroke Dne 28. februarja 1948 se je rodilo 17 otrok, umrlo je 13 ljudi, po-iok pa je bilo 5. CIVILNE POROKE: kuhar John Henry Olson in vezilja Rosa Mor-lin, me3ar Ivan Gargotič ln uradnica Ital«. Arbanas. FIZKULTURA Po nede-jskem odmoru nadaljevanje ostrih borb za točke. Nogometne tekme za vsa prvenstva ZDTV. Tudi košarka na sporedu. V Piranu «tek okoli Pirana«. Kolesarska dirka pri Sv. Ivanu Kovčeg s perilom so odnesli Preteklo noč kmalu po polnoči Je pr hitela policijska «Emergenr:a» v ul. Gallen a 12. Tam so namreč malo prej vdrli neznani tatovi v star novanje 50-letnega Ravalico Nikolaja, ki je doma iz Pirana. V stanovanje so prišli na ta način, da so razbili šipo v oknu, k! gleda na vrt in se splaz li skozenj v notranjost. Odnesli so v bil*, Rossalinda Russel. /jrl VIALE. 14.00: «Noč v Riu*' men Miranda. ITALIA. 14.00: «Nora delcih Turner, James Stewart. GARIBALDI, 14.00: »Smrt G. Raft, James Cagnejr. IDEALE. 14.00: «Rigoletto», ,(i! RADIO. 14.00: «Morski rav>-> in knežna*. B'l Hope, V. %;t SAVONA, 14.00: »Prijateljic«*' te Davis, M. Hopkins. lri; ARMONIA. 14.00: »Poslank*^ lina*. Ana Magnani. ft CENTRALE. 14.00: »Beg1 «a rjavi*, B. Crabbe, Fuzzi- 0 OD BON. 14.00: «Ljubavnik:»> Beyer, M. Sufllivan. j f MASSIMO. 14.00: »Zvonovi PJ-tf Mariji*, I. Bergman, B- * * * ^ KINO V NABREŽINI, V P° (\'! ljek ob 20.30: «NečimernoSt» nite). ________________ Odg. urednik STANISLAV Tlak Stabilimento Tip. ^ J MALI O G L A3 & DIMNIKARSKEGA -vM sprejme Erjavec. Trst, Grappa 24. > SlHlliMljfl.201 UL. GAMBINI 36, TEL. 33-94 ima 7. MARCA t. 1. ob 19.30 na sedežu REDNI 0B(NI ZBOR s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo upravnega odbora za poslovno leto 1947. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Razprava in odobritev bilance za 1947. 4. Volitve novega upravnega odbora. 5. Slučajnosti. S PA L NIC O z vzmetmi in žimnicami za lir 78.000, spalnico za eno osebo za lir 35.000, kuhinjsko opremo za lir 38.000, spalnico z štiridelno omaro, dva volneni žimnici, dve pcstelji, štedilnik, rad'o, divan, šivalni stroj, jedilnico, dobro blago za moško obleko, posteljno pogrinjalo, zaradi selitve prodam. — SV. IVAN, UL. RAFFAELO SANZIO 20, I. KEDKA PRILIKA! , ZAKONSKA SPAL$, s štiridelno omaro, prej« ^ lir sedaj 95.000 lir, 1» PO ZELO UGODNIH C*" \ F.IECIIER — Ul. dclP»*3< Šivalno stHJ popolnoma nov garantiral** rfl ter drugi stroji najboljših^ za 12.000 lir prodam. OOSlu'A UL. MANZONI k, SKbAVJ/ Mape za živilske nak^,|( dobite v knjigarni ^ STOKA — Trst ul. Dr. GAETA, zobozdravnik Ijdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovenski) TRST - Ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carducc') VELIKONOČNA VOŠČILA ZA INOZEMSTVO treba poslati pravočasno. Dobite Jih v KNJIGARNI ŠTOKA - ul. Milano 37 - TRST NECCHj Gl D U iiva vez«, krpa, obžit** luknje, prlšije ffuV ^ In čipke brez c"j{.p, PLETILNI STROJI Tuliin IVIata||! TRST , Ul. C. Battisti 12, tel- ' H Podružnica v T R ^ * j-Korzo rex:reo oprTN^ v nedeljo 29. t. m. velefllm EH! IZMED VELIKIH ____________ V glavnih vlogah svetovno znani | V ponedeljek >n torek V SREDO ln ČETRTEK DAVODK IE nekaj zelo zanimivega . . ,RwliwrU JC V SOBOTO 8. ln 7. marca ln^NEDELJO JarZan0y0 ZDRAVSTVENI PROBLEMI MATERE IM OTROKA sas! LJIVOSTI SO SLABO ZDRAVS1VEN0 STANJE STARiEV, NEZDRAVA SrANOVANJA IN ŠE SLABŠA HRANA - USTANOVITI JE TREBA ZAVODE ZA MATER IN OTROKA, OTROŠKE JASLI TER OTROŠKE VRTCE - SLOVENSKIM OIROKOM SLOVENSKEGA ZDRAVNIKA I h starih statistik o umrljivosti -rok ig iet pred svetovno vojno, J® razvidno, da je Trst zavzemal . 1C mesto med italijanskimi me. U broški umrljivosti in takoj za Barijem in Messino. V rn 'j^njih letih je na novo usta-1 Veni zavod za matere in otroke _ "ce3 izboljšal ta položaj, fci pa .. ,Je * pričetkom druge svetovne .rte seveda zopet poslabšal. Vz-' ki otroške umrljivosti so prav go. - s!ab° zdravstveno stanje star-nezdrava stanovanja, v kate-še ™ora1° novorojenčki živeti, in sar JaV posebn° slaba prehrana, o mn - katere trpi njihov slabotni y nizem, ki n'ma več odpornosti bolel rKnim °troškim in drugim , ntm, kot na primer tuberkuio. rahitisu itd. Trstu imajo vse tiste žene, ki >no?n 'aIa* se nobena i*med teh boio{, ni brigala, da bi podučila n0Jfl. rnatere o higieni za časa len/i^Jt’ ie mani Pa 0 ne0l d0~ boint sodniški oddelek glavne teseJ*/ Trstu ie tako majhen in kiati *° Porodn-ce primorane Venih' n°^m otroci v prenapol. Ml* V1 ,0bah, ki niso niti sončne mami?’0*1 graine- Prav zaradi po-nie« °n,a Prostora morajo porod-okT™rtiti bolnico še preden so iejo in na njihovo mesto pri. prex..j0pei nove, kar seveda pre-nrtmltH a° w se tl oddelki dodobra ™tUl in prezračili. m°. menda edini porodniški sebn/lv Wej Evr°VU ki nima po-rtfj S be za novorojenčke. Pouda-°b i/r°fc0mo’ prijajo v te sobe so obiskov še razne osebe, ki tako tucIi bolne in prinašajo Ce[0 * *eb0; razne bolezenske klice. Trst iPrece^ manjša mesta, kot je tej0 * se prav gotovo ne mo- jim je bila namenjena, še danes ni prosta. Prav tako še ni rešeno vprašanje sirot in otrok, katerih matere so jetične. Zato pa je nujno potrebno ustanoviti zavod za matere in otroke, v katerem bi se lahko začasno nastanile nezakonske matere brez stanovanja in sredstev, dojenčki, najdenčki in sirote; prav tako tudi novorojenčki, katerih matere so jetične. Se prav posebno pa je važno vprašanje ustanovitve otroških jasli za vse tiste otroke, katerih matere morajo ves dan delati. V Trstu imamo samo tri otroške vrtce; enega stalnega pri Sv. Justu in dva dnevna, od katerih eden v ul. P. Veronese. Čeprav bi marsikatera mati rada poslala svoje otroke v vrtce, jih v te noče poslati, ker nima v njih zaupanja. Vzrok temu ni, da bi Vudstvo ne razumelo važnostih teh institucij, temveč le krivda teh samih, ki še do danes niso dosti izpremenile svojega fašističnega zadržanja. Otroški vrtci bi morali biti v vsakem okraju, kajti le tako bi lahko koristili materam, ki so ves dan zaposlene. Posebne vcinosti bi bila ustanovitev otroSkih jasli v tistih tovarnah, v katerih delajo preteino tene, kot na primer tobačna tovarna, ko-nopljarna itd. OtroSkih vrtcev, ki sprejemajo o-troke od treh do Šestih, let, bi bilo v Trstu dovolj, če bi vojaška uprava preskrbela družinam, ki danes stanujejo po raznih Šolah in tudi vrtcih, stanovanja. Ti vrtci bi morali sprejemati otroke ie ob sedmih zjutraj in jih potem imeti v varstvu do šestih zvečer, tako da bi jih lahko matere, ki delajo, pripeljale in tudi priSle iskat. Se prav posebno Številni bi morali biti vrtci v delavskih Okrajih. Nuditi bi morali otrokom moinost kopanja, sončenja in dobro prehrano, kar bi ugodno vplivalo na vse otroke, ki iivijo doma v slabih razmerah. Osebe, ki bi skrbele za te vrtce, bi morale biti popolnoma zdrave, da bi bila tako izključena vsaka nevarnost okusenja. Učiteljice in učitelji osnovnih Sol kot tudi osebe, nanieSčcne v otroških jaslih, bi morali bolje poznati vse otroSke bolezni, ker bi lahko tako pravočasno obvestili starše o stanju otro. ka in preprečili nadaljnji razvoj bolezni. V tem povojnem času smo ie večkrat tuli o raznih nalezljivih boleznih v Šolah, ki bi jih lahko prepreSili starii in tudi učitelji, če bi bili o njih bolje poučeni. Do sedaj pregleduje Šolske otroke samo deset zdravnikov, ki morajo tekom Šolskega leta pregledati okrog 2000 Otrok. Zaradi pomanjkanja časa in primernih prostorov so seveda ti pregledi zelo površni. OtrOci slovenskih šol Se do danes nimajo svojega slovenskega zdravnika, ki bi razumel njih materin jezik in s katerim bi se lahko pogovorili otroci kakor tudi njihovi starši. Dolžnost šolskih zdravnikov je, da Uberejo najslabotnejSe in bolehne šolske otroke in jih potem pošljejo s počitniškimi kolonijami v hribe. Nepravilno je, da pošiljajo otroke, ki iivijo celo leto ob morju, na počitnice v morska kopališča. Otroku je potrebna sprememba zraka, ki zelo dobro vpliva na njegovo zdravje in nadaljnji razvoj. Vprašanje Šolskih poslopij Se tudi na lalost ni rešeno. V marsikateri šoli so še danes nastanjene vo. jaške okupacijske čete, kar Se poslabša ie tako kritični pololaj Solarjev. Večje vainosti kot gradnja raznih strateško vatnih cest in Se drugih takih del bi bila gradnja novih Šolskih poslopij, ki bi odgovarjala vsem higienskih zahtevam. Menda ni potrebno Se posebej na-glaJSati, da morajo biti prostori, v katerih presedi otrok več ur dnevno, zračni, prostorni in čisti, če hočemo, da bedo naSi Šolski otroci zdravi in bodo dobro uspevali. Z er dvig Badružniitva pri nas j* potrebno, da zadruge razširijo svoje poslovanje, da se začno zanimati tudi za druge vrste poslovanja, a katerim s« do sedaj nisi bavile. To velja predvsem za z9-druge na vasi. Dane« se člani zadrug n« zadovolji samo s tem, da lahko kupijo kako blago v zadrugi, ampak hočejo imeti več, hočejo, da zadruga pokaže vidne uspene na gospodarskem polju. Predvsem si želijo kmetje, da se jim zagotovi prodaja njihovih pridelkov, v prvi vrst: I zgodnjih pridelkov in povrtnine. Ker nas Izkušnja uči. da se ravno, kadar je največji priliv blaga, to tlago težko odda na trgu, je potrebno, da se zadruge že sedaj pripravijo na njegovo predelavo ali konserviranje bilo v lastni režiji b'-lo da te predmete Izročajo drugim podjetjem, ki se s tem bavijo. To le predvsem važno za rajčice, grah, kumare, paprike, zeleni fižol itd. Zadruga pr: odkupu sadja in zelenjave prevzemajo nase tudi vso moralno odgovornost, radi tega jim naj taudi sodelujejo pri razprodaji OOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOO S KREPITVI O, IZKUSTVOM IN ELASTIČNOSTJO BO ZADRUŽNO POSLOVANJE USPEŠNEJŠE. KAR BO V KORIST LJUDSTVA, PREDVSEM KMETiŠKEGA PREBIVALSTVA - VAŽNO POSLANSTVO ZADRUG S ŠIRJENJEM ZADRUZNE ZAVESTI KIP TRUMANOVE AMERIKE! tam, kjer bi jim morali vsi pomagati. V splošnem gledajo na zadruge z omalovaževanjenekako zvišk? in s prezirom ter jih smatrajo za podjetja zadnje vrste. Nimajo ugle-•1»- ker niso izključno trgovska poo-jetja, ne spuščajo se v vratolomne koristi In si ne smejo dovoliti, da jim te koristi odneso druga podjetja. Ce nos jo moralno odgovornost, naj tudi sodeljujejo pri razprodaji a'i vodijo nadzorstvo, kako se te prodaja vrši, da se ne bo zgodilo kot lansko leto, da bode za grehe drugih trpel ugled zadrug. Za bodočo gospodarsko borbo na posle, ker jim priroda njihove or- Tržaškem ozemlju se morajo za-1 ganizacije tega ne dovoljuje. To ee v splošnem smatra kot nesposob-nost med podjetji. Kakor hitro se pa neka zadruga malo dvigne, pade vse po njej, češ zadruga ne sme delati dobičkov. V splošnem se pojavlja miselnost, da zadruge na Tržaškem ozemlju ne bodo mogle zdržati konkurence Pozabljajo pa pri tem, da je ravno v Trstu najmočnejša raape- čevalna organ zadja zadružna in to po svojem premoženju kot po števl- druge dobro pripraviti, predvsem gos.podarsiko okrepiti. Zato je potrebno, da utrdijo svoje poslovanje, ga razš rijo, izvežbajo svoje kadre in ga usposobijo za borbo s konkurenco, ki bo nastala. V kolikor to konkurenco vodijo druga podjetja, jo lahko vodijo tudi zadruge. V tem primeru morajo postati bolj elastične v trgovini, zf.radi tega jih morajo vod'ti ljudje z izkušnjo, elastičnostjo ter z večjo avtonomijo. Ce bodo zadruge vezane na druga podjetja, bo tudi njih poslovanje bolj okorno in dražje. V Jugoslaviji nakupujejo zadruge potrebščine naravnost pri proizvajalcu. To bi morale delat! tudi naš® zadruge in ne bi smele bti vezane na podjetja, ki dajejo zadrugam blago po višji ceni na drobno. Naravno, da zadruga na te način ne more uspeti. Dočim se ostala podjetja love le za trgovsk'm dobičkom, vršijo zadruge drugo, bolj važno poslanstvo. One pripravljajo ljudske množice na socializem s širjenjem zadružne zavesti in to ne samo teoretično, ampak tudi praktično s svojim poslovanjem. Zatorej bi ne smele naleteti nikjer na ov're, posebno ne v onih panogah, kjer ima proti sebi najštevilnejšo konkurenco. To so Delavske zadruge. Svojo žilavost, navzlic konkurenc c; in zaprekam uradnih krogov ltažs tudi Kmetijska zadruga v Trstu. Tako je bojazen, da zadruge ne bodo vzdržale, neosnovana. Potrebno je samo razumevanje položaja ln zadružnega cilja. Zadruge bodo Izpolnile svojo dolžnost častno, zato jih je treba utr-Citl in upeljati, dvigniti ln razširiti in Jim zato dati tudi možnost. Zadružni kadri se z vsakim dnem bolj krepijo in množijo ter pridobivajo na izkustvu in elastičnosti. Zaradi tega bo tudi zadružno poslovanje elastičnejše in uspešnejše ▼ bodočnosti, kar bo v korist celokupnega delovnega ljudsiva, predvsem pa našega kmetskega ljud- lu poslovalnic in članov ter ravno siva. 8. e. TO, imajo * dvatisočletno kruitu. v bolnicah posebne odit £ *a novorojenike, ki »o zrač-iojenxu°Storni, v katerih imajo stt>hn ,vole postelje in so pod steklena vrata. nici^0 novorojenčkov e naši bol. fcot). * VomanjkXi Te pomanjkljivosti rem ‘ kmalu maščujejo na njiho-tega a°otnem organizmu. Razen riitj bori V iefl oddelkih ne naučijo viin0 °^® matere niti babice pra. Pa Dn,i50Vati dojenčke. Prav zato B0vor„T1amo- da bi morale od-ftiater * °^lasti preskrbeti za pouk ne babic in ustanoviti poseb- nego posebnih bolničark, jih lahko vidijo samo bili °ddelice 3a novorojenčke, ki bi bom j®žni ln nedostopni tujim ose-il>rke r 00 mdile izučene bolni-fiobi- Tan bi »j morale bodoče Pofe pridobiti znanje, ki bi jim Polcih ' Praktičnem izvrševanju lahko odstranile rasne » teh oddelkih, bi najti najprej denarna ki bi dovolila razširitev Ca koristilo. lnfi *»•tSlhost' bUe^^a oddelka, v katerem bf ^n(ke e sobe ga porodnice, do. Za J operacijske sobe itd. otroke bonske mc[tere in njihove .i se J!r«i» , kilji ki *• u ti« lepim fr«v*;kn. • Schoultz-Adaieioski in povzela mnogo teh napevov (1. 1887), ki so bili pozneje pridani k jezikov, nemu gradivu omenjenega profesorja v Zbornikih ruske znanost, ne akademije v Leningradu 1. 1905. Pesmi so povzete enoglasno, kakor jih je kdo pel. To so lju. bavne, gorske, plesne in potem še take pesmi, ki jih je zložil In pel kak domačin, ter so dobile po njem ime: na primer «Ta Fio. rencanan, ta Znančičeva, ta Le-šičava itd. To so bili originalni Rezijani. Furlanske narodne pesmi, vi-lotte imenovane, so po večini nastale na ta način, vendar nimatfo one izvirnosti kakor naše slovenske. Vse te rezijanske pesmi imajo jako hiter tempo in se opre. delfujejo ritmično na s/4 (l-t-S) + (l.t) takt. SO pa tudi nekatere v Z/i, in HH taktu. Zanimivost je ta, da imajo vple. tenih precej mebismatičnih not (okraskov - Pratter), na kar te mora pri nabiranju posebno paziti na pravilnost. Glasovni ob. seg sicer v melodiji ni velik, včasih komaj kvinta. Pojejo pa tudi na plesu in *f- niki. Sedaj pa teh ni več ter petje deloma pojema. Na vsak način ga bo treba ohraniti. Izmed pesmi, ki jih pojejo v cerkvenih priložnostih in pogrebih, je neicaj latinskih psalmov, ki so prevedem v rezljanščino, kar so gotovo naredili bivši slovenski duhovniki, ki so tu shiž. bovali. Ti psalmi so De profun-dis, Miserere in Stabat Mater, kar bi bilo po rezijansko: Znu-trane mjha sarca (iz globočine mojega sarca), dalje Miserere — usmili se in pesem Stabat Mater Dolorosa, ta sveta mati. Ti spevi imajo celotno besedilo napisano po teh pevkah v italijanskem čr. kopisu in ith bo treba še razvozlati. Omenimo, da je melodija precej jasna, tekoča in ne tako Mladinci in pionirji, kupujte časopis «GLAS MLADIH* s stalno prilogo »Mihec in Jakec». MLADINCI, PIONIRJI! Kupujte, čitajte, širite «GLAS MLADIH*! Imperialisti in domači fašisti zadušili grške sindikate Svetovna sindikalna zveza je 1. 1946 priznala grške sindikate Teror po nesvobodnih volitvah. Noben sindikalist ni več varen življenja. Delavstvo živi slabše kot pod nemško okupacijo Grški d^lavoi žiue sedaj v slabših rmnlerah, kakor so pod nemško okujxioijo. Medtem pa ži-vijo grški kapitalisti zelo rmr košno. Celo Trumanov posebni odposlanio Paul Parter je v ameriški reviji CoU\er's priznal, da jc med grškimi kapitaHsti (n delavci ogromno nasprotstvo in da je šel na neko razkošno večerjo, kamor so ga povabili, mimo cele vrste bednih o>trok. Kakor vse politično življenje', tako je tudi vsaka sindikalna dejavnost zadušena. Leta 191/6 so delavci svobodno Un>oJirt svoje sin-dikalne zastopnike, vlada pa je vse tlndlkabie odbore prepovedala in Imenovala svoje od zgoraj. Jasno je, da taki sindikati ne ščitijo koristi delavcev. Atenske vladne oblasti se tako boje delavskega gibania, da so w>edle zakonodajo, ki določa smrtno kazen za i zločin, hujskanja k stavki». Ko s« fe Grčija osvobodila na-cističnih okupatorjev, je ljudstvo upalo, da bo pnHč po letu 19M lahko začelo enotno, svobodno in demokratično sindikalno gibanje. Na zgodovinskem kongresu mar- ca 191/6 je 1100 delegatov, ki so bili izvoljeni pod nadzorstvom sodnih oblasti, sestavilo sindikalni organizem, ki so ga predstavniki sindikalne svetovne zveze podprli in priznali kot pravo zastopstvo grškega delavstva. Samo sto *slndlkaltstov» se ni udeležilo kongresa, k^r so bili pristaši monarhofašista Makrisa, nemškega kolaboracionista. Ta kongres je bil prvi kongres grških sindikalistov po uvedbi Metaia-sove diktature uta 1936. Utreti bi bil moral pot svobodnemu razvoju sindikalizma v Grčiji. Toda tako) po tiesvobodnih volitvah s* je, začela proti sindikatom ostra gonja, pri čemer so se posluževali celo terorja. Julija 191/6 )q grška vlada izjavila, da je i«o>riiini odbor splošne grške zveze dela nezakonit, in imenouata je svoj i*vršifni odbor 1/ članov, vseh kolaboracionistov. Tedaj se je začela tepuracija* v velikem obsegu v vsem sindikalnem gibanju. Vsi l*w$iZni odbori delavskih zbornic In zvez so 6!7I po policiji odstavljeni, namesto njih pa je odbore lmetiwnta vlada. Nobln sindikalist ni bil več varen življenja in med dei>ettiso-či izgnancev na Ikariji jih je bilo tri fisoč sindikalistov. V>i protesti svetovne sindikalne zveze so bili bob ob steno. Svetovna sindikalna zveza sicer ni hote h, priznati vladnih sindikatov, vendar pa ni zaradi vpliva angleških sindikalistov pod-vzela odločne akcije proti tem vladnim sindikatom, k*r se ni hotela zlmeriti politiki angleške laburistične vlade. V interesu vseh sindikalnih gibanj v svetu j*, da napnejo vse sile ter podprejo grško ljudstvo v njegovi borbi za sindikalno svobodo. Cas bi bil, da bi svetovna sindikalna zveza, ki Je marca 191/6 priznala li svobodno Izvoljeno grško zvezo dela in tedaj obljubila, da bo ukrmiUi vse potrebne mere, da se grškim delavcem zagotovi pravica svobodnega organiziranja sindikatov in zvez, končno vendarle svoj« obljube Izpolnila. Od tega ni odvisna le svoboda grških delavcev, trm več tudi ugled in vpZiu svetovne sindikalne zveze in vsega sindikalnega gibanja v svetu. Neki zastopnik podtalnega ijr-vrillnega odbora grške sindikalne zvtze Je pred kratkim Izjavil: «Jlfi, grški podtalni sindikalni voditelji vemo, da nas smatrajo kot ujetnike, katere J« trPba poslati nu otoke, toda ne moremo se odreči borbi. Ce bi popustili, bi Izdali delavstvo, ki na.« je izvolilo. Ur bi ga naravnost izročili v roke fašizmu.* lahka, ker ima precej prostih zadržkov. Pojejo jih v cerkvah na Njivi, v Osojanlh in posebno v Stolbici. Tu so tudi dobri godci za narodni domači ples «rezi. janka». Ko pridejo ljudje ob nedeljah iz cerkve se porazdele po gostilnah in že po prvih kozarčkih se raziega domače petje o «Da li pa moja rožica», tako se večinoma začenjajo njihove ljubavne pesmi. Potem priložijo pod isto melodijo drugo besedilo. Dandanes sicer ni več ohranjeno tako lepo in točno izražanje v petju kot je bilo takrat, ko je nabirala pesmi Adaicwska, to je pred 60 leti. Stari umirajo in odnašajo te zaklade v grob. (Se nadaljuje) Ah, kako sem žejna! VČERAJ, KO JE POPUSTILA BURJA. JE BIL SV. JUST 20-PET POLN SVOJIH NAJLJUBSIH OBISKOVALCEV - OTROK. TOPLI SONČNI 2ARKI SO ZE GRELI, TAKO DA JE BILO VESELJE GLEDATI OTROŠKI RINGARAJA TOPU SONČNI ŽARKI UTIRAJO POT POMLADL NASI BREZPOSELNI PA SE S TESNOBO SPRASUJEJO, KAJ BO NJIM PRINESLA POMLAD! Takoj po predaji Rcberta Lee-ja gen. Grantu 1. 1865 ter razpadu seceslcnistične zveze, ki je bila premagana v krvavi državljanski vojni in ki je hotela ovirat1 ukinitev suženjstva črncev, 'e bila ustanovljena organizacija Ku-Klua-Klan z namenom, da bi onemogočila komaj odrešenim črncem vmešavanje v politiko. Takoj po končanih sovražnostih je pestalo vprašanje enakovrednosti črncev tako pereče, da je bil tudi umor Abrama Lincolna, ki ki ga je umoril neki secesionistični blaznež, posledica te napetosti. Ce bi zatirani črnci dobili iste pravice z bellimi idržav^ani v vsnm ameriškem družbenem življenju, bi to nedvomno razplamtelo novo državljansko vojno. Novo revolucijo pa je lahko preprečila samo smrt odličnega predsednika, ki je ljubil svobodo in človeško enakovrednost Farmarska aristokracija južnih pokrajin bi lahko, čeprav ja bila premagana, ponovno zagrabila za orožje, če bi črncem priznali enaka pravice kot drugim državljanom, Zaradi tega je bila ustanovljena organizacija, ki naj bi to preprečila in ki je dobila Ime Kiklos, SEKTA KU-KLUX-KLAN od rojstva do danes Terorizem In linčanje sta metodi te fašistične orga-n zaciie. Nečloveške razlike v ..nebesih" demokracije ki pomeni v grščini krožek. Pozneje se je ime spremenilo v Ku-Klux-Klan. Njeno prvo delo Je bilo, da je prisilila črnce, ki so pcbegli s plantaž, da so vrnili na delo ter da so sprejeli vse pogoje, ki j.m .'ih je bil vsilil aristokratski razred. Ker so peznali preprostost črncev, so se v prvih časih člani Klana oblekli v dolge bele halje ln visoka pokrivala, kakor da bi bili strahsvi. Na ta način so terorizirali črnce ln jih obenem prisilili, ds so se vrnili na delo. Ob volitvah so člani Klana obiskovali osvobojene črnce ln jim dajali «nasvete». V primerih, da nasvetov niso poslušali, so se posluževali telesnega nasilja in zakona linčanja. Linčanje in bičanje črncev je pestalo vedno dešče. V KU-KLUX-KLANOVCI NA POHODU prvih časih je vodil organizacijo še dokaj spoštovani general Fare st, pozneje pa se je spremenila v teroristično bando. Na te kriminalne akcije Je odgovoril ameriški kongres z vojaško zasedbo prostorov Ku-Klux-Klana, vendar pa so črnce na jugu države še vedno z grožnjami in intrigami silili, da so morali delati na nasadih, kjer »o živeli kot sužnji. Ameriška buržuazlja Je ponovi do zmagala Takoj po prvem svetovnem požaru pa je organizacija Klana zopet oživela in nadaljevala s svojo nečloveško in nesocialno delavnostjo. Sekta Ku-Klux-Klan pa se odlikuje tudi po tem, da so njeni člani vraževerni. Sedanji duhovni voditelj Sam Green pooseblja »čarovnika nevidnega imperija*. Čudno ln obenem neverjetno J«, da Je imel ta »čarovnik* tako «n«-vidao* moč, da je preprečil Hen-ryju Wallaceu, bivšemu podpredsedniku Združenih držav Amerike, njegov govor v Atlanta Cityju pred poslušalstvom, ki so ga sestavljali črnci in belci. Tako torej Henry Wallace v «uržavi vseh svobod* ni mog»l govoriti pred mešanim poslušalstvom, ker je Wallace odkritosrčen bra nitelj demokracije. V Združenih ameriških državah živi nad 10 milijonov črncev, ki so prisiljeni proti najosnovnejšim principom civiliziranega življenja prenašati ponižanje rasne manj-vrednosti. Proti tem črncem bo le-tes — leto predsedniških volitev — uporabil Wall Street Ku-Klux-Klan, k! bo moraJa še povečati val terorja in nasilja. Danes je sekta Ku-Klujt-Klan, ki Je v rokah dolarske oligarhije, postala tudi organ ameriške reakcije v borbi prrotl progresivn'm ljudem v državi. Tako je postala poleg protičmaka tudi protldelav-ska in naravno antikonmniatična. Med ameriškimi organiza d jami te vrste je ena najstarejša in Ima zato največjo tradicijo. Njen o/bstoj pa ne dela časti domovini Abrama Lincolna. Nečloveške rasne in socialne razlike pa so nedoumljivo v tem toliko opevanem »paradižu demokracije*. c. a STANIČ STANE- PROPUSTNICA Objavljena novela Staniča Staneta - Drejka je bila nagrajena na Prešernovem, natečaju, ki ga je razpisala SHPZ z drugo nagrado. Prva nagrada ni bila podeljena, Rdečelasi Lojne s Klanca je bil predsednik gospodarske komisije na onih deset pod Špikom, tako na široko raztresenih domačij, da rabi človek celi dve uri predno jih odhodi. S kratkimi, šibkimi nogami, na katere je bil kot nasajen majhen, okrogel, močen život, je obletal vsak dan vse domačije in se kakor obsiden poganjal težko oprtan navkreber, ko se je na večer vračal na Klanec, Blago je znosil v skrivališče pod hišo, nakar st je šel brisat potno čelo pred ženo, ki je na eganku* pestovala otročiča. Lojne je seveda ni nikoli pogledal in je kakor osramočen, da ga Klaneo toliko utrudi, pridrževal težko sapo. Ona tudi, kakor je pri kmečkih ženah že sicer v navadi, ni dtngnila pogleda, ker se je bala očitka v njegovih očeh, na vsa ljubkovanja, ki si jih je, — kot je Lojne -nkrat rekel in še takrat mu je bilo potem žal, — prev po mestno dovolila z njim, kadar ju je lahko videla le čista Devica, katera se je prašila v kamri. Vsako toliko je stekla v kuhinjo in ropotala n lonci: Lojze pa je ta čas pogledal malega, ki je imel šele nekaj tednov in ga prisluškujoč Ženinim, korakom) prijazno šči-pal v lička. Ko je začul ženo, se je zopet veselo zravnal in brundaj pol v zadregi pol zadovoljno vedno isti refren neke partizanske pesmi, katero so takrat največ prepevali. In tako sta živela dan za dnem.: Zena je računala n dneva v dan in in tedna v teden, koliko časa bo malemu še dajala mleko, Lojne pa je sam zase čakal zmage o Veliki noči. O Veliki noči si jo je določil, pred Božičem ali vsaj za Božič. Cas je tekel neopazno, pot je bila vsak dan ista, Lojze se je vedno bolj gnal in tako je počasi njegov korak pešal . O Božiču ga je vrglo na posteljo in tja do zgodnje pomladi ga ni bilo in kamre. Ko je vstal, se ga je žena — bilo ji je pet in dvajset in jo je osem let zakona dodobra razcvetelo — kar ustrašila. Njegovih dva in petdeset se mu jih je takrat šele prav poznalo in tako sfl ni niti ustrašila svoje misli: — Kaj bom s tem stttrcemf Lojze je kmalu zopet shodil In začel opravljati svoje delo, le da je sedaj — kakor se to, ko se človek začne dajati z naduho, dogaja — potreboval za svoje poti mnogo več. Nemci in njihoiA pa so še kakor navkljub njegovi naduhi tisto pomlad kakor mravljinci rinili in svojih gnezd, da so partizanske edinice morale na nove položaje, nekaj više vstran od naselij. Prevažanje nabranega blaga je postalo podnevi nemogoče in tako Lojzeta včasih v enem samim tednu po več noči ni bilo v kamro. Polovico noči je pretakal na javki s kurirji, polovioo pa jg s svojimi voliči vlačil tovor. Ko je ozelenelo in je pota zakrivalo gosto vejevje, je na potu domov še bolj kssnil. Od samega d.la počasi na vse drugo ni več mislil. Mladeniško zaljubljen in starčevsko nemočen ni pripovedoval svoji ženi ničesar drugega kot o svojem delu, tako da ni mogel nikoli prav doumeti, kako more žena kljub težkim ča- oooooooooooooooooooooo Razstava Pavla Klodlča tržaškega slikarja morja v razstavni galeriji na Akvedo-tu razstavlja Pavel Klodič svoje slike \z pomorskega življenja. Ni mogoče mimo te zanimive razstave edinega živečega slovenskega in istočasno edinega trtžaijkega slikarja morja, ki skoro 50 let vrši svoje apostolstvo za pomorsko življenje. Klodič je pomorski kapitan, zaljubljen v svoje morje, ki ga realistično slika v vseh časih, svetlobah, vremenih. Najbolj mu ugajajo mračna, predviharna razpoloženja ali rahlo zastrta ozračja z rožnatimi koprenami, ki našega slikarja včasih približajo impresionizmu, — Tu se vrste pristanišča, največkrat Trst s svojimi ladjedelnicami in bregovi, Dalmacija, Carigrad - povsod pa ladje vseh vrst in tipov, trgovskih in vojnih sodobnih in iz vseh zgodovinskih dob, ki nam poka-ž-jo Klodlča kot pomorskega strokovnjaka. Po tem temeljitem znanju in vernem podajanju marin moremo v glavnem označiti njegovo dolgotrajno in obširno delo kot dokumentarno slikanje, ki je dragocen doprinos za poznanje naše dobe. Trsta in odnosov Slovencev do morja. Strokovnjaško poznanje morja in vsega, kar je z njim v *vezl, ljubezen, navezanost na morje, ki ga stavi naš slikar nad slikarstvo samo, je dobilo tudi na te) razstavi, kot na oni pred nekaj leti, vse priznanje tržaškega kulturnega občinstva brez ozira na narodnost, s številnim vsako-dneimim obiskom razstave. Razstava je pritegnila nase večil del pozornosti, četudi jo zaslužijo tudi številna platna raznih slikarjev, ki z njim istočasno razstavljajo v galeriji tTrieste*, predvsem impresionista Karpov in Isupov. J- PODBONESEC Zvedeli smo, da je bil pred nedavnim premeščen zloglasni ko-mandat lokalne orožniške postaje, najmočnejša opora trikolorlstič-nih bamd v nadižki dolini. Morda je vzrok premestitve dejstvo, katero smo navedli že v prejšnji številki, in sicer odkritje zaloge orožjat Vaščani so zelo zadovoljni, da je gospod smaresciallo* zginil, toda bojijo se, da bi ga nadomestil drugi še slabši, ki bo »nat skrivati orožje trikoloristov. som in borbi- bdeti ob njen s tistimi široko razprtimi očmi mlade neveste, ob kateri mož prehitro zasmrči. Ni mu bila všeč, ali karal je ni. Tudi takrat ne, ko je je vračajoč se s pota, kadar je prištorkljal v kamro, prebudil in je ona čudno sanjavo premikala svoje ude po postelji, nekaj momljala, leno počasi odpirala oči ter se potem ko ga je ugledala, obrnila vstran od luči in spala naprej. Ko se je to prvič zgodilo, se je Lojze sam pri sebi le nasmehnil: — Spi, spi in morda sanja o svobodi — eh, da, da, ta svoboda. Kasneje pa je truden legal, pomislil še za hip z zadoščenjem na svoje delo za svobodo, o kateri, da ona sanja, tir tako zasmrčal, da je vselej prebudil ženo, ki je nato ure in ure pre-sanjarila z odprtimi očmi, predno je zopet zadremala. Sredi poletja nekoč je partizan Marko Pengov šel z nekaj tovariši po kurirski poti mimo Lojzove domačije. Marko je bil vojni dopisnik in je krožil po vaseh, zapisoval o vpadih nacistov in belčkov, zbiral podatke o pobitih ljudeh, požgoc nih domačijah, posiljenih dekletih. Skupina se je tako ustavila v Lojzovi izbi in čakala, da si kurirji izmenjajo pošto. Medtem ko so si kurirji predajali pošto in vse vneto zapisovali, so partizani z Lojzom maloe pomoževali. Eden izmed njih, očitno bistrega pogleda, ki je Lojza že delj časg, poznal, ga je, ko je žena odšla po steklenico žganja, potrepljal po ramah: — Da si taka osvetska sila» pa si ne bi mislil. Kateri bo že toče seveda ne bosta dvojčka t Ostali so se kajpak zakroho-tali, kakor je bilo čisto nujno ob takem pogovoru in ponavljali vprašanje, kot da bi se bali, da se sicer Lojzu zamerijo. — E j in v tvojih litih! Saj spravljaš otroke na svet, kot da si zelen mladič!* Lojz, ki je bil najprej v zadregi, se je petelinje razcepe ril: — Saj nismo hoteli, pa se je vselej hitro prime. Oni iz skupine, ki mu Lojzetova poslednja ni udarila v ušesih, je v krohotu uživaje nadsljtval: — Le da ne boš sveti Jožef, Lojze! Ce je vse oblila zona, je po širokem smehu, ki mu je bliskoma izginil z lio, Lojzeta gotovo še bolj. V trenutku tišine, ki je bila kakor ura hoda med zasedami, je Marko lovil en sam predmet, kamor bi lahko obesil svoj pogled, ne da bi Lojze opazil njegovo zadrego. Ošinit je strop, podobe na steni in se ustavil na vratih. Tam je stala ona in gotovo je slišala pogovor, saj se ji je roka močno tresla. Z očmi je nekaj i skala in se končno ustavila na visokem kurirju, ki je bil iz karavle za Lojzovo hišo in vse dotlej ni sledil pogovoru. Srečala sta se s pogledi, nskar ga je ona hitro umaknila in pogledala Lojza. Ta jo je mogel videti in kakor da je doumel vse, se mu je obraz čudno spačil in v očeh se mu je za hip nekaj prižgalo. Potem je ugasnilo tako kot je ugašalo v očeh partizanskih ranjencev, ki morar jo ostati sami, ko zdravi odhajajo naprej. N‘ •a Stefanovo je Marko izvedel, da so Lojzu požgali domačijo in zmetali v ogenj njegovo ženo, štiri otroke, očeta in mater. Lojze je po naključju ostal živ, ker ga pranj takrat ni bilo doma. Vse skupaj je izdal oni visoki kurir, s katerim je zanosila Lojzova žena. Gotovo se mu ni dalo več prezebati po gorah in je z vsemi svojimi slabostmi, ki so bile zbrane v njem, kakor v junakih slabih pisateljev, ki poznajo le belo in črno, zamenjal še poslednjo trohico svojega poštenja za toplo peč in božično gibanico. Marko s« je po službeni dolžnosti odpravil tja, da bi napisal poročilo c vsem, kar vse se je tdm zgodilo. (Se nadaljuje) Držeč se taktike — zvaliti vso odgovornost na mrtve, da bi opravičil žive — avtor brez zadrege piše o napakah svojega blamiranega efirerja*. V zameno predlaga bogato izbiro rljudi dolžnosti in časti* na položaj rešiteljev Nemčije, Boldt odkrito navaja tiste razloge, ki bi lahko po njegovih računih vzbudili razumevanje in simpatije nekaterih krogov. Guderiana priporoča takole: *Kot dober poznavalec vzhodne fronte in ruskega vojnega potenciala je videl velikansko, od vzhoda pretečo nevarnost.' Njegov osnovni cilj je bil v tem, da bi po vsej sili preprečil vdor bolj-ševiških armadi v Srednjo Evropo...* Ni težko uganiti, na koga apelira Guderianov adjutant s takimi argumenti. Mož upošteva povpraševanje, ki se je pojavilo na nekih borzah po «poznavalcih vzhodne fronte. Vojni zločineo Guderian je interniran očivtdno v enem izmed tistih taborišč, ki jih imenuje angleški dopisnik domove oddiha za esesovce. Toda delo njegovega adjutanta, ki je proslavil Gude-rianovo ime, širijo z vednostjo in i dovoljenjem ameriških oblasti. Killerjevi zadnji dnevi ČRNI KROKARJI PRUSKE SOLDAŠČINE UPAJO, D A BODO S POMOČJO PREKOMORSKIH MOGOTCEV RAZPROSTRLI KRILA. TAKA DELA, KAKOR JE BOLDTOVA KNJIGA, NAS OPOZARJAJO, DA SO «GENERALI OSTALI* IN DA SE SKUSAJO DOMENITI Z MEDNARODNO REAKCIJO. Hitlerjevski mešetar hvali svoje blago. Na dolgo in široko piše, kako je skušal Guderian »rešiti domovino pred Hitlerjem*, ko je prihajal z ustrezajočimi poslovnimi predlogi k drugemu prav takemu ^poznavalcu* in ljudožreu — Ribbentropu, potem pa h Goeringu. tGuderian je skušal prepričati Ribbentropa, da se mora začeti Hitler brezpogojno pogajati z An-gleži in Američani*. Poskus, da bi uresničiti ta naklep, je bil koneo koncev storjen preko Himmlerja, ki je načel ustrezajoča pogajanja z grofom Bvmadottom, tem švedskim kurirjem med nacisti in anglosaškimi vohuni. Ze znana zgodba o firerjevih Josip Godina Vrdelski UČENEC MATIJE ČOPA Prav je, da se v okviru, celoletnega programa, s katerim bomo častno proslavili stoletnico ustanovitve Slavljanskega društva v Trstu, spomnimo v prvi vrsti tržaškega pisatelja Josipa Godina Vrdelskega. 20. marca bomo praznovali 140. obletnico njegovega rojstva. Tedaj bo treba prikazati njegov svojevrstni lik, njegovo delo, njegov značaj prlprosiega, ljudskega pisatelja. Važno pa se nam zdi, da danes kot v pripravo zabeležimo nekaj odstavkov iz njegovega življenjepisa, predvsem tiste, ki nam opisujejo njegovo polletno šolanje v Ljubljani. Nad vse važni se nam zde ti odstavki v Godifiovi knjigi ne toliko Zaradi tega, ker še enkrat jasno pokažejo tistim, ki taka dejstva neradi poslušajo, da je bilo naše kul- turno življenje v vseh časih nave-> zano na slovensko prestolnico-am-pak zato, ker nam govore o tržaškem dijaku, ki je v Ljubljani imel Matijo Copa za učitelja. Z Josipom Godinom, ljudskim pisateljem, ki nam■ ga je dala Vrdela, se tako navezujemo na dobo, ki nam pomeni drugo rojstvo naše književnosti, na dobo Matije Copa ter Prešerna. Josip Godina je sam napisal svoj življenjepis 1878 leta, ko je bil 70 let star. Napisal je življenjepis, kateri naj se po njegovi smrti razdeli njegovim adomačincem». Pisal je 0 sebi ne zato, ker bi se zavedal kake velike pomembnosti samega sebe, ampak z dobrohotnim namenom, da koristi ljudstvu in ga obenem tudi malo razvedri Sam• pravi: «VSas:h se e tudi tak življenjepis Plesna skupina ^KOLA" č • &• &• PLESNA SKUPINA, KI JE 4. FEBRUARJA 1913 NASTOPILA NA PLESU NARODNE DELAVSKE ORGANIZACIJE S PLESOM *KOLO». V SREDI PLESNI MOJSTER BONANO Chopin Friderik poljski skladatelj ie pianist Friderik Chopin, največji pbtjski skladatelj, se je rodil 22. II. 1810 v kraju Zelezowa-Wola pri Var* šavt. Pokazal je že v zgodnji mladosti izredne glasbene sposobno sti. V sedmem letu je napisal svojo prvo polonezo, a v osmem letu je že nastopil javno kot pianist. L. 1829 je dovršil študije na varšavskem konservatoriju in naslednje leto, en meseo pred izbruhom revolucije, je zapustil domovino, katero je videl takrat zadnjič. V Parizu, umetniškem centru Evrope, je prišel Chopin v stik z največjimi glasbeniki tedanje dobe. Lizst, Berlioz, Bohu-man n in drugi so mu postali iskreni prijatelji. Mogoče ne bi dobro razumeli njegovih stvaritev, če ne bi omenili žene, ki je vplivala na njegovo delo. Ko je Chopin preživel nekaj mladostnih ljubezni, je 1. 18S8 nastala njegova znamenita ljubezenska vez s francosko pisateljico George Band, ki je trajala 10 let. L. /8+8 nastopi Chopin zadnjikrat na javnem koncertu v Parizu, kajti njegova bolezen jetika je hitro napredovala, zlasti po potovanju v London in na Škotsko. Umrl je v Parizu 17. 10. 181)9. V njegov grob so vrgli peščico prsti poljske zemlje, ki jo je Chopin ves čas v tujini nosil seboj. Izvor velikemu delu Chopinovih skladb moramo iskati v poljskih narodnih pesemskih in plesnih motivih. V njegovih delih najdemo prekrasne obdelave osnovnih tipov poljske narodne melodije, ki jo predstavljajo zlasti tri izrazile ritmične osnove: polone-za. krakouiiak in mazurka. Značilno pa je za Chopina, da je svoje glasbene misti israsit pred- vsem v klavirskih skladbah in ga zato z vso pravico lanko imenujemo spesnika klavirja*. Nekaj njegovih skladb, ki niso napisane za klavir, pomenijo malo v Chopinovem ustvarjanju. Vse, kar je imel povdati, je izrazil v svojih. klavirskih delih. Njegove polo-neze, simboti trpljenja In stave poljskega naroda, javljajo z epsko monumentalnostjo viteško preteklost Poljske in borbo njenih sinov za svobodo. Iz njegovih mazurk je vzklila vsa lepota in vetičina poljske narodne po-pevske ter genialnost v odkritju novih in nepričakovanih harmoničnih obratov. Njegovi valčki spadajo med najčistejše in najuspešnejše vzorne plesne glasbe. V baladah je Chopin spojil liriko, epiko in dramatiko in ustvaril svoj baladni stil ter spojil v njem elemente pesmi, rondoja, sonate In variacije. Njegovi scherzi združujejo ritem in dinamiko s fantastično vsebino. V nokturnih je Chopin pokazal lirsko stran svojega glasbenega temperamanta In izlil vanje svoje duševne muke. Njegove etude so nadkrilile vse, kar je bilo dotlej ustvarjenega na tem področju. Chopina odlikuje tudi zbirka 8+ preludijev, ki predstavljajo ni* impresij in v katerih je Izražena bogata lestvica duševnih, doživetij. Ti preludiji so polni romantike in impresionizma. Večino svojih skladb je napisal Chopin v prvi dob i svojega življenja. Ce primerjamo njegovo ustvarjanje • nekaterimi drugimi skladatelji na pr. Mozartom, vidimo, da je števito njegovih del prav za prav malhno. Težko je iskati vzroke, vendar mislimo, da temu ni kriv ne Pariz ne George Bondova, marveč dejstvo, da se mu je življenje že pri 88 letih, prikazalo brez upanja, z zaprtim horizontom, brez bodočnosti. Končno ne smemo pozabiti, da ima Chopinova umetniška duša dva obličja — skladatelja in pianista. Chopin, katerega je Hetna proglasil «za Rafaela klavirja*, je odkril svojo lastno metodo igranja. Chopin je poglobil v finese svojega instrumenta in mu iztrgal tajne doslej neslutenih zvočnih učinkov. O Chopinovem znamenitem rrubatti* pravi Liszt: »Z njegovim igranjem se melodija ziblje*. Zanimivo pa je za Chopina, da je imel kot pianist močno osebno noto tudi takrat, kadar je i*\xijal skladbe drugih in katerih ni priznal, če niso od-govorjale njegovemu umetniškemu čutu. D. G. napravil in na svitlo dal, ki je zadeval Jednega ali drugega moža, kateri se ni sicer tako skazoval mej človeštvom, da bi ga morali za posebno slavnega imeti, katerega življenje je bilo vendar takoJno, da njega opis utegne marsikoga zanimati«. V tem življenjepisu, ki se bere «kakor roman*, se nam Josip takoj prikaže kot pristen, nemiren Tržačan, ki nima nikoli pravega osišča in ga zmeraj žge pod podplati. Ustavimo se danes pri njegovem šolanju. Ze droben deček preži, kako bi se dalo napraviti, da bi se naučil branja. Sol ni bilo tedaj za otroke na Vrdeli in mali Jožek se sam muči ob starem katekizmu in razbira črke. Potem se mu po precejšnjih zamotljajih vendar posreči, da postane dijak. Nekaj časa hodi v šolo v Trst, nato v Koper, končno ga najdemo v peti šoli v Gorici. Toda tudi v Gorici ni končal gimnazije. Zaradi neprijetnosti, ki mu jih povzroča nek predstojnik, se naš petošolec odloči, da odide kar sredi šolskega leta v Ljubljano. V največjem snegu in mrazu se z dvema tovarišema odpravi peš na pot. V Ljubljani prosi gimnazijskega poglavarja (prefekta), kot sam pravi, Hladnika, da bi ga sprejel v j peto šolo (poezijo), in to za drugo polovico šolskega leta. Ko mu Hladnik prošnjo odbije, se obme do stolnega prošta Purgarja, ki je obenem tudi šolski nadzornik. Le-ta mu ugodi in Jožku srce skače od veselja, kot zatrjuje. In tu smo zdaj ob zanimivih zapisih o spoznanju s Čopom! Spet je imel naš namirni Tržačan smolo. Poslušajmo njega in njegovo svojevrstno slovenščino: «Potem ko se je v Ljubljani pr! poglavarju Hladniku napovedal (Javil je svoj prihod, ker po sprejemu se je z drugoma vrnil v Gorico, da ga na tamkajšnji gimnaziji zbrišejo iz seznama dijakov), zadalo ga je tam zopet nekaj prav neugodnega, česar nlje si nikakor pričakoval; moral je slišati takrat ;z ust ondeš-njega tedanjega učitelja Matije Copa neko strašno pa obenem jako osramotivno zmerjanje in svarilo«. Jasno si predstavljamo, kako je bilo: Hladnik je opozoril Copa, kakšnega potepuškega učenca bo dobil, in ko se je naš dijak pokazal v razredu, je Cop vzkipel. Berimo, kako nam Godina, sedemdesetletnik, z nekako očetovsko blagohotnostjo opisuje Čopov značaj: «B;1 je Matija Cop (Gorenec) mož jako učen ln bistre glave, umel je in govoril je popolnoma vse poglavitne književne evropske jezike; a manjkalo mu je vendar tisto lepo in vljudno obnašanje, ki se po navadi zahteva v družnem obhodu z ljudmi na svetu- bil je on po svoji naravi ali posebni krvi nekaj presurov in neolikan zastran tega». Užaljeni God l_ in da se skušajo domeniti z rrJšr narodno reakcijo. Začetek februarja !9iS. helmsplatz je videti negostoljik ben in zapuščen. Kamor koli ffr gledaš, povsod obžgani ostOM1 zidov, zevajoče okenske cdPrtl~t v ozadju pa kupi razvalin. krasne, v baročnem slogu žgvk jene palače stare državne ne, simbola viljemovske dobe,J ostala samo poškodovana fasoajJ Trg pred poslopjem, kjer so nekoč kolbnade s cvetjem, je fl*? ‘ i ruševin. Cela je ostala samo 1 sada nove državne pisarnes majhnim štirioglatim balkoni s katerega je Adolf Hitler ne ^ sprejemal ovacije berlinski prebivalstva. Mrko in strogo oe slopje «j ir er je ve pisarne* 2^ jeno je v surovem slogu jevske Nemčije in zavzemaj?" | Vossovo ulico od Wilhelmsp® do ulice Hermanna Goringa. Vo- jaki berlinskega stražarskega & taljona, sami mladi in postai. fantje, kakršnih že zdavnaj " videti po ulicah nemških J**' še stoje na svojih lesenih s ® • lih in pozdravljajo s puška*"' y ■ pr brž ko se prikaže kak oficir -, ševno vzidana železna vrata P Uhodu v zaklonišče so oškrbUe Zadnja leta je našlo tu t>sa noč kot zfirerjevi gostje* e ,in, pred bombami na stotine skih otrok in mater, pred ne.^ iedni pa se je Hitler sam pt®* v to podzemeljsko trdnjavo. Prvikrat me vodijo k Jire% na tako imenovano rproučav11-situacije», t. j. na vojno p°yAj vanje treh rodov orožja aviacije in mornarice*, ki sc ^ j vsak dan pri Hitlerju. Ra ^ konferencah se obravnavajo ^ I godki in sklepi, nanašajoči & ^ spopade na suhem, na motr. v zraku. Danes me vodijb da bi me predstavili. (Se bo nada!jf''A tj* WW.VAW.VAWVAV.% IZ KEZIJE NJIVA V Reziji vrši dolžnosti župana zloglasni Puguetti Lulgi te Njive, katerega vai poznajo kot nemškega kolaboracionista, ki je že v teku borbe večkrat vodil rrastrel-lamente* z SS-ovci in gestapovci proti rezijanskim partizanom. Sedaj je pa njegov srd naperjen proti zavednim Slovencem. Take so pač ovetke De Gospe-rij&ve vlade. V AS ARI 10. TRST, UL. V AS ARI TRST, UL. BOGATA IZBIRA MOŠKIH IN ZENSKIH CEVLJBV TREVISAN TRST, UL. ZELO NIZKE CENE TRST, UL. V AS ARI VA^ARl 10 ■>!»! A. 10. PREKRASNI MODELI Najmodernejši čevlji za otroke ln odrasle CENE ZMERT1®' trgovina Čevljev GEC ALOJZIJ TRST, UL. TRA I RIVI 2 (ROJA**) KMETJE - VRTNARJI zapomnite si Ustanova domačih kmetoV; ki nudi vse za kme^t stvo po najugodnejših cen»5 in najboljše kakovostij^ Kmetijska nabavna in prndajna zadruga a o. j v TRSTU Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 — Tel. Poslovalnica v TRSTU: u.. S. Mercadante št. 4 — Tel. 88- ,j Poslovalnica v MILJAH: ulica Mazzini št. 1. SVOJI k SVOjm^ ZADRUGA PRODAJALCEV lllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillillllllllllllllllllllllllllllllllllllilli^" 14 U R IVA . URAD: Ulica Mazzini 6. . SKLADIŠČE: Ulica delit, Milizie (MontebeW‘ Dobavlja po svojih članih: oglje, trboveljski premog in drv^ Ul VOD n. n. UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD — POSREDUJE vs® VRSTE POSLOV S TUZF MSTVOM IN INOZEMSTVA 0 5-3* TRST, ul. Oceron® TELEFON 80-00 - 29-306 - &6‘