Št 288. V Ljubljani, petek dne 16. decembra 1910. Leto 1. : Posasaezne številke po 4 vinarje. : »JUTRO" izhaja vs»k dan - tndl ob nedeljah in praznikih — ob 3. uri zjutraj, « ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav- ništvu uiesečno K 1' , * dostavljanjem <:a dom K I 20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9*--, četrtletno K 4'50, mesečno K VSO. Za ino*eawtvo celoletno K 28*—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in npravništvo Je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina apravništvti. Ne-Sranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača; petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In aahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko Pismo iz Hrvatske. Zagreb, 15. dec. 1910. Hrvatska stoji pred novo politično borbo, ki se že danes čuti in lahko kon-štatira, ali kateri se ne more predvideti konec in dimenzije. Zadnje prisostvovanje delegatov hrv. sabora v skupnem državnem zboru v Budimpešti je prineslo v odnošaje med Hrvatsko in Ogrsko, ki so že brez tega bili zelo napeti, toliko novih momentov, da je danes zastopanje nagodbenih načel na Hrvatskem najnepopularnejša stvar. Hrvatska delegacija je s svojimi opo-zicijonalnimi izjavami proti današnji ogrski vladi povzročila v parlamentu živahne debate in dolge govore in t. zv. hrvatsko vprašanje prihaja zopet na tapet državne zbornice in javnega mnenja ogrskega kakor hrvatskega. Prvo izjavo delegata Šandorja Popoviča, ki je Khuenovi vladi izrazil v imenu delegacije hrv. sabora nezaupnico, so sprejeli madžarski poslanci dosti mirno, ker je bila ta izjava izgovorjena v madžarskem jeziku. Ali govori dr. Hinkoviča, dr. Luki-niča in Gjalskega, ki so govorili hrvatski, so takoj razburili šovinistične nerve madžarske gospode in vse stranke (izvzemši Justhovce) opozicionalne in Khuenova mun-kapšst, so postale naenkrat složne, ko so razni govorniki (n. pr. Bartha in Ugron) z megalomanskimi in šovinističnimi argumenti protestirali proti rabi srbsko-hrvatskega jezika v skupnem ogrsko-hrvatskem državnem zboru. Zakon dovoljuje hrv. delegatom neomejeno rabo njihovega materinskega jezika v skupnem državnem zboru in vendar sta se postavila predsednik drž. zbora in ministrski predsednik na stališče šovinistov Barthe in Ugrona in sta zahtevala, da omejijo hrv. delegati svoje hrv. govore na en četrt ure. Predsednik drž. zbora Bed-szevyzi je začel vporabljati to svojo protizakonito teorijo tudi v praksi in hrv. delegacija se je našla pred novo, še težjo situacijo kot se je nahajala takrat, ko je nastal med njo in med Wekerlovim kabinetom konflikt radi železničarske pragmatike. We-kerle je s pragmatiko izključil rabo srbsko-hrvatskega jezika na železnicah na Hrvatskem, Khuen pa oznanjuje boj srb-sko-hrv. jeziku na vseh linijah. Hrv. delegacija sedaj sicer ni začela z obstrukcijo v skupnem državnem zboru kot 1. 1907 in s tem je našo javnost malo iz-nenadila. Ona si je sedaj izbrala drugo taktiko, ker so drugačne tudi razmere v državnem zboru. Proti sebi ima hrv. delegacija vse madžarske stranke, a sama je slabejša kot je bila takrat, ko je nastal konflikt radi železničarske pragmatike. Med delegati je namreč tudi nekaj poslancev, ki so prijatelji in pristaši bana Tomašiča, a izvoljeni so bili v mesecu februarju na podlagi pakta, sklenjenega med banom in hrv.-srb- sko koalicijo. Ti poslanci so takoj, ko je večina delegacije sklenila izraziti nezaupanje Khuenovemu kabinetu, zapustili Budimpešto in v boju je ostalo samo okolu 30 delegatov, članov hrvatsko-srbske koalicije. Ti so v državnem zboru izjavili, da bodo izvajali vse, tudi najskrajnejše posledice, ako bo vlada nadaljevala svojo politiko napram Hrvatski, potem so se pa vrnili v Zagreb, kjer hočejo pripraviti zemljišče za odločen boj. V to svrho je povabila hrvatsko-srbska koalicija vse opozicionalne stranke na sodelovanje pri vstvarjanju močnega opozicionainega bloka, ki naj bi začel v saboru odločno borbo proti madžarskim pretenzijam na Hrvatsko in proti Tomaši-čevi vladi, ki se noče niti ganiti v obrambo zakona in pravic Hrvatske. To akcijo koalicije pozdravlja simpatično vsa naša javnost in od nje je pričakovati najlepših rezultatov. D. B. h slovenskih krajev. Iz Polja pri Krmelju. Stavka pri premogovniku v Krmelju. Že dolgo časa vlada med tukajšnjim delavstvom nezadovoljstvo in mržnja posebno proti ravnatelju premogokopne družbe Ernestu Gmeynerju. Nerodnosti in skrajen nered obstoja ves čas njegovega neomejenega pa-ševanja. Ko je prišel sedanji gosp. nadin-žener Kals v Krmelj, je bila dnina delavcem znatno zboljšana. To pa nikakor ne prija ravnatelju Gmeynerju, ki vleče vsak mesec s fiksno plačo in dijetami in dokladami sigurno nad 1500 K, tako da dosega skoro plačo ministrov. V soboto je nenadoma sporočil g. nadinžener delavstvu, da se bo dnina znižala skoraj za polovico; onim, ki so zaslužili1 dnevno do 4 K torej na 2 K 15 — 10 h. Tak »avanzma” je delavce seveda skrajno razburil. Dvakrat je baje šel g. nadinžener prosit Gmeynerja, naj vendar bo previden in pameten ter sposluje plačo kakor je bila dozdaj. A Gmeyner vztraja in zato so tudi delavci sklenili — vztrajati pri svoji upravičeni zahtevi. Že v soboto in nedeljo so se pripravljali. V ponedeljek zjutraj ob pol šestih jih je prišlo nenavadno veliko v zbirališče na Strašperk, kjer jih pred nastopom šihte prebero. Ko pa pozvoni zvonec, da se prične štetje, vsi trumoma zapuste zbirališče, pa jo odkurijo venkaj. Le požarna straža je nastopila svoje delo, vsi drugi so pričeli stavko. „Werk“ je napadel mrtvoud, vse miruje. V ponedeljek popoldne je prišel ravnatelj Gmeyner; delavci so ga pričakovali v veliki gruči. V čast se jim mora šteti, da so popolnoma mirni. Po brezuspešnem prerekanju odide deputacija iz grajzlerije in delavstvo se razide. V torek popoldne so priredili shod v kantini. Udeležila sta se ga tudi revirni rudniški uradnik Strgar in direktor Gmeyner. Ravnatelj je zopet trd, neizprosen. Nalašč, pravi, da noče ugoditi zahtevi delavcev, naj ostane dnina, kakor je bila prej. Pa tudi delavstvo vztraja. Po popolnoma brezuspešnem pogajanju v torek ob 11. dopoldne so napovedali delavci v sredo znova ob 11. dopoldne v kantini shod. Ravnatelj Gmeyner se je v sredo nekoliko upognil (?) in obljubil 40 h primakniti k dnini (torej šihta po 3 krone); ampak to šele drugi mesec, in sicer le, če bodo bolj pridni. S takimi obljubami kajpak niso delavci zadovoljni. Lahko bi se reklo, da je vseh homatij in vse nezadovoljnosti kriv Gmeyner sam; in on sam je kriv stavke in nadaljevanja stavke. Njemu je glavno potegniti vsak mesec poldrug tisoč kron, kakšno je v rovih, to mu je deveta briga. Da bi delavstvo odstrašil od stavke, je dal nabiti po koloniji razglas, da bo v četrtek vse delavce, stanujoče v rudniških stanovanjih z žandarmerijo izgnal ven in dal izmetati njih pohištvo na cesto. A tudi ta grožnja ne bo izdala, kakor se obljubuje, ker delavci ji ne verjamejo, ampak bodo stavko še nadaljevali. Splošai pregled. Dunajske metamorfoze. Kakor vse kaže, je bila demisija ministrstva le navidezna. Kar ni dosegel Bienerth, ministrski predsednik, to naj doseže Bienerth kot provizorični vodja ministrstva. To so taktični eksperimenti, igranje, zunanje metamorfoze, ki ohranijo v sebi svojo staro vsebino — misijo. Češki poslanec Maštalka se je izrazil, da je demisija vendar olajšala politično situacijo in je pojasnila marsikaj. Vprašanje hrvatskega sabora. Vprašanje hrvatskega sabora se rešuje v Budimpešti in v Zagrebu. Tam se posvetujejo grof Khuen, ban Tomašič, podban in razni madžarski politiki, v Zagrebu pa se posvetujejo hrvatske stranke o konstituiranju sabora. Pri sejah so poslanci: Dr. Medakovič, dr. Lorkovič, Horvat in Milobar, dr. Starčevič in dr. Pavelič. Vkljub temu, da povsod tako skrbe za sabor, je vendar negotovo, kaj bo z njim. Duma. V ruski dumi so podali socijalni demokrati in delavska stranka interpelacijo zaradi telesnih kazni, ki se nalagajo političnim zločincem v Vologdi in Serentinsku, zaradi katerih se je Sasanov, ki je umoril Plehveja, sam umoril v ječi in poleg njega mnogo drugih zločincev. V Vologdi je 100 zločincev odpovedalo hrano, ker ni bila užitna in so bili zato telesno kaznovani. Zločinci ki so se v ječah pomorili, so to storili iz strahu pred groznimi mukami, ki so jih imeli prestati posebno oni, ki so jih bičali do smrti. Duma pa je nujnost inter- pelacije odklonila s 121 proti 111 glasovom. Grof Šolski umrl. Prejšnji predsednik državnega sabora, sedanji državni sekretar grof Šolski je umrl. Nemško-ruska zveza. O govoru Bethmann-Hollvvega glede zunanje politike piše Novoje Vremja: Nemčija se je na vzhodu odrekla svoje Rusiji škodljive politike in Rusija je pritrdila že-leznični zvezi med Perzijo in Bagdadom. Iz te zveze ne bo imela koristi le Nemčija in Rusija, ampak tudi Turčija in Perzija. List hvali diplomatičnost nemškega državnega kancelarja. Nasproti francoskemu časopisju povdarja N. V., da je bil govor Bethmann-Hollwega popolnoma v smislu potsdamskih dogovorov in da je bilo v nemškem govoru toliko odkrite miroljubnosti, da se ji more zaupati. Angleške volitve. Kancler George se je v nekem govoru izrazil, da ne bo predlagan noben zakon homerule, ki bi nudil Ircem le najmanjšo versko predpravico. Homerulni zakon bo določeval da ni postavno določena nobena konfesija, niti katoliška, niti protestantska. — Minister Asquith je govoril v Buri St. Edmondu govor, v katerem je trdil, da je tarifna reforma nemogoča, naj je večina bodočega parlamenta taka ali taka. — Churchill, državni sekretar notranjih zadev, je govoril, da ne dobe le liberalci svoje večine, ampak, da bo tudi Asquith mnogo pridobil. Stranka v boju ne bo odnehala, dokler ne bo uničena vetopravica lordov. Vkljub temu se ne more govoriti o velikih izpremembah. Doslej so liberalci le za en mandat pred unionisti. Celo ni izključeno, da bo novi parlament popolnoma tak, kakršen je bil stari. Sploh se je angleška vlada vselej vrnila v novi parlament z manjšo večino, nego jo je imela pred razpustom. To se lahko zgodi tudi zdaj. Afera Vašlč. „Samouprava“ konstatira, da opombe, ki jih je pridejala dunajska vlada srbskemu komunike, ne odgovarjajo resnici, ker je srbska vlada izjavila, da je povedala vse, kar je imela glede afere povedati. Proces proti Vašiču, ki bo 19. t. m. vzbuja povsod velikansko zanimanje. Ex offo mu je bil dan kot zagovornik advokat Vasa Jovanovič. Carnegiejeva mirovna ustanova. Znani amerikanski milijonar Carnegie namerava baje ustanoviti veliko ustanovo 10 milijonov dolarjev, za mednarodno organizacijo, ki bi delala za svetovni mir. Baje bo ameriška družba za mirno poravnavo mednarodnih sporov v kratkem razglasila to veliko ustanovo. LISTEK. M1CHEL ZEVACO: Otroci papež«. Roman ii rimska sgeriovin*. [187] Edini Ragastens je ostal neomajen v svojem zaupanju. Primavera je izginila, da! . . . Toda mrtva ni mogla bitil Vse vitezove surnnje so se bile polagoma osredotočile okrog imena: Lukrecija Borgia! Lukrecija je bila prišla v Monteforte. Lukrecija je govorila z njim. Lukrecija mu je zagrozila z maščevanjem, ko je videla svoje ponudbe odklonjene. Toda kaj je mogla storiti s Primavero? ... Ali je sploh verjetno, da bi se bilo Cezarjevi sestri posrečilo priti v palačo Alma? Ragastens je torej sumil Lukrecijo Borgia. Toda nemogoče mu je bilo, spraviti svoj sum v jasne obrise. Samo to si je venomer ponavljal s čudno silo prepričanja, da ona živi, da ga čaka, in da je njegova trdna volja, poiskati jo in jo oteti . . . Poklical je Spadacappo ter mu ukazal vse, česar je bilo treba pred dolgim popotovanjem. V tem trenotku je vstopil oskrbnik Giulija Orsini, ki ga je prišel vprašat o njegovih željah. Ragastens je velel napolniti torbe ob sedlu Spadacappovega konja z zlatniki, kajti zdelo bi se mu bilo razžaljenje za Orsinijevo prijateljstvo, če bi ne bil posegel v njegove skrinje, kakor ga je povabil. Kmalu nato se je v spremstvu Spadacappe odpravil na pot. Toda Giulio Orsini mu je bil priredil presenečenje. Ko je stopil skozi portal palače Orsini, kjer je stanoval, je videl na cesti dvojno vrsto vojakov, ki so mu izkazali vojaške časti. Med klicanjem vojakov in množice je Ragastens odjezdil. V bližini mestnih vrat je našel poveljnike, ki so ga pričakovali ter ga pozdravili z viharnimi: Vivatl Ragastens se od same silne ganjenosti ni hotel ustaviti. Zaklical jim je: „Do svidenja!” Nato je izpodbodel konja v galop ter naglo oddirjal. »Kam pa odhajava, gospod vitez?” ga je vprašal Spadacappa kmalu nato. »Tjavendan!" je odgovoril Ragastens. Beseda je bila skorajda pravilna. Ragastens je imel samo eno, edino sled. Kakor bralec ve, je bil izprašal tistega častnika, ki je videl Primavero odhajati. In ko je hotel vitez vedeti, v katero stran je odšla mlada kneginja, je odgovoril: »Tja! . Pokazal je cesto, ki je vodila blizo četrt ure pod mon-tefortskim obzidjem, dokler ni krenila na polje. To je bila pač le negotova sled. Toda Ragastens se je moral zadovoljiti z njo. In tako se je spustil po nakazani mu cesti. Cez kako uro brzega dira je stal Ragastens pred osamljeno kmetsko pristavo. Ves čas doslej ni bil srečal niti krčme, niti kakršnegakoli bivališča. Zato je stopil s konja ter stopil v veliko izbo te kmetije, dasi ne s posebnimi nadami. Stara ženska je predla s preslice. Blizo nje je deček kakih dvanajstih let vezal dračje v butare. Moški so nedvomno delali na polju. »Mir in pozdrav vam, dobra starka!” je pozdravil Ra gastens po tamošnji navadi. »Mir in zdravje!” je odgovorila starka. »Andrea, stop po vrč sveže pijače za tujca, ki nam ga Bog pošilja . . ; »Hvala, dobra ženska! Ničesar ne potrebujem . . . ni česar, le nekaj bi rad povprašal.” »Deček Andrea, ki je bil že vstal, da stori po ukazi svoje babice, je sedel nazaj ter se iznova posvetil svojemi delu, obenem pa je radovedno obračal oči na lepegi častnika. »Govorite, gospod,” je dejala kmetica, »inče je v moj moči, bom storila po vaših željah.” Ragastens je uprl svoj pogled v starkino obličje. »Ali ste videli včeraj ponoči, okrog ene ali dveh zjutraj prihajati tod mimo mlado gospo, najbrže na konju?” Starka se je zdrznila. »Ničesar nisem videla,” je dejala in se obenem pre križala. Ragastens je bil opazil njen trepet. Še bolje pa je bi opazil križ, ki ga je storila. In pomen, ki ga ima križ mec takimi ljudmi, mu je bil dobro znan. Znamenje križa je p< navadi spremljalo laž, za katero je lažnjivec prosil bogi odpuščanja. Ragastens. ki je bil natanko poučen o takih pripo močkih naivne vesti kmetskega naroda, je bil torej prepri čan, da je kmetica prav gotovo nekaj videla. Zato je povze s strožjim glasom; »Torej prav zares niste videli nikogar, ki bi bil včera zjutraj jezdil po tej cesti? In v vašo pristavo tudi ni bik nikogar? »Prav zares da ne, gospod!” je dejala starka in zrna jala z glavo. *________________________________________ (Dalj(K) Turčija. Nemiri ki so se pojavili na vzhodu in zapadu države, so neprijetno presenetili vlado, ki je doživela tako ostra očitanja pri depose velikega vezirja. Zato se poroča sedaj o zmagovitih turških četah, ki so razgnale Druze, ko so hoteli zasesti El Safer. Tudi v Siriji je mir, odkar so tja prišle nove čete in albanska vstaja je bila baje le na videz. II. splošni gostilničarski shod v Ljubljani. Včeraj dopoldne so v Mestnem domu zborovali slovenski gostilničarji iz cele dežele. Z ozirom na naš omejen prostor se žal ne moremo baviti s posameznimi točkami obširnega, za kratko dobo zborovanja celo preobširnega programa. Zato pa tem prisrčneje pozdravljamo ta splošni shod vrlih naših slovenskih gostilničarjev! Za-jedno pa iskreno želimo, da bi se pri tej priliki izražene stanovske po interesih napredka stremeče ideje uresničile in da bi imele vse pri pojedinih točkah programa predlagane rezolucije zaželjen uspeh. In še nekaj bi želeli. Če uvažujemo, da je vseh slovenskih gostilničarjev na Kranjskem okoli 8000, gotovo pa več tisočev, kot jih je bilo le v stotinah zastopanih na tem zborovanju — bilo jih je namreč le okoli 3—400, bi bilo pač priporočati, da ideja združevanja posameznikov v strokovno organizirano celoto čim dalje bolj prošinja tudi posamezne doslej še nebrižne zastopnike tega stanu. Nasprotno pa moramo 'tudi kot hvale in posnemanja vredno povdarjati, da so že dosedanji uspehi kratke dobe organiziranega delovanja posameznih zadrug zlasti pa naše ljubljanske zadruge ter deželne zveze dose'gli uspehe, ki služijo tudi celi deželi v čast ter stavijo Kranjsko v ospredje pred sosednimi deželami. Pri malokaterem stanu ima tudi občinstvo več sointeresa na stanovskem razvoju, kot ravno pri gostilničarjih. To pride zlasti v poštev pri sedanji draginji. Kar izvojujejo gostilničarji proti neznosni draginji, to naj pride v prid tudi občinstvu samemu. Želeč da se vse tu navedeno uresniči in da bo prihodnji III. splošni gostilničarski shod še krepkeje zastopan kot je bil včerajšni, priobčujemo nastopno kratek posnetek iz zborovanja. Shodu je predsedoval načelnik deželne zveze g. Ogorelec iz Škofljice. Zborovalce so pozdravili gg.: deželni poslanec Višnikar, tajnik trgovske-obrtne zadruge dr. Windišar, zadružni inštruktor dr. Bloudek iz Trsta ter magistratni svetnik Šešek. Na to je tajnik ljubljanske zadruge g. Pintar poročal o uspehih I. gostilničarskega shoda od 1. 1907. Navedel je 11 točk, izmed katerih je bilo v prid gostilničarjem 5 ugodno rešenih. O zelo zanimivem predmetu je poročal g. Humer iz Jesenic, namreč o enotni ureditvi policijskih ur na deželi. Govornik je navajal kričeče slučaje kot posledice že 60 let obstoječega zakona, kateri nikakor več ne odgovarja duhu današnjega časa. Vse druge dežele so v tem oziru boljše, kot Kranjska. Omenjal je zlasti Koroško, kjer so v tem oziru veliko bolj liberalne koncesije. Opisoval je križev pot za prošnje za podaljšanje policijskih ur, kar stane gostilničarja več, kot v tem času zasluži. Njegova tozadevna rezolucija: gostilne naj bodo skozi celo leto do 12. kavarne pa do 2. ure odprte, je bila soglasno sprejeta. Mali listek. Slovensko deželno gledališče. »JESENSKI MANEVER". Opereta v treh dejanjih. Besedilo spisal Karl pl. B a-konyi. Uglasbil Emmerich Kal man. »Jesenski manever" bi imenovali lahko opereto iz mestoma dovolj idealizo-vanega vojaškega življenja; jedro je morda resnično, na vsak način pa mogoče in mu služi kot okusna draperija vedno zabavni in nikdar trivijalni libretto g. pl. Bakonyija in karakteristična nacijonalna magyarska muzika g. K&lmšna. Potencirano popolnost vojaškega stanu nam predstavlja kavalerijski nadlieutenant, seveda huszar, kakor je sploh vrhovni princip vsega dela, alfa in omega cele operete huszar, katerega ljubezensko življenje se nam slika kot nekaj tako visokega, da plava za nas navadne smrtnike že kar v eteričnih višavah. Radi pa zopet priznamo, da nam slika libretist vojaško življenje, tisto izprememb bogato vrsto veselih in žalostnih dogodkov, nič manj zanimivo kakor plastično v živih, pestrih barvah; sempatam se g. pl. Bakonyi ne ustraši tudi precej močno podčrtanih pretiravanj, a v splošnem se drži z nekakšno hvalevredno rezerviranostjo vedno le v okviru dopustnosti, operetne dopustnosti, se razume. Sploh opažamo vedno tisti blagodejni juste milieu, po katerem se ravno operete boljše vrste kaj ugodno ločijo že na zunaj od svojih O 3. točki: kako se podeljujejo koncesije proti mnenju zadrug in občin, je poročal g. Paternost iz Postojne. K tej točki se je oglasil tudi vinarski ozir. kletarski nadzornik g. Gombač s primernimi nasveti. G. Dachs, Ljubljana, je ožigosal skopost finančne oblasti radi prodaje tobaka v gostilnah. Za to, da gostilničarji prodajajo tobak, smodke itd. jim erar ne da nič. V soglasno sprejeti rezoluciji predlaga, dež. zveza zahteva od erarja iste odstotke za prodajo tobaka, kot jih imajo trafike, sicer drugo leto ustavijo prodajo. V zadevi odprave prodajanja piva, vina in žganja v zapečatenih steklenicah po trgovcih, je poročal g. Korbar iz Zagorja. Tozadevna sprejeta rezolucija protestira proti temu sistemu. G. Bučar (Kostanjevica) je poročal o omejitvi točenja pod vejo (bušenšank). Glede 7. točke: O potrebi zadružnega inšpektorja za Kranjsko — poročevalec g. Kenda, Ljubljana — se je po sprejeti rezoluciji vnela zelo živahna debata. Uprizoril jo je g. Kamenšek (Dobrava), s svojo kritiko na naslov tega urada v Trstu. Sprejela se je rezolucija, zadevno draginje živil. Zveza zahteva uvoz iz Srbije. Predlog g. Gržine, naj se tej rezoluciji priklopi še dostavek na omejitev izvoza iz Kranjske, je propadel napram predlogu g. Kamenška, češ, da tak predlog ne spada k rezoluciji. Sprejela se je rezolucija, zadevno podaljšanja, ozir. zveze dolenjske železnice z Dalmacijo. (Poročevalec g. Bučar). Potem so se sprejele še resolucije: k točki 10: protest na dež. odbor glede povišanja deželnih doklad na užitnino (poroč. g, Kavčič.) — K točki 11: zadevno prenosa gostilniške obrti na otroke in naslednike, poroč. g. Cerar, Kamnik). — K točki 12: glede odprave vinotočev čez ulico in trgovskih žganjerij, (poroč. isti). — K 13. točki: Ugovor glede prisilnega oddajanja v najem in rubljenja gostilniških koncesij (poročevalec g. Krapež). S tem je bil glavni del dnevnega reda izčrpan. Prečitajo se potem še došli pozdravni brzojavi. K zadnji točki: razni predlogi in nasveti, se je oglasil g. Tomažič iz Šiške v zadevi nove pivovarniške akcije, oziroma združenja z veliko pivovarno. — Stvar pa ni prišla do razprave. Ob. 1. pop. je predsednik shod zaključil. Nato so se dali zborovalci fotografirati pred deželnim muzejem. Sledil je kot zaključek skupen obed v restavraciji Tivoli, katerega se je ob živahnih govorih udeležilo kakih 140—160 oseb. — Poročilo o tem priobčimo jutri. Dnevne vesti. Kaj je „Jutro“? »Slovenec" našega lista še do danes ni omenil z imenom, ali ker hoče na vsak način reagirati na našo ostro kritiko klerikalne politike, naziva „Jutro“ dosledno »organ mladinov". Klerikalni organ naj si zapomni enkrat za vselej, da je »Jutro11 sicer skozinskoz napreden list, ni pa organ nobene ,stranke ali struje. »Jutro je in ostane neodvisen političen dnevnik. »Slovencu" ni prav da smo poročali med brzojavi o blamaži dr. Šušteršiča pri volitvi načelnika proračunskega odseka. Klerikalni organ pravi, da dr. Šušteršič ni niti član proračunskega odseka in porablja to kot dokaz, da je naš dunajski poročevalec — lagal! Vprašamo »Slovenca* samo to-le: ali ne morejo agitirati pri volitvi manjvrednih operetnih sester slabega in najslabšega kalibra. Ne da se sicer tajiti, da kljub vsej dobri volji vendarle pade g. pl. Bakonyi včasih nehote v oni stari bedasti operetni styl — v mislih imamo tu nastope rezervnega kadeta Wallersteina — a zopet nas pomiri s takoj nato sledečo večjo ali manjšo duhovitostjo, s katero je obdarovan predvsem dobro orisani nadlieutenant pl. Lčrenthy: ljubezen, ljubosumnost in končna zmaga tega simpatičnega oficirja, vse to združuje v lepo harmonično jednoto. Z resnimi scenami se lepo menjavajo komične, diskretno-komične in groteskno-komične, kakor jih pač diktuje vsakokratni položaj in seveda tudi okus g. libretista. Izvrsten komičen tip je rezervni kadet Wallerstein, pravzaprav njegova karikatura; dobro komično epizodo tvori smešna kon-troverza med huszarjem Feketem in infate-ristom Nowakom. Kolikor ni uloga Ma-rossija, enoletnega prostovoljca pri hu-szarjih, tega veselega, porednega don Juana, že sama na sebi in predstavljanemu značaju primerno dovolj živahna in razposajena, jo je gdč. Thalerjeva, ki je za včeraj privzela na zunaj moški spol in se nam prezentovala v elegantni uniformi, ki ji v resnici ni slabo pristojala, še izpopolnila oziroma stopnjevala s svojim kakor šampanjec prekipevajočim temperamentom. Glasba daje g. Kaminu najboljše spričevalo; dovršeno znanje, nadarjenost in melodična invencija, so signature včerajšnje premijere. načelnika kakega odseka tudi poslanci, ki niso člani dotičnega odseka? Vsak razsoden človek odgovori, da je agitacija ne samo dovoljena tudi nečlanom, samo »Slovenec" tega menda ne more ali pa noče razumeti. Proti draginji naznanjajo sedaj boj po oglih ljubljanskih ulic veliki rdeči lepaki. Draginje se ubranimo le tedaj, če se vzdržimo alkohola. Tako kriče naši klerikalci, misleč, da so s tem storili vse v obrambo že res neznosne draginje. »Napij se iz studenca — Živela abstinenca". Tako čitaš na lepakih. Pri tem pa se nam vrin-juje nehote vprašanje, ali ne izvira morda v hiši št. 21. na Dunajski cesti tudi tak studenec ki ima v sebi čudodelno moč, udušiti draginjo. Tam namreč ima znani klerikalni velikaš Karol Pollak točilnico za žganje. Dasi sam ne izvršuje tega obrta, vedar daje svojo koncesijo za drag denar v najem in tako ima veliki in pobožni Pollak od največjega ljubljanskega žganjetoča obilen dobiček. Kaj njemu mar draginja, kaj njemu mar, da puščajo gotovi sloji v njegovi žganjetočilnici ves svoj zaslužek — njemu se ne gre za uresničenje načel njegove stranke — njemu se gre, kot vsakemu klerikalcu samo za — lasten dobiček. Gospod Pollak! Ali bi ne hoteli postati prvi bojevnik zoper draginjo v Ljubljani? Ali bi ne hoteli prvi dejansko pokazati Vašo željo, da se odpravi draginja in vrnite politični oblasti Vašo koncesijo z velikodušnimi besedami: Mi klerikalci smo za ljudstvo, zato odstopim od koncesije, odstopim od dobička ki mi ga donaša največja točilnica žganja v Ljubljani, »Pri Pavliču" na Dunajski cest. »Slovenec* in klerikalni cestni odbori. Ljubljana se zadnja leta res ne more ponašati s cestno snago in s posebnim redom in olepšavo, toda, ker se »Slovenec" in klerikalci pri vsaki dani priliki zaganja v ljubljansko občinsko upravo, moramo danes tem ljudem nekoliko posvetiti z upravo in nesnago, ki je v njih rokah. Evo: V ljubljanski okolici načeluje okrajnemu cestnemu odboru Anton Belec, vulgo Klan-farjev Tone iz Št. Vida nad Ljubljano. Možakar je klepar in župan, ampak ceste so pod njegovim načelstvom v okolici take, da se jih še cigan ob deževju ustraši. Polne blata, vsako leto enkrat posute, jarki ostudni in ceste zvožene, da se lahko pri največji pazljivosti prevrneš. Tu naj »Slovenec" in njegovi klerikalni zanikrni funkcionarji večkrat vtaknejo svoj nos. Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo priredi v nedeljo, dne 18. decembra leta 1910. ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Antona Steinerja na Opekarski cesti shod narodno-naprednih volilcev in volllk krakovsko-trnovskega okraja. Na shodu bosta govorila deželna poslanca gg. dr. Tavčar in dr. Karel Triller. Ker je shod splošno važnega pomena, se ga gotovo udeleže vsi volilci in volilke okraja, ki jim je kaj mar občna in lastna korist. Zato vsi na shod, da daste primeren odgovor na infamno natolcevanje in žaljenje izza klerikalnega shodiča, ki se je vršil pred kratkim v znani Kotnikovi gostilni gostilni na Opekarski cesti. »O ženski volilni pravici s posebnim ozirom na novi ljubljanski občinski volilni red" se glasi naslov predavanja, ki ga priredi »Splošno slovensko žensko društvo" v petek, 16. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Predaval bode gospod dr. Milan Korun. Ker ljubljansko ženstvo niti ne pozna svojih najnovejših pravic in dolžnosti, je nujno KSlmžnovo melodiko prevevata svežost in neprisiljena naravnost, dve prednosti, ki se tako redko družita v eni in isti opereti; ritmika je kar naravnost drzna, instrumentacija vrlo karakteristična, glasovi part ekskviziten. Kot edino pomanjkljivost instrumentacije omenjamo, da se nam zdi mestoma nekako preobložena, nekako premasivna in da stopajo medena pihala in pavke le preveč vsiljivo v ospredje, med tem ko imajo lesena pihala in loki večkrat jako podrejene partije. Biseri operete so: pesem Lorenthyja z znanim krasnim »Mondeswalzer"-jem, potem Marossijeva pesem „o poljubu", dalje plesni duett in csardžs. Melodram v prvem aktu je pač muzikalno najdragocenejši del partiture. Lahna plesna godba in izgubljajoč se mirozov se združita s srčnimi izlivi L5renthyjevimi; kakor različne so te tri sestavine, jih vendar zna umetnost g. Kšlmšna umetno spojiti, tako da izzvene skupaj v sladkonežnih akordih. Da je pri vsej originalnosti komponistovi zahtevala tudi vladajoča operetna moda svoj obolus v obliki obligatnih koračnic, valčkov, pesmi in coupletov, kdo bi se čudil, kdo bi ga zameril! ? Noviteta je bila v splošnem dobro pripravljena in okusno inscenovana; režija je bila izredno vestna in zasluži specijelno pohvalo. Orkester je absolviral svoj part bravurozno, g. kapelniku priporočamo samo, naj ublaži ono neukusno forsiranje medenih pihal. Oprema in kostumi so ugajali, ne mo- potrebno, da se udeleži prav mnogoštevilno tega aktualnega predavanja. Vstop je prost in vsakomur dovoljen. Vrazova Akademija. Vrazovo proslavo so brzojavno pozdravili: 1. iz Bel-grada: Profesorsko društvo (predsednik Simič, „z željo, da ideje Vrazove vedno bolj zagrevajo naša srca"), klub »Slovenski jug" (predsednik Markovič); 2. iz Gradca: akad. društvo »Triglav" (Slavnim manom velikega pesnika Stanka Vraza se poklanja); 3. iz Krakova: Klub slowianski (predsednik Zdiechowski: »z mislijo in srcem smo z vami"); profesor Tad. Grabowski, ki potuje zdaj po Balkanu; 4. iz Zadra pesnik Katalinič-Jeretov; »Matica Dalmatinska" (»divu na Pernasu hrvatsko-slovenskem, vonjavemu cvetu naše preporodne knjige"); 5. iz Zagreba: Društvo hrv. srednjeskol-skih profesora, društvo »Merkur"; 6. iz Sofije: jugoslovansko umetniško društvo »Lada" (Vešin, predsednik: Živela skupnost slovanska, obnovljena ob Vrazovi stoletnici). — Akademije se tičejo še sledeči dopisi: 1. iz Gradca dopis prof. Murka: ». . . V duhu bom med zbranimi častilci slovensko-hrvatskega pesnika in velikega delavca na polju kulturnega zbliževanja južnih in severnih Slovanov". 2. iz Zagreba: »Hrvatsko društvo inžinira i arhitekta" (spominjaje se zaslug Vrazovih »za hrvatsko in za slovansko knjigo, za slovenski in za hrvatski narod"); 3. iz Zagreba: Kr. kazalište (intendant Treščec pl. Branjski), »pozdravljajoč naš blagdan, ki nam more biti nov cilj zaupanja in vere v boljšo bodočnost", ter obetajoč, da se bo v bodoče na zagrebški pozornici čim najbolj negovala slovenska drama. — Drugi dopisi in obsežni referati, ki se tičejo strogo bodoče Zveze jugoslovanskih kulturnih društev, bodo priobčeni posebe. Knjige »Slovenske Matice" so izšle. Letošnji dar obsega šest knjig: 1. Letopis za 1. 1910. 2. Zbornik XII. zvezek. Dr. Bo-gumil Vošnjak: Ustava in uprava ilirskih dežel. 3. Zabavna knjižnica: Dr. Fr. Detela: Pegam in Lambergar. 4. Knezova knjižnica: Ivan Lah, Brambovci. 5. Prevodi iz svetovnih literatur: Julij Zeyer: Jan Marija Ploj-har. 6. Dr. Matko Potočnik: Vojvodina Koroška II. zvezek. O knjigah prinesemo v prihodnjih številkah podrobno oceno; Občinske volitve v Trbovljah. V Trbovljah so se vršile te dni občinske volitve. Voliti je bilo 30 odbornikov in 15 namestnikov, namreč vsak razred 10 odbornikov in 5 namestnikov. Za volitve je bila, kakor znano, sklenjena kompromisna lista in sicer: 15 naprednjakov, 4 socijalisti, 3 klerikalni kandidati in 8 zastopnikov rudnika (Nemcev). Vse stranke so se držale kompromisne liste, le dva mlada napeta kaplančka sta delala zgago in s pomočjo par nerazumnih mož postavila lastne kandidate za tretji in drugi razred. — A kljub strašni agitaciji teh dveh klerikalnih petelinčkov in par drugih podrepnikov, so klerikalci doživeli tako blamažo, da so popolnoma pobiti. V tretjem razredu je bilo oddanih 719 glasov. Od teh je dobila kompromisna lista 553—684, klerikalci pa 63—120 glasov, nekaj pa jih je bilo raztresenih. V drugem razredu so dobili naprednjaki 110—126, klerikalci pa 17—31 glasov. Volitve so za napredno stranko izpadle zelo častno. Izmed 30 odbornikov je 17 naprednjakov, 4 slovenski socijalisti in 8 zastopnikov industrije (Nemcev) in samo 1 klerikalec. Naprednjaki so torej dva glasova priborili, klerikalci pa dva izgubili. Zelo značilno je, da so za klerikalno listo najbolj agitirali veteranci. Dočim so slo- remo pa tega trditi o svetlobnih efektih, ki so se izkazali mestoma kot precej pomanjkljivi. Rizo je pela gdč. Hadrbolčeva s primerno sentimentalnostjo in potrebno lyriko. Sloviti »Mondeswalzer* je predna-šala z umetniško eksaktnostjo, kakor je bila sploh v pevskem oziru odlična. Nekoliko manj je uspela v igri; pristavljamo pa izrecno, da tega sicer vedno izvrstni umetnici ne štejemo prav nič v zlo, ker je pač težko igrati ulogo, ki ji ne »leži". Gosp. Iličiča Lorenthy (na kak način so nekateri prišli do Lorenteja ne razumemo) je postal mahoma simpatičen in je izredno zadovoljil v vsakem oziru; odlične posameznosti, je pri g. Iličiču v resnici odveč. G. Povhe je temeljito pregnal skepticizem, s katerim smo pričakovali njegovega Wal-lersteina. Trivijalnostim se je spretno izognil in postavil tako svojega kadeta na upoštevanja vredno višino; židovski dialekt ni prišel do veljave. Gdč. Thalerjevi ni primanjkovalo temperamenta; pesem »o poljubu* je učinkovala, sveži plesni duett z gospo Iličičevo je prinesel aplavz. Gospa Iliči če v a je napravila iz Treszke zares srčkano sentimentalno koketko. Gosp. Bukšek kot Turi in g. Molek kot Lajoš sta bila zelo na mestu; g. Bukšku priporočamo sicer glasnejši in razločnejši izgovor. G. Verovšku ni ničesar očitati, ostane naj samo konsekventen v svojem magyar-skem dijalektu. Huzarski poročniki in kadeti so se izkazali kot slabi kavalirji še slabših manir. —a— venski socijalisti šli skupno z naprednjaki v boj, so bili klerikalci zvezani z Nemci in zato so tudi tako sramotno pogoreli. Volitve so se torej v sredo končale in župan te za Slovence velevažne, velike občine Trbovlje ostane napredni Slovenec. Tisti pa, ki poslušajo hujskarijo iz farovža in kapla-nije dobijo pri drugi priliki še večjo klofuto. Odbor Dolenjskega pevskega društva v Rudolfovem naznanja, da se vrši dne 17. t. m. ob 6. uri zvečer v Narodnem domu redni občni zbor s sledečim vspo-redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo, tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Ako ne bi prišlo zadostno število članov, se vrši občni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu navzočih članov. V Narodnem domu novomeškem bo v soboto, dne 17. t. m. javno predavanje. Predaval bo gosp. dr. Cel. Jelenc. Predmet: Razvoj avstrijske ustave. Nepoštena dekla. Posestniku Ivanu Trampušu je v poslednjem času zginilo dvakrat po 20 K, enkrat 10 K in večkrat tudi manjši zneski, ne da bi mogel priti tatu na sled. Policija je kot osumljeno aretirala njegovo komaj 16 let staro deklo Ano Mihovec iz Sore in jo izročila sodišču. V njenem kovčku je policija našla tudi več ukradenih predpasnikov. Junak z nožem. Predvčerajšnjem je delavec Matija Slapar popival v neki gostilni na Dolenjski cesti z nekim brezposelnim hlapcem. Ko je Slaparju zmanjkalo denarja je prodal hlapcu svojo srebrno uro z verižico za 16 K- Nato sta popivala dalje in zapila vse, potem pa pila na račun. Ko se ga je Slapar že močno nasrkal, je nenadoma zgrabil za nož in napadel svojega tovariša. K sreči je raztrgal samo obleko. Ko je prišel nato v sobo gostilničar, ki ga je posvaril, naj miruje, je naskočil tudi njega in mu prizadjal na desni roki več lahkih telesnih poškodb. Konečno je prišel stražnik, ki je odvedel imenovanega junaka na stražnico, kjer se bo pokoril za svoje grehe. telefonska In brzojavna porodila. Državni zbor. Dunaj, 15. decembra. V današnji seji avstrijskega državnega zbora so se vršile najprej volitve v delegacije. Za Kranjsko je bil izvoljen kot delegat dr. Šušteršič, za namestnika Pogačnik, za Goriško klerikalec Fon, za namestnika dr. Gregorčič. Med češkimi poslanci je zopet izvoljen za delegata prof. dr. Masaryk, kljub temu, da je celo več čeških poslancev, zlasti pa češki klerikalci, glasovalo proti njemu. V parlamentarnih krogih vlada prepričanje, da je to gonjo proti prof. Masaryku vpri-zorila vlada, ki se boji, da ne bi Masaryk pri delegacijah nastopil v znani aferi Vasic. Po volitvah se je pričela razprava o podpornih blagajnah za sirote. Na predlog po* slanca dr. Ploja je bil predlog v drugem in tretjem branju sprejet. Nato je železniški minister Wrba govoril o tarifih za premog in konstatiral, da se je v sedanjem času znižala cena premogu za 30 °/0. Izjavil je, da pripozna važnost velikih premogovnikov in bo skušal ugoditi vsem željam poslancev, katere so izrazili pri debati. Nato je bila seja zaključena. Po jutršnji seji se prično parlamentarične počitnice. Prva seja po počitnicah bo dne 12. januarja. Delegacije bodo sedaj zborovale v Budimpešti in se prično seje delegacijskih komisij dne 18. seja plenuma pa 28. ali 29. januarja 1911. Do tega časa se mora tudi izvršiti rekonstrukcija kabineta. Pričakuje se, da bo še pred zasedanjem delegacij prišlo tudi do sporazuma med Čehi in Nemci. Že sedaj se z vso gotovostjo zatrjuje, da Bienerth ostane na svojem mestu. Ker rešitev avstrijsko-srbske trgovinske pogodbe pred novim letom še ne pride na vrsto, namerava ministrski predsednik baron Bienerth provizorij podaljšati za toliko časa, dokler ne bo predloga sprejeta. Jutri se vrši zadnja seja državnega zbora v letošnjem letu. Slovenski klerikalci bodo jutri glasovali za proračunski provizorij, kljub temu, da so v odseku glasovali proti njemu. Za plačilo jim je vlada obljubila različne koncesije, namreč: imenovanje ljubljanskega kanonika drja. Karlina tržaškim škofom; zagotovitev, da vlada kljub nezakonitim postopanjem klerika.nih goriških poslancev ne razpusti goriškega deželnega zbora in podpiranje različnih klerikalnih gospodarskih organizacij. Ministrski predsednik baron Bienerth je imel danes s poslancem dr. Fiedlerjem in dr. Urbanom posvetovanja glede nadaljevanja češko-nemških spravnih pogajanj. Poljaki so izjavili, da bodo pri jutršnjem glasovanju o proračunskem provizoriju glasovali proti podpori parobrodni družbi Au-stro-Americana. Seja moravskih okrajnih glavarjev. Brno, 13. decembra. Vlada je poklicala včeraj semkaj vse moravske okrajne glavarje, da povedo svoje mnenje, kako razpoloženje vlada sedaj med ljudstvom. Današnje seje se je udeležilo 42 okrajnih glavarjev in uradnikov in je trajala ves dan. V političnih krogih se domneva, da je hotela vlada samo zvedeti, kako razpoloženje bi zavladalo med ljudstvom v slučaju razpusta državnega zbora. Rekonstrukcija kabineta. Olomuc, 15. decembra. „Našinec“, glasilo poslanca dr. Hrubana poroča iz zelo zanesljivih virov z Dunaja, da se mora rekonstrukcija kabineta izvršiti že do 15. januarja, ker dosedanji kabinet, ki se nahaja in statu demissionis ne more stopiti pred delegacije. Poljaki posredujejo. Dunaj, 15. decembra. Poljaki so prevzeli posredovanje med vlado in opozi-cijonalnimi strankami. Pogajanja bo vodil poslanec dr. Kozlowski, ki je tozadevno že konferiral z dr. Fiedlerjem, dr. Kramarem, Udržalom, Hrubanom in Zazvorsko. Pogajal pa se je tudi že z dr. Šušteršičem. Čisto jasno pa je, da posvetovanja ne bodo imela nikakega uspeha, ker je dr. Kozlovvski pri slovanskih poslancih skrajno nepriljubljen. Umazano perilo visokih plemičev. Dunaj, 15. decembra. Tukaj je današnja aretacija grofa WoIfa-Metternicha iz stare plemenitaške rodbine vzbudila velikansko senzacijo. Neki pruski poročnik je namreč naznanil policiji, da je grof Wolf-Metternich, ki se je šele pred kratkim poročil z igralko Wallentin, izvršil v Londonu pri igranju več sleparij. Aretiran je bil tudi neki „grof“ Kčinig, o katerem pa se je takoj zvedelo, da je samo navaden pustolovec (Hochstapplar) in priznan slepar. Dalje je bil aretiran tudi neki pl. Newton. Med aristokrati in plemiči vlada radi teh aretacij velikansko razburjenje in ogorčenje. Sklicanje sabora. Zagreb, 15. decembra. Hrvatski sabor je sklican na 20. decembra t. 1. Koalicija, krščanski socijalisti in Starčevičanci bodo postopali složno in šli vsi v boj proti sedanji vladi. V to svrho se je že dosegel med imenovanimi strankami popoln sporazum. Poslanik Berchtold — naslednik Aehrenthala. Dunaj, 15. decembra. Danes ob 1. uri popoldne je cesar v zelo dolgi avdijenci sprejel avstrijskega poslanika Berchtolda v Petrogradu, kakor se trdi, je Berchtold izbran za naslednika Aehrenthala. Reproclteta zagrebškega vseučilišča. Zagreb, 15. decembra. Akademični senat je imel danes sejo, na kateri je obravnaval o reprociteti zagrebškega vseučilišča. Sklenil je zavzeti se z vso silo za rešitev tega vprašanja. Grof Bobrinski — avstrijski veleizdajalec. Lvov, 15. decembra. Za znanim ne-oslavistom in ruskim poslancem, grofom Bobrinskim, je avstrijska vlada izdala tiralico, ker je obtožen radi veleizdaje. Grof Bobrinski je imel namreč 20. decembra leta 1908 po ruskem koledarju v Seretu v Bukovini neki govor, v katerem je bičal razmere v Avstriji. Kar naenkrat — po dveh letih — se je avstrijska vlada spomnila na njegov govor in mu podtaknila veleizdajalske tendence. Grof Bobrinski torej ne bo več smel na avstrijska tla. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Popravek. » V predvčerajšnji ..Poslano" se nam je vrinila neljuba pomota, da dotični gospod, ki je vso stvar opazoval, ni stal pred dež. dvorcem, temveč pred Tonhalle. Vsak petek sveže mori v restavraciji „PRI LIPI“. Pristna dolenjska in štajerska vina. Mrzla in gorka kuhinja vedno na razpolago. — Sprejema se tudi abonemente na hrano. na prodaj! Še nekaj krasnih stavbenih parcel v sredini mesta na vogalu Kuhnove in dr. Val. Zarnikove ulice. Opozarja se, da imajo stavbišča vsled suhega peščenega terena, solnčnate lege ter vremenskega zavetja najbolj ugodno stavbno lego. — Poizve se pri lastniku Kuhnova cesta št. 5. < *T7" v za slabokrvne in prebolele 1"1 je zdravniško priporočeno črno dal-1 matinskovinoKuc najboljše sredstvo 5 kg franko K 4-—. 13x'. JVovfl.liovic, Jlijiifolja/na. Močan in trezen hlapec h konjem se takoj sprejme v zalogi piva Reininghaus. Važno za ?se urade in trgovce! Ličen stenslii KOLEDAR 1911 je izšel in se dobiva pri založniku FR. IGLIČ v Ljubljani Mestni trg št. 11. Cena samo 30 v, pri večjem naročilu popust. n Hotel in restavracija Bavarski dvor“ Dunajska cesta št. 29 se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno mej ena, Mir in točnost zajamčena. Za obilen poset se priporoča v Stefan Bergant lastnik. VI prihranite denar! Automatični namizni pri-žigalnik (poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk. Lepo darilo! K 3-SO Lepo darilo! Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji Izjemne cene. Česky hostinec v Terstu Češka gostilna v Trstu Božična darila! Prodno h! ii.jl tiplte božfčnlh daril, blagovolite si ogledati še moje Izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg ali Sv. Petra cesta Špceljnlna trcovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne to-vsirin' in- v Svtcl z varstveno znamko Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, Juvelov ter briljantnih n,■»kitov itd., istotako ogromna izbira fcinu-srebrnefra blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu. Postrežba strogo solidna! Cene najnižje ! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: „H. Suttner". Cenik zastonj ln poštnine prosto! Dragocen dar Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete 100 naslovov (edino z dežele, ne iz glavnih mest) zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane. Prodaja patentovanih novosti Leopold Weiss, Dunaj H Eofenedergasse 1. ETERilT-trnna Patent HATSCHEK. Najboljše pokrivanje streli. Generalni zastop: V. Janach & Comp., Trst. G-lavaia zaloga: T1. KORN, I-jjitl>ljana. Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno E. Scherag-a pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. - Naroča se: Dunaj XV., Fiinfhausgasse štev. 5. SZS 523 Največja božična « okasion prodaja v konfekciji za dame in deklice, ter izgotovljenih oblek za gospode, dedke in otroke. Primerna koristna darila. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5. &&&?.} P. KERpSmS Delniška glavnica: f 3mlftll3feMflvl9*& "* «® Mwllll««I Keserrai fond k 5,000.000. ai|imji joaummi mjtipiuuum w k 450.000. 301—46 Stritarjeva ulica, štev. S£. Podružnic© ¥ SpJjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. ----------- — — - u » — - m —7 — mm -------- Sprejema vloge na knjižice is na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4VV 1 baržmil pliši, tančice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, jabots šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila, vedno najnovejše in v naj večji izberi Modna trgov ina P. MAGDIČ, Ljubljana, naspr. glavne pošte. Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček „cikorije-*'', temveč določeno znamko; ^Franck" da imate zagotovilo za vedno Jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja, JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5. Naj večja zaloga moških, damskih in jotroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. Nekaj izborno ohranjenih automobilov ■vseli -velilrosti se ceno proda,. Moje ime jamči za solidno !n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII., Santergasse 13. Tovarna vozov Peter Keršič v Sp. Šiš priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. "= Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. ===== Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem- ljejo v račun. — ustanovljena 1. 1882. ieieion si. ioo. Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.8C4 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana,Dunajska cestal8 v lastnem zadružnem domu je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121*11 upravnega premoženja K 20.775.510-59 obrestuje hranilne vloge p«* 4yio brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-•: metom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. :: Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000. Rezervni zaklad K 400.000. Posojuje na zemljišča po 5l/‘»°/o a li/2°/o na amortizacijo ali pa po 5>/4°/o brc* amortizacijo; na menice po 6°/o. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortlzovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov Zapravljivec je kdor svojim ljudem dopušča, da kurijo z drugim premogom, kot šentjanškim. Šentjanški premog je namreč poleg tega, da ima izvrstno gorljivost, tudi za 60 vin. pri 100 kg cenejši, kot vsak drug premog. Prodaja se namreč na drobno v hišo dostavljen in to samo v mestnem okrožju 50 kg po K 1-20. Razen prodajne pisarne v Šelenburgovi ulici 7., 1. nadstropje sprejemajo naročila sledeče tvrdke: Ivan Babič, Dolenjska cesta, E. Kavčič, Prešernova ulica, Leskovic & Meden, Jurčičev trg, I. Mencinger, Sv. Petra cesta, B. Sevar, Sv. Jakoba trg, A. Sušnik, Zaloška cesta, Fr. Trdina, Stari trg, Ivana Tonih, Tržaška cesta, Uradniško gosp. društvo, Kongresni trg. Naročila in denar za premog za Šiško sprejema g. Lud. Kotnik, trgovec v Sp. Šiški.