Glas zaveznikov Leto III - St. 512 ormacijjski dlneonik A. L S. Cena 5 lir TRST, sreda 26. februarja 1947 UREDNIŠTVO: Via S. Pellioe 8 - Telefon St 9385« In 7308 OGLASI: Cena za milimeter višine na ena kolona), trgovski L. 15. mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10, finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. L, Trst, ul. 3ilv; Pellico št. 4, tel. 940-». Cena nosamezne številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo. Neuspel zaključek londonskih razprav o Nemčiji hova odobritev podvržena sporazumu, ki so ga dosegli o obeh delih listine.# Sporazum glede poročila o Avstriji poročilo o avstriji LONDON, 26. februarja — Posebni namestniki zunanjih ministrov za nemško vprašanje so pred včerajšnjim imeli enega izmeti zadnjih sestankov, ki pa je bil oster in očitno ni prinesel nikakega uspeha. Namestniki so se prepirali pet ur ih pol, kaj naj bi poročali, oziroma ne poročali, svojim zunanjim ministrom glede tega, da se niso zedinili o načinu, kako naj bi manjše zavezniške države predložile svoje mnenje pri sestavljanju nemške mirovne pogodbe, je zdelo 'Vendar pa se je zdelo na koncu, ko so namestniki celo stvar odstopili redakcijskemu odboru, da j« s svojim naziranjem nekoliko prodrl sovjetski predstavnik Gusev, ki je pni razpravljanju sijajno uporabljal taktiko zanikovanja. Ostali namestniki zunanjih ministre v so končno Guseva z vztrajnim izpraševanjem le pripravili do tega, da je razkril, kakšen je sovjetski predlog. Sovjeti želijo, da bi namestniki izdali zgolj utemeljeno poročilo o splošnem načrtu, kakšen naj bi bil postopek za sestavo in sklenitev nemške mirovne pogodbe. Namestniki pa ne bd smeli po sovjetskem mnenju Izdati nobenega sporočila, pa naj bi bilo to poročilo soglasno (tli pa me, glede važnega vprašanja O sistemu odborov, preko katerih bi manjše zavezniške države imele posvetovalni glas pni odločitvah štirih velesil. Namestniki so končno »prejeli [francoski kompromisni predlog, da to zadevo odstopijo redakcijskemu Odboru, In sicer podi pogoji, ki so Belo,k podobni tistim, katere je predložil Gusev. Britanski zastopnik .TVilliam Strang pa je stavil krepek pridržek im ugovarjal, češ da je njegov pristanek na prvo razloženo poročilo odvisen od tega, če bodo v omenjeno poročilo vključili še nadaljnje poročilo o načinu, kako naj manjše zavezniške države izrazijo svoje mnenje. Predvčerajšnji sestanek namestnikov se je začel v znamenju so-elasnosti. Namestnik* »o brej*, komentarja odobrili poročilo, ki je obsegalo 90 strani |n je bilo sestavljeno iz dveh delov; to poročilo navaja stališče zavezniških vlad, katere so namestniki zaslišali glede glavnih vprašanj o nemški mirovni pogodbi. Nato se je začela brezkončna in zmedena debata o osnutku glede postopka pri sestavljanju pogodbe, katerega je predložil redakcijski odbor. Razpravljanje o drugem delu poročila je bilo prekinjeno, ko je Gusev nepričakovano izjavil, da se o tem poročilu niso sporazumeli vsi predstavniki v redakcijskem odboru, ter da zaradi tega me more o tem poročilu razpravljati. Vendar pa so namestniki našli način, da so obšli to zapreko. Glavni nesporazum pa je nastal zaradi četrtega paragrafa, ki govori o ustanovitvi štirih stalnih odborov, ki naj bi razpravljali o političnih, ozemeljskih, gospodarskih In vojaških vprašanjih, ki so v zvezi z Nemčijo. Namestniki se hišo mogli sporazumeti o britanskih, ameriških in francoskih predlogih, da bi vključili v te odbore primerno število zavezniških d‘ržav in da bi Imel vsak zastopnik štirih velesil pravico imenovati nekega predstavnika zavezniških držav v te odbore. Gusev je predložil, da črtajo vse te odstavke, o katerih se niso sporazumeli; po kratki debati Je Gusev podal izjavo, ki Je učinkovala kakor bomba, ter je de- jal, da se sovjetska delegacija ne bo udeležila razpravljanja o celotnem poročilu, katero je predložil redakcijski odbor. Na ponovna vprašanja je Gusev stavil predlog, naj namestniki predlože zunanjim ministrom skupno poročilo o splošnem načrtu glede postopka; to poročilo naj bi se opiralo na sovjetske predlogo o postopku. Glede vprašanja o načinu, kako naj bi se velesile preko raznih odborov posvetovale z drugimi zavezniškimi državami, je Gusev dejal, naj bi namestniki zunanjim ministrom zgolj predložili razne predloge štirih namestnikov, obenem s pripombo, da niso dosegli nikakega sporazuma. Ostali namestniki so temu Gusevemu predlogu ugovarjali. Na osnovi kompromisnega predloga, ki ga je stavil francoski zastopnik Ocuve de Murville, so namestniki sklenili naročiti redakcijskemu odboru, da sestavi listino, ki bo < stavljena iz točk, ki govore o postopku in o katerih so dosegli sporazum; poleg tega pa bo listina obsegala tud' posamezne predloge poedinih namestnikov glede načina posvetovanja, obenem s pripombami, katere želijo staviti namestniki glede na to, da niso mogli doseči sporazuma, ZADNJE ZASEDANJE NAMESTNIKOV ZA NEMČIJO Posebni namestnik* za Nemčijo so imeli sinoči 'končno zasedanje. Niso Izdelali skupnega poročila o najvažnejšem vprašanju, ali naj se posvetujejo ali ne z malimi zavezniškimi državami o mirovni pogodbi z Nemčijo. Poročilo — ki ga bodo zdaj poslali v Moskvo in ki so ga namestniki podpisali sinoči na večerji, ki jo je priredilo ameriško odposlanstvo — Je samo nota, da so namestniki poslušali poročila raznih zavezniških držav, nadalje da so se sporazumeli o nekaterih splošnih določbah glede postopka ter da niso mogli doseči sporazuma o posvetovanju z ostalimi državami zmagovalkami. Temu poročilu bodo dodali spomenico q malih zavezniških državah. Tako so se sporazumeli o splošnem osnutku za postopek ter predložili šest posameznih predlogov za sesta-vo odbora. Preden so se sporazumeli o tem poročilu, se je vnela ostra debata med britanskim in sovjetskim namestnikom zaradi razlage, o kateri je sir Allam Strang želel, da bi jo dodali. Izjavil je, da Velika Britanija podpira splošni postopek pogojno na podlagi sporazuma o odboru. Nekaj časa je Fjodor Gusev zagovarjal stališče, da bi vključitev tega pridržka v obliki razlage pomenila vrnitev na prej doseženi sporazum. Končno so vstavili sledečo razlago: «Britansko in ameriško odposlanstvo sta se pri odobritvi poročila odboru strokovnjakov sklicevali na gornji pridržek, da je nji- Poljsko-angleSka trgovinska pogajanja LONDON, 26. februarja. - V dobro poučenih londonskih krogih menijo, da bodo anglo-poljski finančni sporazum za ureditev vojnih dolgov med obema državama, z ratifikacijo katerega so zavlačevali, verjetno ratificirali med pogajanji za anglo-poljske trgovinske konvencije, s katerimi bodo pričeli v Londonu ob koncu tega tedna. Sporazum za vojne dolgove so zaključili in podpisali v Londonu preteklo poletje, toda britanska vlada je odlomila ratifikacijo katera bi odprla pot za vrnitev poljskega zlata v vrednosti štirih milijonov funtov Sterlingov, ki je naloženo v Londonu. Navedla je kot vzrok, da poljska vlada ni Izpolnila raznih obvez, ki jih je prevzela, da bi izvedla svobodne in pravilne volitve. Tudi po splošnih. volitvah na Poljskem, ki so bile pretekli mesec, je ostala ratifikacija se dvomljiva, kajti potek volitve so razni britanski uradni poročevalci zelo kritizirali. Uradna poljska delegacija bo ta teden odpotovala v London, kjer bo zabela pogajanja za angio-poljsko trgovinsko pogodbo. Ko je to sporotil tujemu tisku, je Modzeleiuski izjavil, da bi bila ratifikacija finančnega sporazuma, ki so ga podpisali preteklo poletje, s strani Velike Britanije elzelo koristila, ker bi ustvarila potrebno o-zračje za prihodnja pogajanja.» Kot so izvedeli, bo delegacija pod vodstvom Tadeusza Lychowskega, predstavnika poljskega ministrstva za trgovino s tujino, nesla s seboj dolg seznam izdelkov, ki jih Poljska trenotno lahko nudi Veliki Britaniji v zameno za indiistrijski, e-lektrični in gradbeni material. Čeprav Poljska 5e potrebuje pomoč iz tujine, lahko zdaj prihrani za izvoz nekatera živila kot slanino, jajca, cement, stekla in približno 30 drugih proizvodov, toda samo omejeno kolilino lesa. Lahko pa nudi večje količine raznih drugih vrst poljski zunanji minister Zpgmund\blaga. Na včerajšnjem zaključnem zasedanju, ki je trajalo samo 75 minut, so se namestniki sporazumeli glede poročila o Avstriji, ki ga bodo predložili Svetu zunarnjih ministrov v Moskvi. Poročilo, ki dejansko predstavlja ogrodje mirovne pogodbe za Avstrijo, bodo kljub raznim nespo-razumljenitn klavzulam zdaj predložili glavnemu tajniku, ki bo skupno z zastopniki štirih namestnikov pregledal vsebino ter popravil morebitne napake. Kratko razpravljanje, ki ni dovedlo do nobenega rezultata, je nastalo ob izjavi britanskega delegata lorda Hooda, ki je rekel, da s predložitvijo poročila zunanjim ministrom ni nameraval izključiti možnosti štirim delegacijam, da kesneje dodajo druge argumente, če bi Jih želele vključiti v pogodbo. Zadevno je menil dve vprašanji, ki so ju načeli v spomenici avstrijske delegacije glede električnih central v Nemčiji in solnih rudnikov. Ameriški delegat general Mark Clark je izjavil, da namestniki ali zunanji ministri po njegovem mnenju lahko vedno stavijo predloge, ki jih želijo vljučitl v pogodbo ter je dodal, da upa, da bodo prej odvzeli, kot pa dodali nove argumente k pogodbi. Sovjetski delegat je rekel, da sovjetska delegacija ne namerava staviti nobenega novega predloga. Kesineje je Gusev dodal, da bo sovjetska delegacija, ko bo Svet zunanjih ministrov preučil vprašanje »razseljenih oseb in beguncev#, stavila zadevne predloge v obliki členskega osnutka. Na zasedanju so poleg tega razpravljali o drugem predlogu, ki ga je lord Hood stavil glede avstrijskih oboroženih sil. Omenil je načelni sporazum namestnikov, po katerem bo Avstrija smela imeti kopno vojsko, za katero so predložili številke 50 tisoč in 55 tisoč mož, ter je naglasil, da bi morale zavezniške čete 90 dni po vstopu pogodbe v veljavo zapustiti Avstrijo in avstrijska vlada bi morala prevzeti Izključno odgovornost za obrambo meja in notranjega reda. Zato je predložil, da bi namestniki preko zavezniškega sveta na Dunaju obvestili avstrijsko vlado o tem sklepu, tako da bi slednja lahko izdelala pismene načrte za sestavo vojske v mejah predloženih številk. General Clark je v načelu pristal, toda izrazil je mnenje, da bi morali čakali na sklep Sveta zunanjih ministrov. Gusev je izjavil, da namestniki ne bi smeli sprejeti nobene iniciative, dokler ne bodo izpolnili te klavzule ali se dokončno sporazumeli. Odločitev bodo nato prepustili Svetu zuhanjih ,m:intstrox. Lord Hood je še prej na zasedanju predložil, da bi morali prepis poročila glede avstrijske pogodbe, ki so ga aestavili namestniki, poslati 18 manjšim zavezniškrn državam. Gusev Je vztrajal, da je to vprašanje, glede katerega bi moral odločiti Svet zunanjih ministrov. Francoski delegat Couve de Mur-ville je bil v načelu sporazumen z lordom Hoodom, toda rekel je, da jc končna odločitev tega vprašanja stvar Sveta zunanjih ministrov. General Clark je v načelu pristal na Hoodovo stališče, toda izjavil je, da bo moral vprašanje predložiti svoji vladi. Končno so sklenili, da bo vsaka delegacija obvestila glavnega tajnika o stališču glede vprašanja in da bo glavni tajnik, v primeru, da bodo dosegli soglasnost glede Hoo-dovega predloga, ravnal v skladu s tem.' Sporočili so, da so sprejeli pismo od Jugoslavije, v katerem zahtevajo dovoljenje, da bi poslali jugoslovansko delegacijo na moskovsko konferenco zunanjih ministrov. Naznanili so tudi, da so sprejeli pismo avstrijske delegacije v odgovor na vprašanje namestnikov glede števila Avstrijcev, ki so služili v nemških oboroženih silah med vojno. V odgovor na to je avstrijski zunanji minister dr. Karel Gruber rekel, da je 800 tisoč Avstrijcev služilo v vrstah nemških oboroženih sil, od katerih 55 tisoč v aktivni službi. Gruber je dodal, da je popolnoma nemogoče oceniti število Avstrijcev, ki so delali v vojnih podjetjih za Nemčijo. Ni bilo nobenega razpravljanja med namestniki glede tega avstrijskega pisma, katerega je general Clark poslal ostalim' delegacijam. ZYRANKIEWICZ V MOSKVI London, 26. februarja Moskovska radijska postaja je sporočila, da sta poljski ministrski predsednik Joseph Zyrankiewicz ter minister za trgovino Hilary Mine prispela, v Moskvo. JAN MAS AIR YK sin nočeta češkega nerodan Tomaža Masaryka in češkoslovaški zunanji minister SOVJETSKI OPTIMIZEM London, 26. februarja Sovjetski politični komentator Viktorov je govoril preko moskovskega radia ter izrazil svoje zaupanje, da se bo Svet zunanjih ministrov sporazumel glede nem-šega vprašanja, ko se bo sestal prihodnji mesec v Moskvi. Viktorov je dejal: nKonferen-ca zunanjih ministrov bo brez dvoma naletela na mnog težave; vendar pa bo treba to vprašanje zadovoljivo rešiti, da se bo Nemčija lahko vrnila med države, ki ljubijo mir.r, Britanska pomoč stradajočim Romunom Izjava ameriškega zunanjega ministra Marshalla LONDON, 26. februarja. — Na iniciativo britanske vlade so sprejeli ukrepe, da bi dali na razpolago romunski vladi 500 ton živil, katere bodo odvzeli britanskim vojaškim zalogam v Italiji, z namenom priskočiti na pomoč sestradanemu prebivalstvu severovzhodne romunske pokrajine Moldavije. Britanske oblasti preučujejo zdaj najboljši način, kako prepeljati živila iz Italije v Romunije, ker je položaj v Moldaviji kritičen. Ceski general Ecer o bodoči nemški nevarnosti LONDON, 26. februarja. - Vodja češkoslovaške delegacije sodišča za vojne zločine, general Bohuslav Ecer, ki je trenotno v Veliki Britaniji, kjer bo predaval na britanskih univerzah in pred odborom spodnje zbornice o pouku niirnberške razprave, je izjavil v Londonu, da bi znova zavladal nacistični teror, če bi zasedbene čete kmalu zapustile Nemčijo. Ko je govoril o valu aretacij na- cistov na britanskem in ameriškem zasedbenem področju Nemčije, je Ecer posvaril: ((Zadnje \ panje nacizma je uničiti enotnost demokratskih sil. To so poizkusili brez uspeha v Niirnbergu, toda velesile morajo ostati združene, drugače bi se nemški nacizem s tem okoristil.n — — Ecer je izjavil, da se od enega milijona do poldrugega milijona oseb, ki jih je zadela zavezniška izjava, katera proglaša za ilegalne organizacije ES oddelke, Gestapo in nacistično politično vodstvo, še vedno skriva. Aretacija generalov SS oddelkov v zadnjih dneh je dokaz te izjave. Dodal je, da je mogoče od 8 milijonov Nemcev, ki so leta 1939 pripadali hitlerjevski mladini, več sto-tisocev označiti samo kot nprimere brez upanjas ali ejanatikes. Za te je prevzgoja nekoristna zadeva_ Ecer je poleg tega izjavil, da so v teku jpogajanja med zavezniškimi državami — zlasti med državami, ki mejijo na Nemčijo — glede tega, kaj je mogoče storiti z nemškimi organizacijami, ki so jih proglasili za ilegalne in na podlagi teh pogajanj bodo predložili priporočila zavezniškemu nadzorstvenemu svetu v Berlinu. Ko je govoril o izjavah na nilrnberški razpravi v zvezi z monakovskim sporazumom iz leta 1938, je Ecer izjavil: ((Menim, da bi lahko preprečili vojno, te takrat ne bi popustili Nemčiji.» Naglasil je, da je — po izpovedi neke priče v Niirnbergu — bila jeseni 1938 leta nevarnost za resno notranjo krizo v Nemčiji. Listine, ki so jih predložili v Niirnbergu, so poleg tega pokazale, da je Hitler nameraval uničiti ves češkoslovaški narod ter narode slovanskega vzhoda. ((Zaradi teh raz- JUAN D. PERČM O ARGENTINSKI OPOZICIJI Buenos Tires, 26. februarja Argentinski predsednik Peron je ob prvi obletnici svoje zmage na volitvah imel govor, v katerem je posvetil veliko pažnjo posebno delavskim pravicam. Ostro je napadel komuniste in dejal: «Ob tej priliki sporočam gospodom komunističnim tovarišem, ki bi se radi vrinili v argentinske delavske organizacije, da niti argentinska vlada in niti delavske organizacije ne bodo dovolile, da bi komunisti te organizacije izrabljali v skladu s svojimi tajnimi nepatriot-skimi načrti,# Ko je Peron našteval sovražnike Argentine je dejal: »Kdo je saboter ■naše domovine? Prvič so to pristaši stare zagrizene oligarhije, drugič politikanti in tretjič komunisti. Kako se bomo borili proti tem sovražnikom? Proti pristašem oligarhije tako, da Jih bomo poslali delati, proti politikantom tako, da j:h bomo prezirali In proti - komunistom tako, da jim bomo vračali milo za drago.# MADŽARSKA ZAROTA London, 26. februarja Posebni dopisnik BBC poroča iz Budimpešte, da je bivši glavni taj-| rik madžarske stranke imalih po-I seatnikov izjavil ministrskemu pred | sedniku Nagyju, da je pripravljen odpovedati se svoji poslanski imuniteti ter je pripravljen pred sodiščem odgovarjati na levičarske obtožbe, češ da je zapleten v nedavno odkrito zaroto preti madžarski vladi. Dopisnik pristavlja, da bodo verjetno odložili proces o madžarski zaroti, o katerem so pričakovali, da se bo začel v četrtek. FRANCOSKI KANDIDAT ZA TRŽAŠKEGA GUVERNERJA Pariz, 26. februarja Iz uradnega vira so Izvedeli, da je Franclja predložila za tržaškega guvernerja dr. Pabla de Azcarate Floreza, ki je bil od leta 1936 do 1939 španski poslanik v Veliki Britaniji. Azcarate je pravnik in diplomat ter je bil prej namestnik glavnega tajnika Zveze narodov. logov — je rekel Ecer — zasleduje I Mai *>vi v emigraciji v Angliji, ker Češkoslovaška politika slovanske se ne strinja s totalitarnim reži-solidarnosti.n mom v domovini. Spremembe t nslaii Soijelshe zieze MOSKVA, 26. februarja. — Včeraj je predsednik sestav-Ijalnega odbora za ustavne spremembe Andrej Višinski prečital na zasedanju Vrhovnega sovjeta zakonski načrt, po katerem bodo v nekaterih točkah spremenili sovjetsko ustavo in razdelili oblast med posamezne republike Sovjetske zveze. Dve najvažnejši spremembi s naslednji: Posamezne republike bodo imele pravico imeti svoje diplomatske predstavnike in svojo vojsko. Druge spremembe se na-naSajo na zahteve Sovjetske zveze glede zakonodaje, ki veze vso zvezo in ki daje Sovjetski zvezi izključno pravico izdajati zakone, ki se tičejo zakona in druiine ter razdeljevanja odlikovanj. Leta 19i0 so uvedli osemurni delovnik namesto sedemurnega delovnika. ViSinski je dejal, da je podaljšanje delovnika bistveno vazno za uspeh povojne obnove. Po poročilih moskovskega radia je med predlogi, ki so jih predložili Vrhovnemu sovjetu, tudi popravek ustave, ki daje Vrhovnemu sovjetu pravico sklepati pogodbe z drugimi državami, kakor tudi pravico, da jih ratificira. Drugi popravek, ki ga je objavil ViSinski daje vsem osebam moSkega in Zenskega spola od 18. leta dalje pravico voliti v Vrhovni sovjet TEŽKA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA JAPONSKEM Tokio, 26. februarja Včeraj se je primerila na Japonskem ena izmed najtežjih železniških ijeareč, kar jih je daj bilo v tej deželi. Domnevajo, da je izgubilo življenje nad 170 oseb, 300 pa jih Je bilo težko ranjenih, zaradi iztirjen ja vlaka približno 70 kilometrov zahodno od Tokia. PREDSEDNIK TRUMAN O AMERIŠKI TRGOVINSKI POLITIKI Washington, 26. februarja Predsednik Truman je izdal odlok, ki zožuje v smislu nedavnih priporočil republikanskih senatorjev Vandenberga in Millikina ameriške trgovinske sporazume s tujino. Predsednik Truman je v svojem odloku dejal med drugim: »Zavedati se moramo, da morajo biti Združene države odločene voditi enotno politiko ne samo na zunanjepolitičnem poprišču, temveč tudi na gospodarskem poprišču. To je danes neobhodno potrebno. Ce hočemo uspeti v naših naporih, da organiziramo s pomočjo Združenih narodov človeštvo v dobi miru, ne smemo odtegniti svetu našega sodelovanja na gospodarskem poprišču. Prav tako kot v naši zunanji politiki, moramo tudi v gospodarski politiki odpraviti nesoglasja.# V BORBI ZA RESNIČNO DEMOKRACIJO Beograd, 26. februarja Jugoslovanska komunistična partija je poslala britanski komunistični partiji ob priliki njenaga 19. kongresa pozdravno brzojavko, v kateri pravi, da se jugoslovanski delegati niso mogli odzvati britanskemu povabilu, da bi osebno pozdravili v imenu jugoslovanske komunistične partije britanske delegate na njihovem kongresu. »Toda kljub temu — pravi brzojavka — no more ničesar zrahljati vezi simpatije) ki vežejo delavske množice obeh držav v njihovi borbi za pravičen mir in resnično demokracijo.# Britanska ponudba živilske pomoči bo dostavila naslednja živila v najbolj potrebna področja: 200 ton posušenega krompirja, 100 ton konzerviranega mesa, 80 ton konzerviranih stročnic, 50 ton jajc v prahu, 50 ton čokolade in 20 ton mesnih ekstraktov. Pomanjkanje je nastalo t> glavnem zaradi suše v preteklem poletju, katera je prizadela zlasti pridelek koruze, ki je osnovno živilo romunskih kmetov omenjene pokrajine. Prihajajo vesti o vsakp dnevnih primerih smrti zaradi lakote in o razširjevanju bolezni Kakor je znano, bodo zaloge živil izčrpane v začetku meseca marca. Ameriški zunanji minister Marshall je včeraj na tiskovni konferenci govoril Romuniji in dejal, da je romunska vlada izrazila hvaležnost za ameriško pomoč pri lajšanju lakote. Ameriški Rdeči križ bo razdelil 7000 ton v Moldaviji. Pošiljka je že na potu, stroške je plačal ameriški Rdeči križ, blago pa je zaradi nujnosti odstopila ameriška vojska. Marshall pa je pri tem pripomnil: «Romunska vlada nam je obljubila, da ne bo, dokler lakota traja, pošiljala določenim deželam nobenega žita več. Razen tega bo romunska vlada dala ameriškim zastopnikom v Romuniji na razpolago vse potrebne podatke, ki se nanašajo na razdeljevanje ameriškega žita, ki ga bo dobila. Obvezala se je, da bo to žito pošteno razdeljevala, ne glede na politično ali versko prepričanje potrebnih. Bevin o Palestini „Razsodijo naj Združeni narodi, LONDON, 26. februarja — Bevin je v spodnji zbornici včeraj opoldne otvorll debato o Palestini. Imel je sledeči govor: »Zadnji teden sem objavil v spodnji zbornici vladni sklep, da bomo palestinsko vprašanje predložili Združenim narodom.# Vpraša, vja, ki naj jih preučijo Združeni narodi, so sledeča: 1) ali je treba Izvesti židovsko zahtevo, da bodi Palestina židovska država; 2) ali je treba izvesti arabsko zahtevo, da bodi Palestina arabska država z zaščitnimi ukrepi za Žide; 8) ali naj bo Palestina država, v kateri naj bodo interesi cbeh skupnosti v čim večjem ravnotežju. «To SQ vprašanja, o katerih Je ZAUPNICA DE GASPERIJEVI VLADI Rim, 26. februarja Po včerajšnji debati v italijanski ustavodajni zbornici je bilo glasovanje o zaupnici vladi. Glasovalo je 400 poslancev; za vlado 292 poslancev, proti 107, eden pa se je glasovanja vzdržal. treba razsoditi. Mi kot država man-datarka ne moremo rešiti palestinskega vprašanja, dokler Združeni narodi ne bodo priporočili, katera izmed teh treh alternativ naj služi za temelj bodoče politike. M* nimamo oblasti, da sprejmemo končni sklep. Mandat nam je ne daje.# Bevin je nato orisal zgodovino sedanjih vladnih poizkusov za rešitev palestinskega vprašanja. Arabci in Židje so zavrnili zadnja britanski načrt za ustanovitev krajevnih arabskih in židovskih področij. Ta področja bi imela bistveno avtonomijo v okviru enotne države z o-srednjo vlado, v kateri bi bili zastopani tako Arabci kot Židje. O vprašanju židovskega priseljevanja v Palest*no je Bevin izjavil: «Lahko trdim, da bi bilo mogoče najti rešitev tega vprašanja, ce bi šlo le za stotlsoc priseljencev. Na žalost ne gre samo za to število. Po mnenju zionistov je 100.000 priseljencev le začetek in židovska agencija govori o milijonih. Mislim, da bi Arabci odobrili prihod s to tisoč priseljencev, če naj bi o nadaljnjem priseljevanju odločili izvoljeni predstavniki palestinskega ljudstva. Boj*Jo se namreč negotove bodočnosti. Odločeni so, da se ne bodo pustili izr;niti iz države, k* jo imajo za svojo, in y kateri živijo ravno tako dolgo, kakor Je Anglija krščanska država. «Obžalujem, da nobena stran ni sprejela britanskega načrta niti kot temelj za nadaljnja pogajanja. Ker ta načrt popolnoma zavisi od pripravljenosti obeh ljudstev, da sodelujeta pri izpeljavi tega načrta, ne moremo storiti drugega, da načrt opustimo in odločitev prepustimo Združenim narodom, preden začnemo z novo politiko v Palestini. Pri predložitvi našega načrta smo upali, da bomo dali pobudo za razvoj avtonomnih ustanov in zagotovili hitro neodvisnost Palestine. Ce do. zdaj ni bilo nobenega napredka do samouprave v Palestini, to n: bila naša krivda. Ni bilo mogoče izdelati nobene oblike samouprave, v kateri bi bili oboji Arabci ln Židje sodelovali.# »Kljub židovskemu vseljevanju po zadnji vojni tvorijo Arabci Se I vedno dve tretjini prebivalstva dežele ter imajo tako visok prtaastek rojstev, da sem mnenja, da je IsKrftjno dvomljivo, č» bpdo Židje mogli kdaj koli tvoriti večino prebivalstva. »Palestinskih Arabcev nd mogoče razlikovati, kar se tiče njihove kulturne in splošne ravni, od Arabcev s;sednjih držav ter tudi prav gotovo niso manj sposobni za samoupravo od prebivalstev ostalih držav, ki so nekoč bile pod mandatom, ki pa so zdaj neodvisne: Irak, Sirija, Libanon in Transjor-dandja.# ŽELEZNI ZASTOR NA KOREJI London, 26. februarja Poveljnik ameriških zasedbenih čet v južni Koreji general Hodge, k: je prišel v Washington na poročanje predsedniku Trumanu, je izjavil novinarjem, da ni sedaj nobenega sodelovanja s Sovjeti, ki imajo zasedeni del Koreje, ki leži severno od 38. vzporednika. Vsi napori, je dejal general Hodge, da bi dvignili železni zastor, katerega so Sovjeti spustili vzdolž razmejitve-nt črte obeh področij, so ostali brezuspešni. Dostavil je, da uvrščajo po poročilih sovjetskega radia Korejce v starosti med 17 in 25 leti v sovjetskem področju v vojsko. Računajoč, da šteje prebivalstvo tega področja nad 10 milijonov, zna-či to, da ustanavljajo vojsko 500 tisoč mož. AMNESTIJA NA GRŠKEM Atene, 26. februarja Pravr.a komisije grškega parlamenta jc odobrila zakonski osnutek za podelitev amnestije vsem grškim gveriljcem, ki se bodo predali pred 15. marcem. Po najnovejših poročilih so gve-riljci v južni Tesaliji pognali v zrak neki most ter »o poškodovali dva druga. Eden orožnik in 5 gve-rlljcev je bilo ubitih pri spopadu, ki je bil pri Farsalu med oddelkom orožništva ln skupino 150 gve-rlljcev. Tiskovne vesti iz Soluna poročajo, da je v ponedeljek pred zoro napadla skupina 600 grških gve-rlljcev vas Sournena, k. leži 8 km južno od jugoslovanske meje pri Dojranskem jezeru, toda da so Jo odbile redne grške čete. Vesti pristavljajo, da je bilo med boji, ki so se končali ob prvem jutranjem svitu, porušenih" nekaj hig. ZAPISKI Dr. Edvard Beneš O razmerju med Cehi tn Slovaki EDINA MOŽNOST: CSR Pred kratkim je predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš zanimivo in Jasno očrtal svoje poglede na vprašanje razmerja med Cehi in Slovaki. Med drugim je dejal: «V sedmih težkih vojnih letih so bile vse naravne češkoslovaške težnje izpostavljene umetnemu, a zato tem hujšemu preganjanju, zatiranju in zabranjevanju. Vendar Se tako neugodna usoda ni mogla uničiti občutka in zavesti skupnosti, ko-renirte katere so globoko zasidrane v duši Čehov in Slovakov. eZdruženi v tej zavesti smo v skupnem delu obnovili svojo svobodno republiko, iz katere hočemo zgradtti srečni skupni dom. Potrebno je medsebojno spoznavanje in razumevanje. Težave moramo odstranjevati le s sporazumom. «Na češki strani je opaziti neko zadržanost in premalo zanimanja za slovaške zadeve, čemur so krivi določeni čustveni razlogi in spomini na to, kar se je zgodilo. Fraze in diskusije o bratstvu ter vzajemni odvisnosti več ne zadostujejo. Moramo izhajati iz načelnega vidika: dokler bo med Cehi in Slovaki različna gospodarska, socialna in kulturna raven, bo spor vedno med nami. Gre sicer tudi za idejno in čustveno stran, ali temelj sporov je različna gospodarska, socialna in kulturna raven. «Zato si je naša vlada začrtala v program izr a vnanje te ravni v obeh delih republike, čustvene in idejne razlike moramo odstranjevati predvsem z izobrazbo, vzajemnimi stiki in dobro voljo. Rešiti moramo vprašanje medsebojnih odno-šajev predvsem idejno in s tem tudi politično. Odkrito si moramo povedati svoje končne politične smotre. Zavedati se moramo, da gre za to, da rešimo zdaj vprašanje Cehov in Slovakov dokončno, brez pridržkov in s popolno odkritosrčnostjo. sNimam za možno, da bi javno mnenje moglo izhajati iz nekake postavke o kakršni koli pogojnosti rešitve razmerja Cehov in Slovakov. (Slava-kij nadškof dr. Kmečki je izjavil v Tisovem procesu, da bi Slovaki radi imeli svojo državo, ker pa drugače ne gre, hočejo češkoslovaško republiko. Ali pomeni to, da bi se Slovaki, če bi to šlo, jutri ali pojutrišnjem za to izjavili? To je argumentacija, ki jo načelno zavračam, ne sprejmem in je nikoli ne bom sprejel. Hočem enostavno dokončno in jasno rešitev. eNove krize češkoslovaškega razmerja ne bi več vzdržali. Ce bi še prišlo do kakšne take krize, bi ne bilo več češkoslovaške republike. Po taki krizi bi Slovaška v nobenem primeru ne postala samostojna država, temveč bi pripadla najverjetnejše Rusiji Seveda ne menim, da bi bila ta rešitev docela zdrava za Cehe, Slovake in Ruse ter za celotni evropski položaj. Toda na vse te stvari je treba misliti pravočasno. «S tega vidika gledam predvsem na delo za ustavo. Pristavljam samo, da Cehi v bodoče nikakor ne morejo sprejeti samostojne Slovaške. Cehi, ki imajo na eni strani 70 milijonsko Nemčijo, ne morejo biti v bodočnosti drugo, kot sosedje Rusije. To je življenjsko vprašanje za obstoj Čehov kot naroda in države ter je to tudi nauk Monakova. To je razvidno tudi iz povojne konstelacije in iz tega, kar bo še prišlo v nadaljnjem razvoju Evrope. eZa mene ni rešitve, ki bi bila ugodna za Slovaka in manj ugodna za Cehe ali narobe. To je temeljni pogoj obstoja češkoslovaške države, narodne in kulturne eksistence ter samostojnosti Slovakov in Cehov. Poudarjam, da danes ne more biti več raznih alternativ, ki so morda mogle biti Se v Hlinkovl dobi Danes je tudi konec vseh načrtov o neki srednjeevropski federaciji. Od trenotka, ko je Rusija na drugi strani Karpatov, je tem načrtom odklenkalo.» Končno je predsednik Beneš izjavil, da ni dvoma o tem. da so po vojni ogromno napredovali. Opazil je, da so slovaški ekstremisti mnogo manj bojeviti, kakor so bili prej in da se dobro zavedajo, kakšen silni poraz so doživeli. Razvoj odnošajev med Cehi in Slovaki je dospel mnogo dalje, kakor so mogli pričakovati v dobi, ko je bil ta odnošaj v ostrem vretju. Bolj kakor kadar koli je ta odnošaj popolnoma v rokah Cehov in Slovakov, medtem ko so prej še lahko dvomili, ker so bili nasprotniki, Nemci in Madžari, zel-o močni. To je, po Beneševih besedah osnovni razlog za optimistično gledanje na bodočnost republike. NEZAPOSLENOST V ITALIJI Rim, 26. februarja Italijansko ministrstvo za delo sporoča: Dne 31. januarja 1947 je bilo ▼ Italiji registriranih 2,227.866 nezaposlenih. Stevdlo nezaposlenih se je glede na mesec december povišalo sa 129.609. O zavezniških podvigih v zadnji vojni Bivši načelnik glavnega stana maršala Montgomeryja general sir F. De Guingand komentira pohode in odgovarja na lngersollove kritike zavezniške taktike Bfvtid neulelnik glavnega etana maršala Montgomerya v dobi, ko je ta prevzel poveljstvo 8. armade v Severni Afriki pa do nemške predaje na obalah Baltika general »It Francis de Guingand je objavil svoje spomine o raznih podvigih zadnje vojne v katerih odgovarja na lngersollove kritike. Položaj pri Caenu V knjigi z naslovom «Top Se-creta» (»Strogo tajno*) je ameriški pisec Ralph Ingersoll kritiziral Montgomeryja ter trdil, da ta ni znal izvesti svojega prvotnega načrta po izkrcanju v Normandiji ter da je bil preveč počasen v operacijah za zavzetje Caena. »Prav dobro vem — piše De Guingand — da ni bilo danih nikakih obljub glede Caena. Montgcmery Je Imel najboljše razloge, da v prvem obdobju kampanje nd vztrajal pri pospešitvi napada na Caen in preko Caena naprej. Predvsem Je so. vražnik tam nakopičil znatne stle, razen tega pa bi izostali uspeh na tem sektorju mogel spraviti v nevarnost celotni načrt, ker je treba imeti pred očmi, da bi sovražnikov uspeh proti naši črti pomenil prebitje zavezniških položajev. Poleg tega je področje, ki smo ga mi držali, bilo zelo ugodno za obrambo, vzhodneje pa je pokrajina bila odprta jn zaradi tega manj primerna za defenzivne namene. Zaradi tega se J« celotni položaj spremenil, ko so naši prvi poizkusi za zavzetje Caena propadli ter je sovražnik utrdil področja.* O uporabi tankov v lahnogozdna-t*m področju Bocage piše De Guingand: »Ingersoll Ima popolnoma prav, ko namiguje na nevarnosti področja Bocage ln na težave pri uporabi naših oklepniških sil. Ven-dkr pa morem Ingersolla zagotoviti. da so nam te nevarnosti bile prav dobro znane. Glede tega sem z Mootgomeryjem govoril ob mnogih prilikah, ne da bi razumel, kaj je oo v resnici pričakoval od nas. Mi smo bili določeni za ta sektor ter smo sl zato pač morali odpreti pot z bojevanjem, Ce bi se omejili na misel, da Je Bocage bilo pretežko področje za boj, kakšna naj bt bila druga odločitev? Končno mo tudi Američani kakor ml uporabljali svoje tanke na področju Bocage,* »Ingersoll v svoji knjigi nadalje prikazuje, da smo bili ml presenečeni zaradi dejstva, da so Nemci uporabljali svoje števil-n« 88 mm protiletalske topove proti tankom. Dejstvo, da kaj takega pripisuje poveljnikom in glavnim stanom ki eo se bojevali v Afriki, na Siciliji ln v I tali J, Je preoej smešno. ?.e dve leti smo poznali nemške 88 mm topove in če je kakšna stvar, glede katere bi n&a mogli obtožiti, je ta, da smo še preveč računali nanje! »Ingersoll tudi omenja dejstvo, ds naše čete niso bile izurjene za boj na omenjenem področju, ker so Jih izvežball v puščavi. Iz razporeda operacij za boje, ki so bili okrog Caena proti koncu Junija, pa je razvidno, da se večina uporabljenih dlvij še nikoli ni bojevala v puščavi. Ameriška pomoč »Precej prav ima Ingersoll, ko pravi, da je Montgomery po bitki v Normaidiljl vedel, da so britanske Imperialne sile potrebovale ameriško pomoč za napredovanje v kesnejših velikih ofenzivah. To potrebo so povsem predvideli še prej, preden ee J« pričel napad, ter sl bila posledica bitke za Caen. NekaterJ oddelki britanskih ali so se bojevali že pet let ln Je razumljivo, da niso bili več na višku svoje udarne moči. Po drugi strani pa so Američani stalno dobivali nove divizije ln Je njihova alužbena doba v vojni vsekakor bila krajša*. V nadaljnjem De Guingand brani Montgomenyevo strategijo pri osvoboditvi severozahodne Nizozemske ter pravi: »Zelo pravilno je Montgcm«ry odločno nasprotoval vojaškim operacijam za dosego tega namena. Ce bi se bili m,i zapletli v boje v severozahodni Niaczem-skl, bi bili spravili v nevarnost operacije za prekoračenje Rena. Uporabiti bi namreč morali rezerve, ki smo jih Imeli za prekoračenje. Nadalje smo zvedeli, da je sovražnik pripravljen poplaviti Nizozemsko, da bi preprečil naše napredovanje. Poplava bi bila lahko zakasnila za več let gospodarsko obnovo te države. Nadaljnji razlog, k; govori za Montgomeryevo strategijo, je, da bi bilo z vojaškimi operacijami združeno opustošenje. Nizozemska mesta bi bila zravnana z zemljo zaradi bemb In topniškega ognja, ker bi bili mi morali našim četam dajati vs« možno podporo. Montgomery je izbral pravo pot. Posledica je bila najhitreje možni konec sm.tncga beja Nizozemske. Vzroki zastoja na Nizozemskem V času, ko so izvajali najhujši pritisk na Montgomeryja, da bi napadel Nemce v zasedeni Nizozemski, me Je nizozemski ministrski predsednik obiskal v glavnem stanu. Opisal sem mu položaj, toda nisem mu vzel upanja v bližnjo osvoboditev ostalega dela njegove države. Ko sem mu razložil, kakšna razrušenja bi mogla slediti vojaškim operacijam, je bil presunjen. Imel sem vtis, da je pričakoval, da se bodo vojaki bojevali, ne da bi poškodovali njegovo ljubljenj državo,* Bivši načelnik Montgomeryjeve-ga glavnega stana zaključuje svčj opis bojev za osvoboditev Nizozemske takole: »V teku operacij so Montgomeryjevo strategijo kritizirali. Obtoževali so ga, da se ne saveda nevarnosti, v kateri J« nizozemsko prebivalstvo. Po koncu bojev pa je nizozemsko prebivalstvo dalo široko priznanje Mont-gomeryju in njegovemu glavnemu stanu za njuno zadržanj« in za način Izvedbe operacij.* General De Guingand: označuje Montgomeryja In poveljnika 14. armade v Burmi generala sira Wil-liama Slima kot« ves dohra med britanskimi poveljniki*. »Dvornim — pravi — če se bo ostalih razen maršala Alexandra še spominjala prihodnja generacija.* • Pohod Francozov skozi puščavo V opisovanju pohoda francoskih sil generala Leclerca, katar« so prišle od Čadskega jezera preko puščave, ln vzpostavile stik z 8. armado skoraj istočasno s prihodom te v Tripolis, izraža De Guingand svoje občudovanje nad načinom, s katerim so se čete svobodne Franclje bojevale v zahodni puščavi ln piše: «Dejansko je šlo za hetorege-no vojsko, za nekako mešanico. V teh francoskih silah so bili Francozi v civilu in vojaki, imeli so nekaj topov različnih vrst, eden ali dva oklepna avtomobila, nekaj strojnic, nekaj čudno izbranih prevoznih sredstev, ki so po ne vem kakšnem čudežu uspeli premagati težave pohoda, ter končno imeli še celo kakšno letalo. Ta vojska je bila skoraj brez hrane, oblačil in materiala, toda izredni duh je dvigal te ljudi ter jim pomagal, da so premagali vse težave.* De Guingand se ha to spominja srečanja, ki ga Je imel v Tripolisu s poveljnikom teh francoskih sil generalom Leclercom, ki ima tipičen videz starega francoskega kolonialnega častnika In je prišel ponudit svoje sodelovanje ter dal svoje sile v službo britanskega poveljstva. Montgomiry je ta predlog »prejel ln je kasneje rekel: «Prijatelj nam bo mogel koristiti* ter tako odkritosrčno izrazil pokva. lo, zlasti ker je bil nasproten za-motavanju stvari s priključitvijo zavezniških oddelkov. V svojih spomimih se general De Guingand dotika tudi prvih vojnih podvigov in ostro kritizira odpoši-ljatev britanskih čet v Grčijo. Pravi. da z vojaškega stališča intervencija v Grčiji ni Imela nikdar iz-gleda na uspeh. Glede političnega pogleda na operacije pa piše: »Prepričan sem, da bi se bila Grčija razbremenila vsakršne obveznosti, če bi bili mi priznali neučinkovitost naše intervencije. Odstop od intervencije bi morda imel resne posledice v javnem mnenju v Ameriki, Vendar nisem mnenja, da neuspehi, čeprav častni, koristijo narodu v vojni v javnem mnenju nevtralcev. Kar se tiče Turčije, brez dvoma ne bi mogla roditi nevarnejšega odmeva nobena druga stvar kakor naša nemoč v Grčiji. Ce bi bila Grčija zaprosila za našo pomoč, bi bila naša častna dolžnost, da ji čim bolj pomagamo. A po mojem mnenju, smo jo zapeljali v zmoto glede naše zmožnosti, da ji pomagamo. Posledica je bila, da smo imeli velike izgube v moštvu in materialu velike vrednosti. V nevarnost smo spravili vse naše postojanke na Srednjem Vzhodu. Doživeli smo neuspeh v Zahodni puščavi ter smo izgubili možnost, da si utremo pot dri Tripolisa. Ne vem, ali so morda politiki prisilili k temu vojake.* . Pomoč slabotnim novorojenčkom V britanskih porodnišnicali uporabljajo novo napravo, ki daje prezgodaj rojenim in šibkim dojenčkom večjo možnost, da se razvijejo v zdrave in močne otroke. Zaprta kisikova naprava, v katero položijo dojenčka. Je tudi avtomatično greta Konec razprave Gneli Pet obsodb ln 2 oprostitvi Včeraj je izredno porotno sodišč« izreklo naslednje obsodbe proti obtožencem iz ulice Bellcsguardo: Giuseppe Gueli, nadzornik Javne varnosti, obsojen na 8 let zapora; Domeniico Miano, podkomisar javne varnosti 6 let in 11 mesecev; Antonio Signorelli, višji narednik, 18 mesecev; Gherardo Brugnerctto, agent, 6 let; Udino Favan, agent, 3 leta. Komisar Umberto Perrone in polkomisar Nicola Cotecchia sta bila oproščena zaradi pomanjkanja ob 14.40 uri, sodišču je predsedoval dokazov. Sodba Je bila objavljena dr. Roatti. Razprava se je pričela 31. januarja ter je trajala z raznimi presledki 28 dal. Sodišče je objavilo sodbo po petih urah posvetovanja. Obtoženca Perrone ln Cotecchia sta bila oproščena za radi nezadostnih dokazov, medtem ko so ostalih 5 obtožencev spoznali za krive, in aicer Guelija, Brugnerot-H in Pavana kolaboracije, Slgno-rellija poskušenega nasilja, Miana pa poskušenega nasilja, telesnih poškodb in bega. V Porto Val Travaglio v Italiji, so zaplenili 10 milijonov ponarejenih Švicarskih frankov; preiskavo so izvrHlt tamkajšnji karabinjerji s sodelovanjem milanskih karabinjerjev. Denar je bil skrit v dvojnem dnu pletenega kola, ki je bil pripravljen za odpoiiljatev. Glavne organizatorje so aretirali in barv-kovce zaplenili. V eni izmed zadnjih številk je «Slovenski poročevalec* v uvodnem članku pod naslovom »Pridelovalci žita naj store svojo dolžnost* razpravljal o vprašanju zagotovitve prehrane, ki je eno izmed osnovnih gospodarskih vprašanj. List pravi, da bi bila prehrana nedvomno lažja, ce bi se organi, ki so izvajali odkupe, in pridelovalci držali veljavne uredbe. Lanskoletni odkup žita je bil v Sloveniji slabo izveden, in sicer deloma zaradi špekulacije posameznih kmetov, ki so zaloge poskrili in prodali na črni borzi. List dalje navaja, da je po statističnih podatkih jasno, da je bilo v Slove- ZakliučeK operacij proti novim nacistom Aretacija zpaneqa voditelja - Odkritje važnih listin - «Timesov» komentar o zaroti BERLIN, 26. februarja — Po poročilu poveljstva britanske poizvedovalne službe v Nemčiji, so se včeraj zaključile operacije proti nacističnim voditeljem v Nemčiji z aretacijo 85 odstotkov samih voditeljev. Poročilo pravi, da so zaključili operacije in da so umaknili posebne čete, ki so jih pri tem uporabljali in dodaja, da »so britanske in ameriške oblasti izjavile, da predstavljajo operacije, ki so jih izvedli kljub slabemu vremenu, nedvomno uspeh. Menijo, da so aretirali 85 odstotkov najvažnejših osebnosti, ki so jih iskali.* Po neki vesti ameriških oblast, | p0polnoma, opravičujejo staliičc, ki iz Frankfurta so aretirali Kurta Ellersiecka, znanega voditelja SS oddelkov, med čistko, ki so jo izvedli ob koncu preteklega tedna na obeh področjih. Ellersieck, vnet nacist, voditelj SS-ovcev in podna-čelri.k ustanove za narodno politično vzgojo je bil svoječasno opolno. močen! zastopnik pri maršalu Kes-selrlngu v Italiji; skrival se je v Fuldi pri Frankfurtu pod imenom «Herr Ehlerb*. Agenti vojaške policije so ga aretirali v tretjem nadstropju neke hiše v neki stranski ulici ter so morali podreti štiri težka vrata, preden so mogli priti do njegove spalnice, nakar se Je predal brez odpora. Aretirali so ga kot organizatorja poskusa, da bi znova oživel nacistično gibanje. Pri Ellersiecku so agenti odkrili žensko, ki jo je on klical «Frau Ka-tischeff* ter našli številne ebtežilne listine. Med preiskavo se je ženska igrala z rokavicami in ko so ji ukazali, naj si jih sname, so našli v njih skrito listino velike važnosti. Ob priliki odkritja nacistične zarote pile aTimes», da ne bi moglo nič bolj spomniti vse zaveznike na njihove skupne koristi kot odkritje nacistične zarote v zahodni Nemčiji. Važnost zarote ter važnost zavzetih ukrepov, da bi jo uničili so ga zavzele britanske oblasti kljub sovjetskim obtožbam, naj a-rctlrajo manjSe krivce, s pomočjo katerih jim je bilo zdaj mogoče odkriti glavne zločince. «Do razvoja zarote sta pripomogli dve okoliščini. Prvo je treba iskati t> pogojih, v katerih trenotno iive Nemci. Oni nočejo priznati, da je ta beda, ki je nastala po porazu Hitlerjevega režima, tudi izven ncmSMh meja ter je misel, da so jih v to bedo premišljeno zavlekli zmagovalci, mnoge izmed njih privedla do tega, da so posluSali ponovne pozive k latnjivemu patriotizmu, Toda zarota ne bi mogla zavzeti tako velikega obsega, te bi bile Štiri zasedbene sile enotnejše. «Times* nadaljuje: «Zaradi te neenotnosti so zarotniki videli možnost uspeha. Bili so pripravljeni, da bt se postavili na velo evropski fronth proti vzhodnjaškemu barbarizmu, ali da bi se pridružili Sovjetski 'zvozi proti zahodnemu kapitalizmu.» IAst zaključuje tako: r Zaroto smo razkrinkali in jo bomo strli. Toda le zavezniška skupnost, ki je pogasila nacistično moč na bojiičih, bo končno uničila vse izgtede za njegovo ponovno vstojenje*. niji utajenih nad 30.000 hektarov pqsejane zemlje z žitom in koruzo, to pomeni okrog 4000 vagonov žita V okraju Celje so utajili 23 odstotkov posejane zemlje, v okraju Krško 37, v okraju Ljubljana-okolica 37, v okraju Grosuplje 41, v okraju Maribor pa celo 47 odstotkov Trenotno je v teku revizija odkupa, ki jo izvajajo na podlagi podatkov o utajenih posejanih po vrš.na h. List poziva, da morajo pri reviziji odpasti vsi prazni izgovori in osebn: oziri. Nekateri veliki spekulantsk pridelovalci se bodo gotovo ponovno skušali izogniti pravilni oddaji, toda stvar ljudskih odborov in odkup, nih komisiji je, da bo revizija pravično izvedena. Zaradi prikrivanja hl&ga in špekulacije se je pred okrajnim sodiščem v Ljubljani zagovarjal lastnik torbarske delavnice Jože Slatnar. Pri preiskavi na njegovem 'domu so oblasti našle 181 kož, 90 m svilene podloge, nekaj drugega torbar skega materiala in 3 perzijske preproge. Sodišče ga Je obsodilo na 14 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, na 2 leti odvzema političnih pravic, zaplembo vsega prikritega blaga in preprog. «LJudska pravioa*. ki je objavila to vest, se pritožuje, da Je ta kazen vsekakor premila za špekulanta, ki je prikrival precej blaga, ki je nujno potrebno ljudskim množicam. Vlada LR Slovenije je Izdala odločbo, s katero je ustanovila ra. publlško razsodišče LRS za reševanje premoženjskih sporov kot državni razsodniški svet za ozemlje LRS s pristojnostjo in nalogami, ki jih določa zvezni zakon. Z nadaljnjo odločbo pa je vlada LRS za predsednika republiškega razsodišča imenovala Jerneja Stanteja. Na predlog kmetijskega ministra je zvezna vlada izdala uredbo o nadzorstvu nad prometom z umetnimi gnojili, ki določa, da Je treba vsa umetna gnojila, domača ali uvožena, analizirati in ugotoviti vsebino čistosti in uporabnosti. Prepovedano je dati v promet gnojila, ki bi imela manjši ali večji odstotek sestavin, ki jih predpisuje pravilnik. Umrli so: Tonček Lipovi, Josip Ramšak, železniški uradnik v pokoju, sestra Cirila Rakovec, usmiljenka v Lichtenturnovem zavodu, Peter Stare, trgovski pomočnik, val v Ljubljani; Janez Kušar, čevljarski mojster na Ježici; Ivan Cvetko, orožniški narednik v pokoju v Celju; Terezija Žabjek, rojena Šircelj v Zg. Hrušici; Jože Arhar, posestnik in mizarski mojster v Viž-marjah; Franc Bevc, posestnik v St. Petru; Mimica Turk v Dol. Lo-gatcu; Franc Pilih, ekonom v Sv. OTVORITEV FROTITUBERKULOZNEGA DISPANZERJA Osrednji protituberkulozni dispanzer v ulici S. Marco 11 (pri pokrajinskem protitube.kuloznem konzorciju), ki je zaradi težkih poškodb pri letalskem napadu dne 10. junija 1944 moral prenehati z delovanjem, so temeljita obnovili ter bo pričel v četrtek 27. februarja spet delovati. Posloval bo od 8. do 13. ure vsak dan z izjemo nedelj In praznikov, toda prosilci z« pregled se morajo predstaviti za prvi pregled od 8. do 9. ure in za ponovne preglede od 9. do 10. ure. UKINITEV IZREDNEGA POROTNEGA SODISCA Zavezniška vojaška uprava je izdala splošni ukaz št. 95 (41 F) o prenehanju delovanja izrednega porotnega sodišča. Izredno porotno sodišče so ustanovili s proglasom št- 5 za sojenje oseb, ki so bile obtožene sodelovanja s sovražnikom, fašističnih zločinov in podobnega. Sodišče je prejelo in obravnavalo nad 1500 prijav. Zdaj po 18 mesecih delovanja je izredno porotno sodišče zaključilo svoje delo. Nerešenih je ostalo še nekaj zadev, za katere zdaj ni moči uvesti pestopeka zaradi pomanjkanja dokazov ati odsotnosti obtožencev ali prič. Zaradi tega so sklenili, da izredno porotno sodišče preneha delovati. Zato ga bodo razpustili, nerešene zadeve pa bode obravnavala redna sodišča. Nadalje bodo vse bodoče primere v smislu proglasa šL 5, ki bi spadali v pristojnost vojaškega sodišča in vse zadeve, ki jih Je že sodilo izredno porotno sedišče in ki so jih. predali apelacijskemu kot kasacijekemu sodišču za delno ali celotno revizijo razprave, predali rednemu porotnemu sodišču. Ko Je v ponedeljek od 19,30. uri koračil mimo korena pomola Pe-scherla 70 letni upokojenec Antonio Pitaeco, stanujoč v ulici Cor-ti 2, se Je zaradi teme spodtaknll in padel v morje. Takoj so ga rešili ribiči. Prvo pomoč mu Je nudi) Rdeči križ. PRISTANIŠKI DELAVCI RAZPRAVLJAJO Zastopniki delavcev in tehničnih uslužbencev javnih skladišč in treh družb pristaniških delavcev so se včeraj dopoldne sestali na uradu za delo pri Zavezniški vojaški u-pravi. Na sest nku so razpravljali o vprašanju svoje skupine glede natovarjanja in iztovarjanja s pontonskim žerjavom Javnih skladišč. Po popolni obrazložitvi stališč obeh strank so sestanek preložili na danes popoldne, ko bodo zastopniki pristaniškega nadzorstvenega odbora predložili svoje zadevno stališče. ARETACIJE ZARADI TATVIN IN SLEPARSTVA V soboto je policija aretirala Šest osob, ki se bodo morale pred sodiščem zagovarjati zaradi tatvin, prizadetih poškodb in sleparstva. Aretiranci so: 32 letni Riccardo Bello-vaz, stanujoč na Rocolu, Oreste Da Voglia, stanujoč na Santa Maria Madalena 36, Bruno Breccia, stanujoč v ulici Ghega 8, Stanislav Gher-11, Antonio Fermo in Vittorio Mattei. V TRZI0U BODO SPLOVILI 1100 TONSKO TOVORNO LADJO Jutri 27. tega meseca od 11.30 bodo brez urdnih slovencsit spo-vlli v Tržiču 1100 tonsko tovorno ladjo, ki so jo zgradili v tamkajšnjih ladjedelnicah za norveško družbo «Vesteraaler.d Dampakib-»elskab*. Ladja je opremljena z motorjem znamke »Fiat* ki ima 600 konjskih bU 'in razvija hitrost 11 vczlov. Ladja je dolga 60.25, široka 9.80, visoka pa 4.65 metrov. NABOJ V OTROŠKIH ROKAH Silvano Perossa, star 5 let, stanujoč v ulici Soncini 15, je včeraj našel eksplozivni naboj, se z njim igral ter tako povzročil eksplozijo. Drobci izstrelka so mu odnesli končni členek levega mezinca. Od-premiU so ga v splošno bolnišnico. GORICA Bur .nodarll kraju usnjeni pas Medtem ko se je britanski kraljevi vlak odpeljal s postaje Waysi-da u poljedelskem okrožju Ostricha, kjet 'je bila kraljeva družina več dni na obisku, je'start burski poljedelec tekel mimo vlaka vzel svoj usnjen pas, ga vrgaTskazi okno ter vpil: uDajte ga kralju v imenu starega Bura, ki ga občuduje.» Kralj Jurij je bil veselo' presenečen zaradi nepričakovanega darila. Darovalec tega pasu je Dreyer, ki se je leta 1004 bojeval proti Angležem, toda ko je videl britansko kraljevo družino v Georgu, približno 500 kilometrov vzhodno od Kopske-ga mesta, je sklenil skupno s petimi prijatelji oditi na postajo Po-wer, kamor je prispel kralj. Tu je imel priliko govoriti kraljevo družino. Kralj je izrazil občudovanje nad Dreyerjevim usnjenim 'pasom, zato ga je ta sklenil podariti. Dreyer je dobil pas od nekega ajrUkega pismena. KAKO JE ADMIRAL BYRD PRELETEL JUŽNI TEOAJ Kakor je znano, je poveljnik antarktične ekspedicije ameriške mornarice kontraadmiral Richard Byrd preteklo nedeljo. Se drugič preletel fuznl tečaf Cn odvrget zabojček z zastapami vseh držav I članic Zdmlenth narodov. Zdaj so izvedeli, da je Bgrdcvo letalo potem ko je letelo v krogu okrog pola, pred dnevi letelo za te,S kilometra preko tečaja. Polet je trajal 12 ur in pol. Byrd je prvič preletel ju2m tečaj dne 29. novembra 1929. SEDEM POTNIKOV JE PREVRNIL NATO PA IZGINIL V ponedeljek ponoči okrog 24. ure se je v bližini železniškega prehoda pri Moši zaradi prevelike brzine prevrnil manjši tovorni avto, na katerem se je vozilo sedem potnikov. Družba, ki je prebila večer v Gorici je zamudila zadnji vlak in našla prometno sredstvo, katerega vozač Amilcare Pozzo je bil takoj pripravljen zapeljati Jo do Moše. Pri nesreči so bili trije potniki ranjeni ter so jih morali prepeljati v goriško bolnišnico, vozač pa je v splošni zmešnjavi naglo izginil, da se je rešil odgovornosti za nezgodo. Ponesrečenci so 24 letna Elisa Medeot, poročena Fortelli, 20 letna Marija Medeot ter 23 letna Fuivia Del Fabbro. Fulvia Del Fabbro. Pozzo se je po incidentu skril, a so ga aretirali danes popoldne. Priče pripovedujejo, da je Pozzo vozil z izredno naglico in se zabaval s tem, ker so se potniki bali in ga prosili, naj vozi počasneje. Preiskave so v teku. V Chicagu je dne 27. januarja umrl v starosti 78 let ustanovitelj sRotary kluba« (mednarodne organizacije za poslovne ljudi in svobodne poklice) odvetnik Paul P. Marrls Klub je ustanovil leta 1905. Švicarska vlada je zaprosila britansko vojaSko upravo, naj odložijo izvedbo smrtne obsodbe nad Car-men Mary, hi je po rodu Švicarka in so je obsodili na smrt na razpravi proti osebju koncentracijskega taborišča Ravensbriick, Švica je prosila za odlog, da bo zadevo preučila. • « • Britanska poročevalska služba o Nemčiji poroča, da so obsodili na 9 let prisilnega dela znanega norveškega športnika Charlevoa Hoffa, zaradi njegovega političnega delovanja med nemško zasedbo, ko je bil pri vodstvu Športnega življenja na Norveškem. Hoff pe dal aretirati veliko Stčvilo Športnikov in je _________________ ___________ odpustil Športne urednike pri listih, Juriju: Jože Stroj, posestnik in go- na njihova mesta je imenoval zveste stilničar v Trbovljah. I nemSke pristale. O, V. KOCK PRIMER PROF. WALGREENA §r Si 3. POGLAVJE Ethel Manningova je sedela že dobra pol ure ob odprtem oknu v svoji spalnici ln opazovala snežni mebež, ki je bil vedno hujš:. Držala ja v rokah mrtvaški Ust, ki ga je izdal doktor Cudahy, iz katerega je bilo razvidno, da je profesor umrl zaradi nesreče, oz. tečneje „jearadi čebelinega pika v požiralniku, ki je tako zelo zatekel, da je onemogočil dihanje in tako povzročil smrt zaradi zadušitve... Ne moremo reči, da Jo je nenadni profesorjev konec zelo užalost'1; Ethel Manningovo, to ne, a vendar ■e je znašla v nekem čudnem stanju, ker je pač že Štiri leta živela v stričevi hiši in sta v tem fasu postala velika prijatelja, __ V gospodovem kabinetu so duhovi!... Ethel Je prebledela. Na vratih se j« prikazala Anmy, bleda, napol živa. __Kaj? — je vprašala Ethel, da •e prepriča, če Je prav slišala. — Dejala sem, da so v gospodovem kabinetu duhovi! — js ponovila Anny: — Ce se ne bost? preselili v drugo stanovanje, ne ostanem več pri vas! Mladenka je počasi vstala, — Ali mi hočeš že vendar povedati, kaj je? • Anny je stopila v sobo in skrbno zaprla za seboj vrata. — Na smrt sem prestrašena: lz kleti prihaja neki čuden ropot, da vas strese po vsem telesu... Miiss Manningova je Sla počasi proti delovnemu kabinetu pokojne, ga strica in se ni zmenila za Anny, ki ji topot ni niti malo prišlo na misel, da bi ji sledila. Na pragu pa se je presenečena ustavila. Sobarica se je Imela res česa prestrašiti. Is prostora, v katerem je bilo nameščeno dvigalo, ki Je vezalo profesorjev kabinet i laboratorijem v kleti je prihajal čuden, če že ne rečem grozen ropot.. Ethel, ki je bila sicer še dokaj pogumna deklica, je začutila, da so se ji zatresle noge. Slišati je bilo neke vrste zamolklo hrumenje, ki se je od časa do časa stopnjevali tako, da ni bilo več moči prestajati. Včasi se je tudi zaslišalo ropotanje, kot da bi se drobilo steklo. Globoko in težko dihaje se je mis s Manningova naslonila na usnjene tapete, s kattr.mi so bile obite stene, toda zaradi hlada, k.1 ji je prodrl skozi tenko obleko, jo je spreletela zona. Tresoča se po vsem telesu, Je počasi vstopila v sobo, ko so trije krep-ki udare 1, še povečali njeno razrva-nost. — Naprej! — je zavpila in podzavestno čutila, da bi to mogel biti njen rešitelj, ki Jo hoče osvoboditi tesnobe. N.l pa s( niti najmanj mislila, da bo videla vstopiti povsem neznanega moškega. Obstala je kot okamenela. Bil Je mladenič visoke postave, plavih las ln sanjavih oči. Pazljivo se je ozrl okoli in pri tem pokazal veliko samozaupanj«. — Odlično! — Je pripomnil čez trenotek. — Prav zares odlično! Je mladenka nekoliko prisiljen© mirno odvrnila, — Kako pa ste prišli do sem? — Dober dan! — Dober dan!... Toda zastavila stm vam vprašanje in želim, da ml nanj brez odlašanja odgovorite. Neznanec je prisluhnil čudnemu ropotu, ki se je prav v tistem tre-notku nenavadno povečal. — Slišal sem vaše cenjeno vprašanje in odgovoril vam bom nanj kcllkor mogoče točno: vaša ljubka sobarica, ki je tamle zunaj nekoliko iz sebe, se je uprla ln me ni hotela iti prijaviti vam. Misg Manningova je Jezno zmignila z rameni. Neznanec ji Je bil všeč; ni pa ji bilo po volji njegovo čudno vedenje, ker je Že od nekdaj črtila ljudi, ki so se kazali prekomerno brezbrižne. — Morda... — je pričela deklica. — VI ste mlsa Manningova? — j-j je prekinil, Ethel ni mogla drugega kot prikimati. — In meni je ime Harry Roebuck — je dejal mladenič in se rahlo priklonil. — Kaj hočete? — Je precej dolga zadeva... Ali ne hi bilo boljša iti najprej v klet, da ugotovimo, kaj pomeni ta čudni ropot? — j« vprašal Roebuck. MUs Manningova ga Je nezaupno pogledala. — Kaj veste vi o kleti? Stric Josip Je držal zadevo vedno v največji tajnosti. Doli so vsa njegova odkritja in poskusi.... — Ta je pa res dobra! AU moramo prej sklicati plenarno sejo Društva narodov?.,. Kaj vem o kleti? Moj beg, malo prej mi je držala vaša ljubka Anny dolg govor ln me spoznala v vsemi podrobnostmi, o katerih misli, da »o v kleti... — Prav za prav, ali bi lahko zvedela, kaj sploh hočete? Miss Manningova se je borila sama s seboj: na eni strani se Je počutila srečno, ker Ji je neznani mladenič prišel na pcmoč, na drugi strani pa ji je spet bilo tesno, ker ni vedela, kaj je novega prišleca prav za prav prignalo, Roebuck je z vidno radovednostjo opazoval ljubko mladenko pred seboj tn ni se mogel načuditi toliki preprostosti In naravni lepoti. Ethell je bilo štiri in dvajset let, srednje postave, obraz ji je pokrivala tanka plast pudra, oblika ust ln nosu je bila skoraj klasična, «rudovl,ta deklica*, Je rekel Roebuck sam pri sebi in s- zazil V toplino njenih oči. I Ko Je mogel ugotoviti, tta Ima Ethel Manningova sinje oči, je do-seglo njegovo navdušenje višek tako, da je popolnoma preslišal vprašanje, ki mu ga je stavljala. — Hej, ali morda sanjate? — Oh, da bi le! — je tiho odvrnil Harry. — Ne imela bi nič proti vaši pomoči, če bi z vso gotovostjo vedela, da niste ne biclog ne časnikar, Roebuck s« je nasmehnil. — Kako ste to mislili? Ali tako malo upoštevate biologe ln časnikarje? Ethel je odkimala. — To ne; toda ne poznam še stričevih želj, ki Jih je verjetno zapustil glede dela in pa zato ker 8Crn ge imela rada... — Se razume! — Kaj veste vi?... Stric je umrl šele danes zjutraj; zaradi nesreče — je čutila Ethel Kot dolžnost pojasniti. — Vem... Mladenka ga Je nezaupno po-gledala. — Kako veste? __ Prav zdajle mi je povedal doktor Cudahy! _ S kakšno pravico vam... Roebuck je privihal zavihek suknjiča. (Nadaljevanje prihodnjič). ZDRAVSTVO Sreda, 26. februarja 17.30 operetne melodije; 18 orkester pod vodstvom Ernesta Nicelii-ja; 18.30 ruske pesmi poje baritonist Vsevolod Nagorny; 19 »Ose*, glasba za komedijo Vaugha Wil-liamsa; 19.30 literarno predavanje; 19.45 od Valencije do Neaplja; 20 ital. vesti; 20.16 razgovor za športnike; 20.30 pesmi in napevi iz Starega in Novega sveta; 20.45 orkester Cetra pod vodstvom Beppa Mojette; 21.10 Charles Secocq: »Hči gospe Angot*, opereta v treh dejanjih, orkester in zbor vodi Cesare Gallino, v odmoru zanimivosti; 23 zadnje Ital. veBti; 23.15 nožno zabavišče; 24 zaključek. RADIO TRST II 276.3 m - 1086 ko SLABI IZGLEDI ZA UPORABO ATOMSKE SILE V ZDRAVILSTVU Zdravnica Bli.se Strange VEspe-ranoe, ki je med ustanovitelji oddelka za preventivno zdravljenje >aka v dveh neu>yorSkih bolnišnicah, je pred nekaj dnevi izjavila, da bodo potrebna Se dolga raziskovanja, preden bi mogli atomsko silo brez nevarnosti uporabiti v zdravtlstvu. Zdravnica L'BsptPlsov na drobno v Trstu: ulico Cavana 7, ulica B°ma *3, trg Dalmacija, kiosk na postaji openskega tramvaja, ulica Glulia 59, prehod Pestalozzi, trg Giuliti”^ trg Venczia, ulica Battisti 24, trg av. Jakoba, ulice, San Marco, ulica Rosscttl, trg Goldoni, ulica Orlandinl, ulica del Remo, ulica Reti, Seoria lol.vida v Sv. Soboti, na osrednjem trgu, nllea R- Scmlo, Merlak v Skednju in knjigarna Fortunato, ulica Rossini.