RIMSKA AMFORA IN MORTARIJ iva mikl curk Nekoč je biia amfora nepomembna emba- laža za transport tekočih živil, danes pa ce- nimo skladnost njenih oblik in zbiralci pla- čujejo zanje mnogokrat več od tistega, kar je nekoč veljala z vsebino vred. Nastala pa je v času in okolju, ki sta znala ustvariti ne- ko popolnost v sozvočju namena in oblike ipri vsak dan rabljenem predmetu in tako rodila amforo grško-rimskega sveta. Zaradi tega, ker je ta stara oblika lonče- nine spet tako cenjena, ji posvetimo nekaj pozornosti, pomudimo pa se pri njej tudi, saj nam daje mnoge podatke za staro krajevno zgodovino. Ob njej pa naj spregovorimo še o drugi lončeni posodi, ki tudi ni sodila na mizo, o terilnici, melnici ali mortariju. Tudi njena izpoved je zgovorna. Vsekakor pa gre pri obeh za specifičen pojav iz rimskega časa na naših tleh, zato omejujemo naš sestavek na ti dve vrsti rimske lončenine. Pod preprostim imenom amfora razumemo danes dvoročajni vrč iz helenistične in rim- ske svetovne trgovine z oljem., vinom in gar- rumom — ribjo omako. Oblika dvoročajnega vrča je seve že mnogo starejša. Posebne mo- ^ žnosti trgovanja in prometne možnosti so jo specializirale, da je dobila značilno ikoniča- sto dno, potrebno za zatikanje v peščeni pod shramb, dobua značilni vrat in ročaje, pri- merne židkosti vsebine in temu, da so posode zlagali v piramid aste kopice na vozovih in v ladijskih trupih. Sredoizemlje jo je poznalo povsem izoblikovano že v zadnjih stoletjih pred začetkom našega štetja in le malo spre- menjena je bila potem v rabi do konca rim- ske države. Pri nas jo najdemo le s sledovi rimskega časa, torej prvih petih stoletij no- vega štetja. Najdejo pa odlomke amfor v pla- steh dobršnega dela najdišč iz rimskega časa. V našem sestavku ne želimo dati neke po- polne arheološke študije, želimo povzeti le tisto, kar vidimo tako rekoč na prvi pogled. V Emoni so npr. našli mnogo odlomkov amfor tudi v ruševinah, ki so ostale od stavb.1 Vse še niso' preučene, mestno pov- prečje pa nam lahko dokaj dobro predstavi situacija na Ferantovem vrtu v G-radišču. Tu so odlomki amfor kar četrtina števunih lon- čenih črepinj. Med njimi so črepinje trebu- sastih in vitkih amfor. Tako se nam kažejo 2 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 amfore tudi po drugih najdiščih, trebušaiste in vitikejše. Dna amfor so čepasta in kooii- časta, s tem da so četpaista dna lastna tre- bušastim, komčasta pa vitkim amforam. Ugo- tovljivo številčno razmerje na Ferantovem vrtu na emcnskem forumu bi pričalo, da je bilo vitkih posod nekaj več kot trebušastih. Ce sklepamo, kot nam dovoljuje preučevanje v svetu, da so bile trebušaste vinske in vit- kejše oljne amfore, je taiko razmerje verjetno dokaj splošno in razumljivo. Vina v dnevni rabi ni bilo bistveno manj kot olja, a vino so hranili tudi drugače, v siodih in mehovih, olje pa največ v amforah. Zdaj pa poglejmo, kakšni so še sicer naj- deni odlomki amfor na videz. Navadno so rdeči, glina je mnogokrat mešana z drobnim peskom. Kadar je gUna rumeno pečena, je stena posode poroizna, ipovršina pa se zdaj, ko je do določene mere že razpadla, skoraj vedno otira. Sem in tja je površina amfore belkasto premazana. Vse te razlike iso* nasle- dek različne izbire gline in razlik v izdelavi. Razlike so nastale namerno: vsebina amfore je morala včasih bolj, drugič manj dihati, včasih je morala biti stena posode za vlago bolj odjpoma kot drugič. Seveda opažamo po naših najdiščih še ne- kaj zakonitosti o pojavljanju vendarle raz- Mčnih, dasi na prvi ipogled tako monotonih amfor. Zanimivo je - to trditev nam podpirajo najdbe od morja skozi Ljubljano do Ptuja in Prekmurja — da so v različno starih pla- steh vendarle našli zastopane skoraj vse raz- ličice obHk in obdelave. To bi nam potrje- vailo tudi drugje v rimski državi ugotovljeno resnico,^ da je obMko amfore in tehniko izde- lave narekoval predvsem namen rabe posode in da se amfore, ki so v njih hranili določen proizvod, tudi po sto let ne v tehnologiji ne v obliki niso spremenile. Kadar pa obravna- vamo najdišče z več odlomki amfor, pa vendarle vidimo, da so rumene amfore, pa amfore z ostrimi kleki ramen in ročajev in ostrimi robovi ustij rajši starejše kot mlajše (seve ne vse!) rajši pozme, mlajše pa so am- fore s slabo pripravljeno glino ali prečno na- žlebljenimi stenami. Zelo mešana s peskom je glina manjših amfor. Zdi se, da so bole na- menjene vsebini, ki jo je bilo treba dobro zapreti in ki je bUa občutljiva na tempera- turne spremembe, tako da so mogoče v njih hranili eterična olja. Zanimivosti o amforah lahko nizamo še dalje. Na ndki ptujski amfori je npr. napisa- no, da so bile v njej v med vložene bele oli- ve.3 Na amforah je zelo mnogokrat odtisnjeno ime lastnika proizvoda, ki je bü v amfori. Pri nas srečujemo imena lastnikov istrskih veleposestev (npr. Laekanius Bassus, Ael. Crisipina), ime lastnika iz srednje Italije, pa tudi oznako cesarskega veleposestva, prav tako bržčas iz Istre.'* Ob tem naj omenimo, da so znani dokazi, kako je npr. vinorodna Dalmacija, polna oljk, nekaj časa uvozila precej španskega olja in vina, kot pričajo pečati z amfor v Splitu in Solinu' — tudi te- daj včasih tako nerazumljiva logika dnevnih zahtev trgovine! V naše kraje pa so amfore z vsebino vozili z zahoda, iz Og'leja. V Oglej Izbor amfor Iz Slovenije kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 3 je vino in olje in garrum prihajal po morju iz zahodne Istre pa vzdolž morskega toka z vzhodne obale srednje Italije. Kar zdaj vemo, nabavljači za naše kraje dalj niso segli. Po vseh najdbah sodeč so amfore in njih vsebina prišle k nam taikoj slkupno z Rim- ljani. V največji razprostranjenosti po deželi j so bolj zanesljivo znanuec starejših rimskih ; stoletij kot mlajših. "Večkrat ugotovljeno je ; dejstvo, da je poznorimski čas v široki po- i trošnji vse bolj zamenjeval le dobrine zno- i traj posameznih, dasi ne zelo majhnih po- ! krajinskih enot. Nikaikor sicer ni pogrešal | tudi od daleč pripeljanih dobrin, saj je npr. j Rim v poznem cesairskem času šele na veliko i uporabljal orientalske dišave, svilo itd. A te i dobrine so bile vendarle omejene na trg v večjih mestih. Tako najdemo, kot smo rekli, odloirtke amfor v Emoni še v zelo poznih plasteh. Ker kažejo nekaj posebnosti (pred- Mortarlum vsem slabšo obdelavo gHne), skoraj, ne mwe- mo misliti, da so ostanek starejših časov. \ V^fcakor so še dokaz širše trgovine, ki pa i je slabela po obsegu in kvaliteti. Ne moremo pa nehati govoriti o amfori, i ne da bi posvetili besedo ali dve amfori Osot i zbiratelj ski trofeji. Nič ni slabega, če želimo ; s tem lepim izdelkom obogatiti zasebno zbdr- : ko. Toda poiščimo pot do predmeta s po- močjo zakonite, nadzirane trgovine ali zbirke in ne tako, da v divji, kaznivi trgovini pod- j piramo delo »divjih« ribičev amfor. Ti so uničili že mnogo enkratnih sledov ladij in z njimi ipovezanih ipodatkov zaradi prodaje amfor, samo neznatnega dela zgodovinskega bogastva podmoräkih ležišč v Jadranu. Nadalje smo se želeli :pomuditi pri terilnici, melnici. Po obliki velika plitva skleda (široka vsaj. 32 cm, včasih pa tudi še enkrat touko). s širokim izvihanim robom in debelimi ste- nami je iz rumeno ali rdeče pečene gUme. Istemu namenu so služile marmornate plitve sklede s čepki na rabu ali nekaj manjše, pa bolj globoke in včasih po robu lepo oikra- ; sene sklede iz temnordeče lončenine, ki so ; jo .po rimski državi vozili iz sedamje srednje ; Francije. Posode iz navadne lončenine, ki jih | najdemo zlasti v Ptuju pri nas, so večkrat blizu dulca v robu označene ž žigom izdelo- ; valea. Površina je utrjena mnogokrat z rde-j čim premazom, pri vseh lončenih posodah pa je notranjost sklede posuta s kremenčevimi zmci in po.gasto še stelklasto glazirana. Arheologi so dolgo ugibali čemu je služUa ta razmeroma daleč razširjena starina. Po ugotovitvah razisikovanja je bila povezava z mortarijem, znanim iz rimskih pisanih virov, bolj ali manj na dlani.!* Zagotovo vemo, da je služil mortairij drobljenju začimb, dom- nevali pa so, da je bU za čiščenje in pripraivo kaše, mešanje mezgastih jedi in za širjenje mleka.^ Vsaka utemeljitev posamezmih razlag ima nekaj zase, pa bi tako rekli, da so v posodi mešali in drobili razne sestavine jedi. Pri nas jo najdemo malone povsod, kjer so rimski sledovi, dasi ne posebno v velikih količinah, (ta podatek ni brez pomena!). Najdbe v Emo.ni in še posebej v Poetovdu nam tudi za naše kraje dokazujejo trditev, da so površino začeli utrjevati z raznimi pre- mazi pretežno šele konec 2. stoletja, stek- lasta glazura hrapave notranjosti pa je zma- čilnost poznih obdobij po začetku 4. stoletja. Med slovenskimi najdbami so daleč v večini izdelki ipoznega časa. Posebno pozna najdi- šča^ so dala razmeroma mnogo odlomkov marmornih terilnic. V Poetoviu so našli zla- sti v nekaterih .okoliših zelo veldlko odlomkov terilnic v boljši in slabši izdelavi in to že iz zgodnjega 3. stoletja. Vsi ti nametani strokovni ipodatki nekaj povedo o vsakdanjem življenju rimske dobe. Prarv gotovo je mortarij orodje značilnega rimsikega pripravljanja hrane in dokaz za določeno porimljanje vsakdanjih navad. V prvih dveh stoletjih je doma v večjih nase- ljih in mesitih, kjer je bUo več prišlekov, po- zneje pa ga srečamo povsod ipo dežeM. do zad- njih zavetij staroselcev do prihoda Slovanov. To nas utrjuje v veri, da je mortarij služil za več delovnih procesov pri pripravi hrane, le z eno izmed razlag ne moremo zajeti vse njegove razprostranjenosti, saj npr. v poznem času ne moremo verjeti večjim količinam tu- jerodnih začimb v vsakdanji rabi. Tedaj so v mortariju gotovo pripravljali tudi kaj, kar je rodilo domače polje ali gozd. Še to bi dodali. Velike količine odlomkov mortarijev na Zg. Bregu v Ptuju, ki smo o njih govorili, pričajo o pripravi večjih koli- čin hrane v stavbah, ki so v 3. stoletju stale tam. Ta ugotovitev pa lepo sodi v okvir ugi- banja, da so morala biti na Zg. Bregu (zaradi tam najdenih napisov, ohranjenih razporedov prostorov v ohranjenih tlorisih stavb, grob- nih in drugih drobnih najdb) tik poleg rep- rezentančnih prostorov tudi stanovanja vo- jaških oddelkov, sestavin provinoialne in ce- sarske uprave, ki je bila delež Poetovia.» i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 Tako se nam kaže nekaj iz vsakdanjosti časa pred dvema tisočletjema s pomočjo lon- čenih odlomkov in trenutki, ko zaživi drobec davnega življenja zaradi zbranih podatkov, dajejo ceno pregledovanju in analizi stotin in stotin črepinj iz naših arheoloških najdišč. OPOMBE 1. Obsežna zavarovalna izkopavanja je po letu 1961 vodila dr- Ljudmila Plesničar. Zahvaljujem se ji, da sem mogla obdelovati keramične najdbe na Ferantovem vrtu, Cemažarjevem in Jakopi- čevem vrtu ter na prostoru pri šoli Majde Vr- hovnik. Osnovno informacijo o najdiščih in dru- gih najdbah daje L. Plesničar, Varstvo spomeni- kov 9, 1965, 194, ista, VS 10; 1966, 150 s in 200,^ ista VS 13—14, 1970, 188 in ista Arheološki vestnik 23, 1972, 367 ss. Ista avtorica je obdelala amfore iz emonskih grobišč v Keramika emonskih ne- kropol, Diss, et monographiae 20,1977, 57. — 2. M. H. Callender, Roman Amphorae, Londan 1965, XXII ss. — 3. I. Miki, AV 11—12, 1961, 156. — 4. M. H. CaUender o. c. štev. 39, 103, str. 65. J. Sasel AV 23, 1972, 427. — 5. N. Cambi, AV 26, 1976, 115 SS. — 6. D. Baatz, Acta rei cretariae Bo- manae fautorum 17—18, Äugst 1977, 147 ss. — 7. ibid. 148, A. Schörgendorfer, Römische Keramik der Ostalpenländeir, Wien 1942, 180. — 8. Vranje pri Sevnici, kjer vodi še nedokončana izkopa- vanja dr. Peter Petru, in Svete gore nad Sotlo, kjer vodi dela dr. Paola Korošec. V podrobnosti je gradivo na obeh najdiščih seve še v obdelavi. — 9. Prikaz situacije v najdišču VS 21, 1977, 252, sklepi pa v tisku v AV 29.