Kajfelogija
Humoreska zares daljne prihodnosti
Sneg rahlo naletava. V zavetju večje čakalnice čakam na električno železnico. Pogled mi bega po pobočjih Rožnika, ki jihže beli sneg. V nekdanjem zdravstvenem domu na Postojnski utripajo močne luči. Nekdaj so se tja zatekali bolniki preden ni bilo aparatov za hitro diagnosticiranje, ki so zdaj skoraj-da že vsi povezani z glavnim računalnikom vKlečah. Vnekdanjem domu bolezni je sedaj institut za urav-navanja željenega zračnega pritiska v stanovanjskih celicah. Neslišno pripelje »inlercity«. Često se pope-Ijem iz bližnje ulice z električnim skuterjem. Danes pa ni bilo tega pripomočka pred stanovanjskim kon-tejnerjem. Verjetno so jih spet naložili in odpeljali na pregled v Kozarje kjerje centralni pregledovalni institut. Vožnja do Most traja dve minuti. Odkar smo center mesta prenesli v Čmo vas je tudi na intersitiju manj Ijudi. Prijetna glasba bi mi lahko igrala še naslednjih pet minut toda do Litije res ne nameravam.
Nostalgičen sem kadar vidim poslopje kliničnega centra, ki je bil nekoč Meka zdravilstva danes paje nolri muzej starih zdravniških znanj. Razporejevalec Ijudi me razporedi v skupino za anektiranja relevant-nih znani iz feroxoatisa k feriorarnosti. Nisemprese-nečen. Zelel sem si vsaj dvakrat letno početi in delati eno in isto. Po lelovadbi obvezne vaje iz vseh letoš-njih znanj preko elektrod za hitro učenje.
Za podzavestno stalno melodijo ob delu izberem evergrin Gradnja podhodov na Viču. Čudovita stara glasba!
S tehpatskim stikom me pokličejo vzbirno dvora-no vseh birojev, ker me čaka agent priglasitvenega sklada za aktivno občasno posojanje dvojnih orga-nov. Ker sem član sklada moram za 21 ur posoditi desno nogo. Smejem se, če pomislim kako bi pred dvajset leti še buljili, če bi nekdo prišel takole med malico in rekel, da bi ti radz elektronskim odvzemal-nikom enostavno obrezal eno nogo. Znanostje moč-no napredovala. Toda samopo zaslugi Luke Kajfeža, ki je napravil svetovno revoludjo v vseh smislih. Ni čudno, daje nova znanost kajfelogija posegla na vsa področja. Vesel sem, da se je Kajfež rodil na Bo-benčkovi ulici kjer j»zdaj njegov mavzolej čeprav Kajfež še živi na Labradorju.
Z oddajnikom materije me transportirajo ob še-stih zvečer v mojo stanovanjsko celico ob nekdanji Tržaški cesti kjerje zdaj tekoči pločnik imenovanpo znanstveniku Jerneju Vodopivcu, ki je uspel za vse večne čase regulirati Ljubljanico, da ni večpoplav-Ijala in tako omogočiti nastanek tako lepega mega-polisa kot je Čma vas. Baje je moč v nekaterih muzejih videti celo šoto iz njenih neder Domači robot me prijetno preseneti z novico: Jutri je novo leto 2005. Sežem mu v toplo roko... in padem v neznano.
Ja, pazite no! Spite rajši doma in ne na avtobusu. O, vragasšesticosemsepeljalnaČrnuče. Tezimske noči so res prekratke in zjutraj lahko človek za minuto zamiži tudi na avtobusu, ki je prijetno poln, če seveda sedi. Toda kajpa vse tisto... ? Ah. prava kajfelogija!
B. POGAČNIK