QlSSjom
AfAMD
s~yi66&CQ.'*
NO. 2Q
Ameriška Domovi ima
;W‘ž.

/% /1/1’ ERI *z/% l%l'
AMSRJCAN m SPmiT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 17, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Makarios hoče Grivasa zadeli v odprtem boju
Predsednik Ciprske republike poziva gen. Crivasa, naj nastopi za svoje cilje proti njemu javno in naj opusti nasilja.
NIKOZIA, Ciper. — Nadškof Makarios, ki je tudi izvoljeni Predsednik republike, je pozval gen. Grivasa, ki se bori za združitev Cipra z Grčijo, naj nastopi s svojim programom javno in naj da ljudem priložnost, da po-Vedo svoje mnenje, namesto da skuša, s silo doseči združitev oto-ka z Grčijo. V času boja :za ne-0(ivisnost Cipra sta bila nadškof M general soborca, kasneje sta se ločila, ko je nadškof prišel do 2aključka, da združitev z Grčijo 2a Ciper ni najboljša rešitev.
Nadškof Makarios je nastopil y nedeljo v svojem polnem nad-s ofovskem ornatu in kot predsednik republike, ko je odkril spomenik padlim policistom. Po °pravljenem cerkvenem delu je pregovoril kot predsednik re-Publike.
Na nesrečo je potreba po za-^račanju napadov oboroženih ,°|P §eu. Grivasa še dodala k že ako težkim dolžnostim policije,
* nadzira turški upor od leta • • • Zdaj smo priče narodno ^sprejemljivega položaja, v ka-.erem Gik napada Grka — ba-^ za podporo združitvi. Če ima Dvas načrte za izvedbo zdru-| utve, je njegova dolžnost, priti 2 svojega skrivališča in jih Odložiti ljudstvu, iskajoč nje-f0^ Pcdporo. Morilski napadi 1 terorizem niso načrti za pod-0r° združitvi, ampak narodna
nesreča!”
tri^a^ar^0Sa 30 Pretekli petek škofje, ki sestavljajo sinod od70sl%vne cerkve na otoku, VzS.avM kot nadškofa in mu mehištvo zaradi kršitve sča' Ven^ zakonov, ki ne dopu-z ^v P0Vezave cerkvene službe je r2avn°' Nadškof je izjavil, da tja ° ^°ai^ev treh škofov neve-ker ti ne morejo sklicati kot0aa’ stcri lahko samo on) nJegov načelnik.
soesalnega bodo ©mšifena
bišTvtSiHlNGTON’ D'C’ ~ Taj'
E°cial ZS 2^ravstv°i prosveto in ubia v° s^rbstvo je v odredbah, hiočn Jenih .16’ februarja, letos Prog ° 0^rn^° vse izdatke in p0sefarne za socialno skrbstvo. ba 0, n° te bila prizadeta oskr-boinij^’ 0starelih in duševno
kod Vn°S^ t'e proti temu pone-Vala °^ro Protestirala in zahte-
Pavede^i!6 programe za Pomoč branj ni^ s^skanih skupin o-
stila Zria V^ac^a te končno popu-hitveln 0^avila, da bodo okr-meni 0mb-iene in da bodo spre-2a otre\a ^°Moila o programih bolne t e’ 0st'arele in duševno tj ene ^ nerazvtte skoro objav-
Novi grobovi
Josephine P. Starich
Na domu svoje hčere in zeta dr. Warren in Donna Snyder v Steubenvillu je umrla 83 let stara Josephine P. Starich s 16109 Parkgrove Avenue v Clevelandu, rojena v Jugoslaviji, vdova Franka, mati Josephine Starich, 6-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra Pavle Kaline in Mire Urbančič. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 11. dopoldne na Lake View pokopališče.
Papež pozval mladino, naj se obrne h Krista
V svojem kratkem nagovoru na Cvetno nedeljo v Cerkvi sv. Petra je Pavel VI. pozval mladino, naj “odpre oči”. Jezus je luč in rešenje sveta.
VATIKAN. — Sv. oče je dejal v svojem nagovoru, da razume nezadovoljstvo mladega rodu z moderno družbo in z modernim življenjem, pa izjavil, da “oporekanje, upor niso pota k spre-menitvi sveta”.
“Otroci, odprite oči'. Jezus je luč in rešenje sveta,” je dejal papež Pavel VI. v svojem nagovoru.
V cerkvi sv. Petra je bilo preko 15,000 vernikov z vsega sveta, milijoni pa so spremljali blagoslavljanje oljk in papežev nagovor preko televizije.
Sv. oče je izgledal kljub 75 letom čvrst in njegov glas je bil trden.
John Seali
TEŽAVNA SLUŽBA — Predsednik Nixon je imenoval novinarja Johna Scalija za poslanika ZDA pri ZN. Na tem mestu je izrekel veto na zasedanju Varnostnega sveta v Panami pre-| tekli mesec.
Suša v Srednji Ameriki
GVATEMALA, Gv. — Kostarika in Honduras, dve državi Srednje Amerike, sta proglasili stanje narodne nevarnosti, ko je suša pritisnila v meri in obliki, kot jo ne pomnijo že 50 let.
V deževni dobi je bilo letos dežja izredno malo in ni dvignil veda do normalne ravni. Ko je nastopila suha doba, je postal položaj izredno težaven. Cene hrane so poskočile, ko je očitno, da bo letina zelo pičla.
Teiav© s prosimljei za mmmm sile IM
WASHINGTON, D.C. - Association of the United States Army je skupina s kakimi 94,000 člani, bivšimi pripadniki armade. Ta je v svojem obsežnem poročilu “dejstev” prišla do zaključka, da bodo oborožene sile ZDA imele težave, če ne bo ostal v veljavi zakon o vojaški obveznosti.
Na dovoljšnje število prostovoljcev ta organizacija ne računa preko določene začetne dobe. Ko se bo vse uneslo in umirilo, bo popustila novost privlačnosti vojaške službe in oborožene sile ne bodo mogle dobiti dovolj prostovoljcev, da bi izpolnile svoje vrste. Zato ta organizacija predlaga, naj bi sedanji zakon o vojaški obveznosti enostavno podaljšali, kar bo sedaj lažje doseči kot čez leta, ko bo nastopila potreba po njegovi rabi.
Obrambni tajnik E. Richardson je pretekli teden med tem obvestil Kongres, da ne obstoji potreba po podaljšanju zakona o vojaški obveznosti preko 1. julija 1973.
Demokraiižna ustava v Svaziji ni uporabna
Kralj afriške državice Svazi-ja je na predlog ljudskega zastopstva ukinil ustavo, ki so jc državi dali Angleži, ker ni “uporabna”. PRETORIA, J. Af. — Svazija je mala državica, celo manjša od Slovenije in ima okoli 425,000 prebivalcev, samih Bantu črncev. Britanci so ji dali leta 1968 neodvisnost in seveda demokratično ustavo po zahodnih zamislih.
Kralj Sobhuza II., ki vlada svojemu ljudstvu že nad pol stoletja, je pretekli teden ustavo u-kinil, ker vsebuje “razdirajoče elemente in je prinesla tujega duha srditosti” v Svazijo. Dejal je, da je ustavo ukinil v “korist miru, reda in dobre vlade”.
Še predno je kralj napravil svoj korak, sta skupščina in senat izjavila, da je ustava “neuporabna” in sta se stavila na razpolago kralju.
Vsa reč ne bi bila vredna niti omembe, da ne kaže jasno, kako ni mogoče presajati zahodne demokratske ustanove v nerazvite dele Afrike in seveda tudi v nerazvite predele drugod po svetu. Narodi in države v različnih delih sveta so se različno razvijali, njihova kultura je rasla na drugačnih temeljih, njihove lestvice vrednot so različne od zahodnih, zato jim je tudi zahodni družabni in državni red tuj.
Predstavniški dom bo glasoval o cestnem skladu
WASHINGTON, D.C. - Odbor za pravila Predstavniškega doma je odločil, da naj pride predlog za uporabo sredstev iz cestnega sklada za množična prevozna sredstva v velemestih ZDA na glasovanje pred celotno zbornico, četudi ga je odbor za ceste odklonil.
Senat je podobni predlog sprejel in če se tudi Dom odloči zanj, utegne priti do sporazuma, ki bo pomagal reševati javna množična prometna sredstva v naših velikih mestih.
DOM IZGLASOVAL NIX0NU POOBLASTILA ZA NADZOR NAD PLAČAMI IN CENAMI
Pcskus demokratov v Predstavniškem domu, da bi vključili v pooblastilo za obvezni nadzor plač in cen vrnitev cen na raven 16. marca, Je propadel, ko je ena tretjina demokratov glasovala z republikanci. Pričakujejo, da bo Senat izglasoval enako polnomočje in da bo to v Kongresu dokončno potrjeno še pred Veliko nočjo.
WASHINGTON, D. C. - De-mokrati v Predstavniškem domu so cele tedne govorili in razpravljali, kako bodo vrnili cen na raven 10. januarja, nato so se odločili za 16. marec v u-panju, da bodo za svoj predlog lažje dobili potrebno večino. Ta 1 je prišel včeraj na glasovanje in bil odklonjen, ko je tretjina demokratov z juga in zahoda dežele glasovala z republikanci.
Pri odločilnem glasovanju je bilo proti predložitvi demokratskega načrta 258 glasov, :za njo pa le 147.. Med tem ko so vsi republikanci glasovali proti predlogu, se je 76 demokratov odločilo glasovati proti načrtu lastnega vodstva z republikanci.
Dom je nato izglasoval enostavno podaljšanje sedanjega zakona, ki poteče 30. aprila, za eno leto.
Predsednik Nixon je hotel od vsega začetka le podaljšanje zakona za eno leto brez kakih dodatkov. Demokrati v Kongresu so v soglasju z razpoloženjem javnosti, ki se je v zadnjih tednih silno razburila zaradi naglega porasta cen hrane, posebno še mesa, skušali uzakoniti vrnitev cen na raven ob koncu ! faze 2 nadziranja plač in cen 10. januarja 1973. Bančni odbor Doma je izdelal tak predlog in ga izglasoval. Ko je bilo očitno, da tak predlog ne bo dobil večine v zbornici, so ga spremenili tako, da bi cene vrnili le na raven 16. marca, pač pa bi naj se stanarine vrnile na raven 10. januarja. Tudi tako spremenjen predlog ni dobil večine.
Lahko bi torej rekli “veliko grmenja, pa malo dežja”. V Predstavniškem domu so razpra-
vljali, kritizirali in iskali rešitve, da bi volivci svojim kongresnikom ne mogli reči, da niso “nič storili”.
Predlog za enoletno podaljšanje pooblasti za nadzor nad plačami in cenami je bil včeraj izglasovan z 293:114 glasovom.
Ko je Predstavniški dom pokazal tako svoje resnično razpoloženje, je Senat prilično na jasnem, kaj more in kaj naj stori. Sen. Mike Mansfield, vodnik demokratske večine v Senatu, je napovedal, da bo senat še pred svojim odhodom na počitnice delo na podaljšanju zakona za eno leto končal.
Napovedujejo, da bo predsednik Nixon okrepil nadzor nad plačami in cenami, če ne bo te kar za določeno dobo zamrznil.
USTRELITEV TREH HRVAŠKIH NACIONALISTOV V SARAJEVU KONEC ZGODBE!
^rernenski prerok
Š^5.Tly cloudy
dostopna
Povečal^ Se bo P0°blačitev 110 a-,lri P0P°ldne bo verjet-
teftlPerat ° deževati- Najvišja peratura okoli 63.
Ustrelitev treh hrvaških nacionalistov — “ustaši” jih imenujejo uradni jugoslovanski viri — 31 let starega Dju-ra Horvata, 33 let starega Vej sila Keskica in 30 let starega Vlasnovica naj bi zaklj u-čila poglavje, ki se je začelo lani 20. junija, ko je skupina 19 dobro oboroženih Hrvatov prešla mejo iz Avstrije v Jugoslavijo, zasegla tovornjak “Radenske Slatine” in prisili-la voznika, da jo je popeljal v Bosno do Bogojine, kjer je hotela začeti boj proti Jugoslaviji za neodvisno Hrvaško.
Tako je bilo jugoslovansko poročilo, ki je tedaj objavilo, da je bila vsa skupina “likvidirana”. Po pičlih poročilih lani je Beograd pretekli teden objavil, da so bili 4 pripadniki skupine hrvaških nacionalistov, ki je prešla v Jugoslavijo, ujeti. Ti so bili v preteklem decembru pred vojaškim sodiščem v Sarajevu obsojeni na smrt zaradi zarote “vršiti sabotažna dejanja, moriti, strahovati in vršiti nasilje”. Trije od obsojenih so bili pretekli teden ustreljeni. Ker so bili vsi avstralski državljani, je Avstralija uradno
protestirala, ker je o njihovi obsodbi in usmrtitvi izvedela, kot je dejal predsednik vlade Whitlam, “šele preko radia”, četudi je bil predsednik jugoslovanske vlade Djemal Bje-dič komaj pred par tedni na uradnem obisku v Avstraliji.
. Predlog za pomilostitev treh je bil odklonjen, med tem, ko so prošnjo četrtega, 22 let starega Ludvika Pavloviča, ki je “sodeloval” z oblastmi in tem vse povedal, kar je le vedel, sprejeli in mu smrtno kazen spremenili Vy20-lgtno ječo. V utemeljitvi zmanjšanja kazni pravi sodišče, da se je Pavlovič svojih dejanj ‘kesal’ in da je bil v “Hrvaškem revolucionarnem bratstvu” le malo časa.
Vojaško sodišče trdi, da je skupina, opremljena s strupom za zastrupitev hrane in vode, pripadala Hrvaškemu revolucionarnemu brat stvu, eni izmed hrvaških nacionalnih skupin, ki se bore za ločitev Hrvaške od Jugoslavije in za neodvisno državo Hrvaško. Vodniki hrvaške politične e-migracije naj bi bili prepričani, da je -bil čas po obnovi na-
cionalizma na Hrvaškem poleti in jeseni 1971 primeren za poskus oboroženega upora. Mladi hrvaški gverilci naj bi bili prepričani, da jih bodo doma z’veseljem sprejeli in jih podpirali. Zato so 6 lovcev, ki so jih kot prve ujeli, več ur poučevali, jim dali letake z nalogo, da jih razširijo po okoliških vaseh, nato pa jih izpustili. Ti so šli narav-' nost na milico in vso reč prijavili. Ta je bila med tem o vpadnikih že poučena tudi od voznika tovornjaka, ki je skupino pripeljal v Bosno.
Jugoslovanska policija in “ljudska” obramba sta obkolili celotno področje in nato začeli stiskati obroč okoli gverilske skupine. Ta je s svojimi puškami, opremljenimi z daljnogledi, streljala iz zased. Tako je bila ustreljena večina 13 pripadnikov vladnih sil v teh bojih- Oblasti bi bile lahko nastopile s helikopterji, trdijo kritiki, pa so rajše preskusile sposobnost “ljudske” obrambe. Jugoslovanski armadni Ust, je, kot poroča The New York Times 15. aprila 1973, zapisal preje
ta mesec, “da so določeni stani v nekaterih državah” poslali vpadnike v Jugoslavijo, da bi preskusili možnosti za “začetek oboroženega boja”. Trdi, da so dobili orožje od določenih neimenovanih “posebnih sil”, in namiguje, da naj bi imeli tisti, ki so delali načrte za ta vpad, skušnje o “posebnem vojskovanju” v Vietnamu.
Predsednik Tito je v lanskem septembru dejal, da dobro ve, kdo so “zunanji sovražniki”, ki denarno podpirajo nasilja proti Jugoslaviji, da pa bi bilo preveč nerodno, če bi jih razkril.
Jugoslavija je od junijskega vpada, trdi sodelavec NYT R, H. Anderson, imela koristi, ker je pripravila Avstrijo, Avstralijo in švedsko do o-strejšega nadziranja pro ti titovskih emigrantskih skupin. Za poznavalce razmer v Jugoslaviji in v svetu je vendar precej gotovo, da streli v Sarajevu pretekli teden pomenijo le konec enega poglavja in ne konec celotne zgodbe o boju hrvaških nacionalistov proti Jugoslaviji.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Obrambno tajništvo je objavilo včeraj, da so ameriška letala napadla na prošnje lacške vlade rdeče, ki so zasedli mesto Tha Vieng kljub 22. februarja sklenjenemu premirju. ZDA so to označile za “večjo kršitev premirja”.
WASHINGTON, D.C. — Napovedujejo, da bo Bela hiša objavila v kratkem nove podrobnosti o Watergate vohunjenju, ki bodo vpletle nekatere osebe v Beli hiši. Upajo, da bo z darovanjem takega “grešnega kozla” ta reč enkrat končana, saj končno nikomur ne koristi, postavlja pa vso deželo v nekam čudno luč. Razkrivanje nepravilnosti in nezakonitosti vladajoče stranke je stara naloga in pravica opozicije, vendar mora biti v politično zreli državi tudi pri tem neka meja!
WASHINGTON, D.C. — Obrambno tajništvo je objavilo, da bo ukinilo, deaktiviralo ali pa zmanjšalo 274 vojaških oporišč v raznih delih dežele. Kongresniki in senatorji, ki so sicer glasni kritiki izdatkov za narodno obrambo, glasno protestirajo proti ukinitvi vojaških oporišč v svojih državah, ker bo s tem izgubljenih veliko delovnih mest in dotok denarja iz zvezne blagajne v njihove države.
SAIGON, J. Viet. — Boji med južnovietnamskimi silami in rdečimi ob meji Kambodže so se unesli. Do močnejših spopadov je prišlo med vladnimi silami Kambodže in rdečimi ob cesti 1. Vladne sile so imele 32 mrtvih, med njimi dva višja častnika. ZDA trdijo, da se Severni Vietnamci bore še vedno v Kambodži skupaj z domačimi rdečimi, četudi bi se morali že davno od tam umakniti.
BEIRUT, Lih. — Sirijsko vojaštvo je streljalo na muslimanske demonstrante v mestu Homs zadnjo nedeljo, ko so praznovali rojstni dam Mohameda, za muslimane enega največjih praznikov. Privatna poročila trdijo, da je bilo več mrtvih, uradnega poročila pa o tem ni.
! Iz Clevelanda in okolice
Trgovina žganih pijač se seli s St. Clair Avenue—
Državna trgovina z žganimi pijačami na St. Clair Avenue sredi slovenske naselbine je dolga leta bila kamen spodtike, ker je bila 'zaradi nje vedno v petkih, sobotah in pred prazniki neznosna gneča. Sedaj se bo končno selila na Buckey Ave. na jugovzhod mesta v bližino madžarskega naselja.
Letos ne bo denarja?—
Tekom lanskega poletja je šlo taborit iz revnih predelov Clevelanda okoli 6,000 otrok. To je bilo možno, ker so United Torch Service^ dali v ta namen $100,-000, zvezna vlada pa je krila 75% vseh izdatkov. Letos zvezna vlada, kot napovedujejo, za ta namen ne bo imela sredstev, ker so programe za pomoč revnim močno skrčili.
Popravek—
Pokojni Frank Perko, o katerega smrti smo poročali včeraj, je zapustil med drugimi tudi hčerko Helen Tomšič, ne Tomažič, kot je bilo včeraj napak natisnjeno.
Mestni svet odobril novo smer avtoceste—
Mestni svet je sinoči odobril gradnjo nove avtoceste skozi jugovzhodni del mesta od E. 55 St. do Interstate 480 na Garfield Heights. Nova “Bedford Road” bo nadomestila Clark Freeway, proti kateri je bilo preveč odpora. Za gradnjo odobrene ceste je denar že dalj časa na razpolago in bi bil zapadel, če ne bi skoro odobrili nove smeri ceste. Za razširitev letališča 4 milijone—
Sinoči je mestni svet odobril tudi 4 milijone dolarjev za nakup 176 parcel zemlje, ki je potrebna za razširitev letališča Hopkins. Zvezna vlada naj bi k temu prispevala še 2 milijona dolarjev.
Nobenega postopka proti vojnim ujetnikom
WASHINGTON, D.C. — Pentagon in večina vojnih ujetnikov se hočeta izogniti vsakemu sodnemu postopku proti vojnim u-jetnikem zaradi njihovega sodelovanja z njih ječarji v Severnem Vietnamu, četudi je očitno, da so nekateri pristali na sodelovanje brez posebnega pritiska.
Namesto obtožb pred vojnim sodiščem bodo tisti, ki so šli v svojem sodelovanju preko mere, sprejemljive v posebnih razmerah, dobili ocene, ki bodo škodovale njihovemu napredovanju v oboroženih silah, če se bodo odločili v njih ostati. Ne smemo namreč pozabiti, da je velika večina vseh ujetnikov pripadala poklicnim vojakom.
V	Teheranu življenje
poceni
TEHERAN, Iran. — Iran je obsežna država v Prednji Aziji z J okoli 30 milijoni prebivalcev in 1 z obsežnim prirodnim bogastvom, zlasti z obilico petroleja. Kralj vlada s trdo roko in skuša državo čimpreje privesti v moderni čas. Kljub temu ali morda prav zato ima vrsto sovražnikov in nasprotnikov.	,
Preteklo nedeljo so v glavnem mestu ustrelili dva domačina, ki sta bila obsojena na smrt zaradi uganjanja nasilij, za kar naj bi bila izvežbana v bližini Bagdada v Iraku v posebnem taborišču.
V	zadnjih dveh letih so v Ira-
nu zaradi takih dejanj ustrelili 109 ljudi.	j
tfZX, f¥—

Ameriška Domovina
I vojne, vodijo tajno po vsem svetu. Izrael seveda tudi ne mi- zaprosili: “Gospod, ostani z me- Po slovesni sv. masi v Chica- pri njegovem delu kot postula
1	•	------1 -- »-----•	------j- -------1-j—j —-------------------- noj!” In bo ostal.. . V Njegovi gu je bil v dvorani pod cerkvijo . tor za Slomškovo beatifikacij
družbi bomo odšli v “hišo Go- lepo obiskan sestanek. Pod vod-! mnogo uspehov. Daj Bog, da bi
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 441133
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of J uly
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ga Združene države:
flS.OC na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec«
Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
tJnited States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months . Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
1	No. 76 Tuesday, April T?” "1973
ruje. ampak se brani in napada z enakimi sredstvi in prav tako trdo in odločno.
Tako smo pretekli teden doživeli drzen nastop izraelskih komandosov v samem središču Bejruta, glavnega mesta Libanona. Izraelci so tam ubili tri glavne vodnike palestinskih gverilcev. Ti zopet, kot leta 1967, dolžijo ZDA, da so pomagale Izraelcem pri pripravi in izvedbi tega napada. Washington je povedal, da je to grda laž in pozval arabske države, naj to jasno in odločno povedo svoji javnosti. Arabski gverilci med tem laž vztrajno ponavljajo.
spodovo..
s. M. Lavoslava
¥ iilag spilil materi p, iMiJa ifena!
CLEVELAND, O. — V A. D.
stvom agilne predsednice Slom-'še pred svojo zlato mašo dočakal škovega krožka Mrs. Gizelle Ho- sieeni dan za nas vse SlovencOj zian, ki je sestanek otvorila in da bo ta duševni velikan in sin predstavila slavljenca, se je raz-j slovenske matere in cbnovitslj vil kratek program. Msgr. Se- verskega in narodnega življenja gula je odgovarjal na stavljena postavljen na oltar in priznan vprašanja. Ponovno je pouda- za našega nebeškega zaščitnika ril: “Ne skrbi me denarno vpra-
prizadeti. Spor raste in se razvija v sovraštvo, ki ga želja ; OFM, znanega slovenskega žup-po maščevanju stalno napaja. Doseglo je tak obseg, da je |nika v Greenfieldu v Wisconsi-že samo po sebi prava žaloigra, ki pa bo postajala večja in večja, če se svetu ne bo posrečilo skoro najti kake rešitve zanj.
BESEDA IZ NARODA
Arabsko-izraelski spor	- j	Ostiili l MUll topirf!
IiaraSCa V novo Zaloi^TO	j mo,ijmo zahvalo po sv. ob- Ga je obdajala ljubezen Matere.
Judovski napori za obnovo lastne države v začetku te-jhajilu, se radi poslužimo vzdih- V Betanijo Ga je vleklo Njego-ga stoletja in njihov uspeh pred 25 let so rodili oster spor z iljaja:
Arabci, ki so bili že dolga stoletja nemoteni gospodarji Svete dežele. Poskus razdeliti Palestino med oba naroda in ju pustiti mirno živeti drugega ob drugem je propadel kljub vsem dobrim željam v ZN, ko so ti ustanovili novo neodvisno judovsko državo.
Arabci se niso hoteli sprijazniti tedaj z odločitvijo ZN, ki jo je podprla tudi Sovjetska zveza. Bili so samozavestni
in prepričani, da bodo poskus ustanovitve judovske države j vcdno svetal dan, ker jih mimogrede preprečili. Doživeli se hudo razočaranje, ko so; svetijuje Kristus. Blaženi se Judje porazili egiptsko vojsko in jo pognali v beg in v o-isongi:j0 v ljubezni Bega in uži-
‘Ostani z nami Gospod,
ker dan življenja se že nagiba k zatonu!” Kristus je sonce duše. Kadar jo On razsvetljuje in o-greva. je dan sreče za njo. Če se On oddalji, padejo na njo dolge večerne sence in kmalu je zakri-| ta v mrak in temo. Nebesa so
raz-
strem boju s Transjordanijskem kraljem Abdulahom povečali ozemlje svojega dela Palestine, ki so ga jim priznali
ZN.
Egiptski poraz v Palestini je bil povod za preobrat v Kairu, ki je privedel na oblast Naserja. Transjordanija je zasedla in si priključila del Palestine, ki ga ji je uspelo u-braniti pred Judi. Na sto tisoče Arabcev je zapustilo svoje domove in si iskalo zatočišče v sosednjih arabskih državah. Ti niso mogli in ne hoteli pozabiti na svoj dom in so o njem pripovedovali svojim otrokom in jim o njem še vedno govore, četudi bo 15. maja letos minilo od tedaj ž,e 25 let.
Arabski palestinski begunci so večinoma še vedno v taboriščih, kjer so dobili zatočišče pred četrt stoletja. Pri tem je vsa Palestina velika komaj nekaj nad 10,000 kvadratnih milj, torej nekako eno četrtino države Ohio, Arabci pa imajo ogromna ozemlja v Afriki in Aziji, ki obsegajo skupno milijone kvadratnih milj. V tem pogledu je Palestina za nje drobec, zaradi katerega se ne bi splačalo beliti glave. In vendar je postala vzrok spora med Judi in Arabci, ki sta si soseda in ki sta bila v Palestini pomešana skozi dva tisoč let.
Palestina ali Sveta dežela, kot jo večkrat imenujemo, je sveta dežela kristjanom, pa tudi arabskim muslimanom. Zato ima za nje poseben pomen, jim je najvažnejša takoj po delu Arabije, kjer ležita sveti mesti Meka in Medina, kjer se je rodil, kjer je deloval in živel njihov prerok Mohamed.
Ko so muslimani v 11. stoletju začeli nadlegovati krščanske romarje v Sveto deželo, se je zahodni krščanski svet dvignil in šel Sveto deželo “osvobajat” z orožjem v “križarskih vojnah”. En njen del so križarji dejansko osvobodili in ga ohranili nad sto let pod svojo oblastjo v stalnih bojih z muslimanskimi sovražniki. Končno so križarji omagali in vsa Sveta dežela je prišla zopet pod muslimansko oblast, ki se je nato razširila, še preko vse Male Azije na Balkan in daleč v Srednjo Evropo. Muslimanski Turki so nad 200 let plenili tudi po slovenskih deželah.
Muslimanskemu svetu je Palestina torej tudi neka “Sveta dežela”, ki jo ni voljan prepustiti Judom; kateri jo smatrajo za svojo od “Boga dano” domovino. Spor ima tako globlje, versko ozadje in je zato njegovo reševanje posebno težavno.
Arabske države niso palestinskih beguncev hotele naseliti po svojih širnih, redko poseljenih predelih. Držale so jih v taboriščih v prepričanju, da bodo novo judovsko državo Izrael prej ali slej strle. Izraelci niso bili zadovoljni z mejami svoje nove države, spominjali so se vedno na svojo nekdanjo državo, ki ni obsegala le vso Palestino, amnak tudi ozemlje onstran Jordana, kjer gospodarijo sedaj Jor-danijci in Sirijci.
Ko je prišlo do spora med Naserjem ter Francozi in
Arabsko-gverilski boj je segel na vse kontinente, nje- je bilo že kratko pcrpčiio o smrti: £anje. Važno je, da vzbudimo gove žrtve so poleg Arabcev in Judov tudi drugi, tretji, ne- .matere p. Klavdija Okorna,jmed ljudmi trdno zaupanje v
' moč njegove priprošnje pri Bogu. Čudežev potrebujemo.” Sledilo je kosilo, med katerim so pozdravili srebrnomašnika Mrs. Gizella Hozian, dr. Ludvik Leskovar, Mrs. Fanika Humar, Mrs. Ana Gaber. Prav lepo je v pozdrav srebrnemašniku deklamiral učenec Slomškove sobotne šole Tonček Buh, g. Mirko Gera-tič pa je v krajšem nagovoru o-črtal postulatorjevo delo in poudaril potrebo sodelovanja vseh. “Imamo dva svetniška kandidata: škofa Antona Martina Slomške in indijanskega misijonarja škofa Friderika Baraga. Oba sta naša Slovenca. Slovenci smo majhen narod in zato tembolj potrebujemo nebeških zaščitnikov.” Tudi pesem se je oglasila, predvsem Slomškova “En hribček bom kupil”. Po kosilu je g. msgr. kazal lepe skioptične slike iz življenja služabnika božjega Antona Martina Slomška. Navzoči so poklonili jubilantu sliko s podpisi. Sliko je izdelala u-metna slikarka Mrs. Emilija Razman-Bucik. Tudi več novih članov se je vpisalo v Slomškov klub. Bilo je skromno, toda prisrčno slavje.
tudi od naše matere svete Cel' kve. Zato delajmo, prosimo k žrtvujmo!
Mirko Geratič
vajo ves čar in sladkost, kot pravi c . ungelist: “Ti si vedno ob meji strani.” Zato je pekel tako stiašan, brez vsakega znaka kake luči; sama nepredirna tema, ker se je Kristus oddaljil in ni upanja, da bi se kdaj vrnil.
V našem življenju se menjavata dan in noč. Včasih se nam zdi, da že okušamo srečo nebes; tako tesno smo združeni s Kristusom — Lučjo. Včasih pa se nam dozdeva, da je Sonce zašle in nas niti žarek večerne zarje ne doseže. Zate? pa vsstrahu in u-panju prosimo: “Ostani z nami, Gospod, ker se že večeri...” To je klic duš, ki poznajo in ljubijo Kristusa.
izgnancev. Ostani z
vo Srce in rad se je zadrževal v hiši prijateljev, kjer je vladala prijateljska ljubezen. V Cerkvi, pa z veseljem prenaša ujetništvo ljubezni svoje Neveste. Vedno le ljubezen in samo ljubezen! Ljubezen deviške Matere, ljubezen Magdalene spreobrnjenke, ljubezen boreče se in zmagujoče Cerkve.
Nikoli in nikjer ni bil Kristus tako ljubljen kot v Nazaretu, ker nikoli in nikjer ni utripalo kako srce v tako goreči ljubezni, kot je utripalo srce Marije. Zato pa je ostal pri Nji 30 let in užival ljubezen, ki ji ni enake. Ni se mogel ločiti od Marije, samo volja, glas Njegovega Očeta, da naj odreši svet verig greha, je imela moč, da je zapustil naza-reška nebesa.,
Grešnica je našla Kristusa in Ga je vzljubila. Njegove svete Noge je oblila z naj dražjim, najbolj dišečim mazilom. In zraven so padale kaplje še dragocenejših biserov' solza njenega skesanega srca. Vša njena notranjost To je goreča prošnja je klicala: “Gospod, ostani z menami, Go-1 noj!” Ostal je z njo. V Betaniji spod! Če se Ti oddaljiš, kje naj je našel zavetje. Tam je bil va-naše oči iščejo luči? Kje naj naše' ren pred izdajalci in sovražniki, srce išče živega plamena ljubez- Tam so Ga obdajala sama zveni, da bi se vžgalo in zagorelo sta, ljubeča srca. Od tam je zma-v kres? Kako naj ptiček upanja goslavno odjezdil v Jeruzalem, poje svojo pesem v nas? S Tvo- Iz Lazarjeve gostoljubne hiše je jim odhodom bi se porušila sre- odšel k prijatelju, kjer je posta-ča. Žalostni večer z mrakom bi vil zakrament sv. Resnjega Te-nastopil in moč bi nas vklenila lesa. Iz Betanije je odšel v trp-v svoj mrzli objem. Gospod, o- Ijenje v Getsemani. Ko je zma-stani z nami!	| goslavno vstal na Veliko noč, je
O, ko 'bi mogli pridržati Jezu- bila Njegova prva pot k Materi sa v srcu! Ko bi Ga znali napra- In potem takoj k Magdaleni. Pri viti našega Jetnika! Z Njim bi odprtem grobu sta se srečala, vklenili Ljubezen, upanje. In “Marija!” “Učenik! ’ Samo dve srečo!	kratki besedi, a vsaka je bila pe-
Kje je skrivnost sreče? Vpra- sem ljubezni, šujem svoje srce, ki je ustvarje- Zakaj je Jezus v Cerkvi? Tam no po Kristusovi podobi. Kaj nas je Njegov sedež modrosti in Be-zagrabi in zveže, da se veselimo tani j a — Njegove ljubezni. Začelo izgube vsega časnega in po- kaj v tabernaklju zaprt, zapu-sebno še prostosti? Ljubezen, seen, pozabljen, zaničevan? Go-
nu. V naslednjem pa objavljamo po ljubljanski “Družini” od 1. tm. daljše poročilo. Takole beremo tam:
“17. februarja 1973 smo v Pod-brezjah pokopali Katrušnikovo || mater, Ivano Okorn, roj. Oster-1 man. Nad 60 let je bila živ zgled žene in matere ne le v domači i župniji, ampak* tudi drugje, saj so jo poznali tja do Kranja. Zanjo je veljalo dobesedno, kar je starozavezni modrijan zapisal o vrli ženi v knjigi Pregovorov. Vse njeno življenje je bilo ena sama daritev, saj se je vseskozi darovala za svojo družino. Enega sina, ki je padel v vojni, je dala na oltar domovini, drugega, patra Klavdija, ki je sedaj župnik v Greenfieldu, Wis., ZDA, pa Bogu v frančiškanskem redu. Lani septembra je še hvaležno praznovala jubilej biserne poroke. Kakor je bilo njeno življenje čudovito uresničevanje žive vere, taka je bila tudi njena smrt. Pokopal jo je domači župnik Valentin Toman, somaševali pa so zanjo njen sin, ki je prišel na pogreb iz Amerike, in še štirje frančiškani. — Rajni materi smo hvaležni za njen življenjski zgled. Prepričani smo, da je bila kot zrno vsajena v božjo njivo in upamo, da bo to zrno ob svojem času rodilo stoteren sad. S.”
I Preč. g. monsignorju želimo
- Slomškov pssklalor msgr. Franšišak Šegula
srebrnomašnik
močna, vsemogočna ljubezen! Ko nas hoče Bog obdržati pri Sebi, nas priveže nase s sveto vezjo ljubezni. Naši čuti se mu predajo! Samo ljubezen zmaguje — vedno; gamo ljubezen je nesmrtna.
tevo zato, ker' nas ljubi, a je tudi ljubljen od mnogih, Njemu zvestih, Njemu posvečenih duš. Mislim, ko bi kdaj napečil dan, da bi srca ljudi na zemlji nehala utripati v ljubezni do Njega, bi j zapustil svet; vzel bi iz taber-
Ga! Ostani z nami, Gospod! In cstsl bo gotovo z nami. Če bi se tudi hotel oddaljiti, ne bo megs!, ker Ga bo zadrževala, vkle-
Angleži zaradi Sueškega prekopa, so se Izraelci pridružili zadnjim v skupnem vojaškem nastopu proti Egiptu. V naglem pohodu uo uničili egiptsko vojsko jeseni 1955 in prodrli do Sueškega prekopa. Ta izraelska zmaga ni sicer prinesla Izraelu niti pedi novega ozemlja povečala pa je sovraštvo proti Izraelu v arabskih državah. To je rastlo in se širilo, dokler se ni zdelo egiptskemu Naserju, da ie dovolj trden za uničenje Izraela. Napovedoval je, da bo Jude pometal v morje. Ti so mu pokazali, kaj zmorejo, ko so v petih dneh uniči!’' egiptske oborožene sile, pognali jordanij-ske čete preko Jordana in zasedli še Golansko višavje v Siriji.
Poraz je bil tolikšen, da ga Arabci enostavno niso marali priznati. V Kairu so uradno trdili, da so egiptsko letalstvo uničile ameriške letalske sile, ki so pomagale Izraelu. | zaPovedi- Moj Oče Ga ljubi. In Biti premagan od. ZDA ni tako sramotno in poniževajoče!P^la boJa k njemu in bova za Arabce kot bit: tepen od zasovraženih Judov.	j vedno v Njem prebivala.”
Od te vojne bo minilo skoro 6 let in Arabci so prav J^c ie Hristus živel? Kje je tako nesposobni vojaško uničiti Izrael, kot so bili tedai. Ta bilo njegovo stanovanje? V Na-brezmočnost napaja in napihuje sovraštvo, onemogla želia zaretu, v Betaniji in Cerkvi. Ho-po, maščevanju napravlja iz Arabcev fanatike, teroriste in dil je okrog, delil dobrote, a
Ker nosi ljubezen isto ime na nakljev sv. Evharistijo, svoj na-zemlji kot v nebesih, ker se do- u'k, svojo ljuoSiGn- Ampak, to se seže le po izpolnjevanju božje ne bo zgodile, ker na zemlji ibo-poctave, navežimo se na Gospo-'da v'cdno med grešnimi tudi lju-
da z močno vezjo ljubezni. L ju-' beča srca in bo oAal Gospod bimo Ga zelo, vedno, povsod z! njimi do Njegovega drugega vsakim utripom srca. Prosimo
prihoda.
Ko čutimo, da se bliža tema greha; ko nastopa že večer mlačnosti; ko žalostni in zapuščeni vidimo, da se sonce notranje to-
CHICAGO, 111. - Obiskal nas je postulator za Slomškovo beatifikacijo preč. g. msgr. Frančišek Šegula. Med tednom je obiskal nekaj svojih prijateljev v Chicagu, potem pa šel na obisk v Milwaukee. V nedeljo, 1. aprila, je pridigal pri obeh slovenskih mašah o Slomšku in o postopku za njegovo beatifikacijo. Posebno je poudaril potrebo zaupanja v njegovo priprošnjo pri Bogu, da bi dosegli potrebne-čudeže, ki so potrebni aa njegovo proglasitev blaženim in k svetnikom.
Pri pozni maši, ki je bila tokrat izredno lepo obiskana, je pozdravila msgr. Šegula znana “Srebrnomašnik, bod’ pozdravljen”. Srebrnomašnik je pel slovesno sv. mašo, kakor jo slišimo pri nas le ob velikih praznikih. Srebrnomašnik preč. g. msgr. Frančišek Šegula je bil rojen pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Študiral je v Mariboru. Ko so nacisti vdrli v Jugoslavijo in v Mariboru ter drugod začeli z nasiljem, je on in več drugih duhovniških kandidatov odšlo v Rim, kjer so bili z odobritvijo papeža Pij a XII. sprejeli na papeški zavod Propaganda Fide. Tu je naš srebrnomašnik bil 28. marca 1848 posvečen v duhovnika. Ko je mariborski škof dr. Maksimilij an Držečnik obiskal Rim in izročil sv. oqetu zbrane dokumente za Slomškovo beatifikacijo, je dr. Frančiška Šegula imenoval za postulator j a. Dr.
ilagoslaviSe? |ai m ilofsnska maša ¥ WashingfoMi
WASHINGTON, D.C. - 0c' vsega početka, odkar je bila J" stanovljena naša podružnica K’ S. K. J., smo imeli v WashingtO' nu prav pod pokrovitelj stvoW Društva škofa Barage blagoslo vitev jedi na Veliko soboto, k°* je to navada v Sloveniji in ^ je običaj tudi tukaj, kjer imaic Slovenci svoje fare.
Tudi letos pride za to prilik0 v Washington g. dr. Franc Blatnik iz Patersona v New Jerse3r' ju. Obred blagoslovitve sam na Veliko soboto cb 3. popold^6 v Slovenski kapeli Narodnega svetišča v Washingtonu.
Drugi dan, na Velikonočno nedeljo, bo g. Blatnik prav tako v Slovenski kapeli daroval sv. ma šo.
Vsi, ki bi se lahko udeležbi blagoslovitve jedi v soboto^ i*1 slovenske maše na Velikonočno nedeljo, so iskreno vabljeni!
Marie Mejač
Bega n ica
Samo spomin je bil, ko sem jo lepa, kakor je beganica na cvet kupil. Pravzaprav sem kupil tri: no nedeljo. V njej so leskove dve večji in eno prav majceno šibe trdno zvezane skupaj,^ J9 tam v Familiji na Glass Ave. vriiu pa bršljan, ki senči jao0J Zavite v bel papir sem jih pri- ka, ki so nanizana na močno vr nesel domov in jih del v visoko
kristalno vazo.
vico. Vmes smo včasih prive zali tudi nekaj pomaranč, ki s°
Tri beganice, dve večji in eno [ imele rdeče meso in so za
bega'
—■ čisto majceno, da bi jo lahko del v gumbnico. V temle hipu sem star šele deset let in v Pod-brezjah je cvetna nedelja. Kdo mi more braniti, da bi ne bil star deset let, če pa imam Podbrezje še vedno globoko v srcu in sem samo tam nesel bega-nico v cerkev. Jaz, Štrithov Ciril, Matij evčev Nejce, Obramov
Tele beganice v kristalni va . ki gledajo po belem prtu na & ^ zi, niso čisto prave, toda P° ^ Lado, Mrkovčev Fronc, Hapma- bne so jim. d>p1 stareča sv®
nice prišle prav s Sicilije, kjer so podbreške lastovke prezitfj? vale. Tako so vselej rekli k L kovčev stric, ki so bili tedaj 26 stari in so gotovo vedeli, da ]e tako, ker so nekoč na Laško s
na božjo pot.
zi>
pela močna ljubezen našega srca. Užbe nagiba k zatonu, vzklikni-' Šegula je kmalu nato postal
Sam nas je naučil, kako Ga lahko napravimo Jetnika naših src: “Kdor me ljubi, izpolnjuje moje
mo: ‘ Ostani z nami, Gospod!” , nionsigncr in je glavni tajnik na Da, Gospod, ne zapusti nas! Ti si zavodu za širjenje vere. Kot ponaša moč, upanje, luč, tolažba.1 stulator je začel izdajati “Slom-Cstani z nami! Če si Ti z nami, škov list”, ki piše o delu pestop-česa naj se bojimo?	i ka za njegovo beatifikacijo. Le-
V naši najtežji uri, ko se bomo | tos je obiskal Avstralijo, Bra-c ipravljsb na dolgo pot, s kate- zilijo in Argentino. Iz Chicaga re ni vrnitve, ko nas bo Gospod je odpotoval v Kalifornijo. Bil življenja zadnjič obiskal — iz. ie tudi v Jolietu. Povsod je raz-
nov Lojz, Poderžajev, Nac. In ko smo jih nesli na ta konec vasi, kjer je bila farna cerkev (moj Bog, kakšne lepe krancelj-ne jabolk smo imeli v bršljanu!), so se nam pridružili še Blekov, Jeretov in Korenov. Šli smo v gruči, leskovo šibje se je upogibalo, bršljan, ki smo ga nabrali v črepinj eku, je bil temnozelen, jabolka zlata, čeprav zgrbančena, in na vrhu je bila srobna šibica’ oljke.
Del starega
so, ki smo ga izgubili, vi in jaZ^ del črepinjeka, kjer je rasel r šljart in. je rasla leska, del Su hovega in Matijevčevega sadov^ n jaka, kjer so rasli zimovčki, IJ bila dobra
edin*
če-
da jabolka, ki so tam okrog božiča in so zdržala do cvetne nedelje.
dila-
B°2!
prav se jim je koža namrgoj Ampak dobra so bila, moj Takih nikoli več nisem jede •
‘n k°
Zdaj sem star deset let m sem odhajal k Sv. Vidu, se
In v cerkvi smo stali spredaj,' pogledal nazaj za ljudmi. '^0j visoko držali svoje beganice, da | rad bi videl, da bi šli za me so ujele blagoslovljene kapljice ; Matij evčev, Jeretov, Blek vode, ki so jih stari župnik Va-1 Mrkovčev .. . clav škropili čez nas.	Pa jih ni bilo. Navadni
Verjemite mi, da vam staro dje so bili v zakmašnih oblej
w	• c 0X
življenje ni pokazalo vsega, če ženske nobene v rutah m ^ niste še videli cvetne nedelje z pah, nobene beganice, neko beganicami. - Vi morda tiščite talo je prihajalo, menda iz med prsti drobno vejico suhe! Yorka, in bučalo proti letah oljke in jo nemara doma niti, Če bi mogel, bi se naskn ^ za križ ne zataknete, kakor bi | zmuznil iz gruče in za kraJ . jo morali. Pri nas smo jo za križ j šel domov, v Podbrezje, ir ali pa za staro sliko, ki je bila! Obramove ozimine naravno na steklo narisana in je kazala ! Črepinj ek. S krivcem bi svetega Florjana, ki je imel zal leskovega šibja, natrgal ^ rdečkast plašč in modre gole-, šljana in bi potlej sedel v su nice in je iz golide zlival vodo i vresju. In če bi zavekal,
gorele. | kaj mogel? Saj bi bil sam v
mik10 iost ^ nare'
čez majhne hiše, ki so Pa ne zares, le slika je bila taka. j pinjeku, sam,
kjer sem
Če se je peresce z oljke odtr-| hodil. Nekaj lepega je umN0^-galo in padlo na tla, ga je bilo: za to lepo med nami nihče treba pobrati, toda ne v smeti j ne veka.
vreči. Smelo je samo v ognju | Vsaj eden bo, ki je nekoč be° zgoreti. To smo vedeli v Pod-brezjah, danes pa malokdo ve
in tisto oljko nekateri po cel lo večji in eno prav
prosimo si to1
veliko
nico nosil in jo je imel rad-Tri sem imel to leto: dve &
maice^c
teden po žepih valjajo, namesto. Toda niso prave, samo PoCi0Jje
milost od JsgU o postopku, ki je v teku, in j da bi hiši in ljudem v njej žegen | so pravim. Vendar bodo
morilce, ki skušajo zadeti Izraelce, kjerkoli imajo za to pri- Stanoval ni povsod. Trideset let presv. Srca - b0™0 še enkrat kazal slike iz Slomškovega živ-J privoščili.	v kristalni vazi. Za spornim
--	zaupno uprli pcSled v Hostijo in Ijenja.	! Nobena stvar na svetu ni tako;	Karel Mauser
ložnost. Ko ne morejo voditi z Izraelom uspešno odprte je živel v nazareški hišici, kjer
MMsiM tmmm
Iz slovenskega 1 oronta
Veselo Veliko noe
Velika noč je plačilo., Ker je bil Sin pokoren Očetu v vsem, pokoren do smrti na križu, zato Oa je Oče poveličal, da je zmagoslavno vstal na velikonočno jutro.
Velika noč je plačilo. Tistim, ki so s Križanim vztrajali do konca in verovali Vanj še po njegovi smrti, se je prvim prikazal in jih poveličan plačal; druge, omahujoče je potrdil in dvignil; počasnim na duhu je pa odprl oči.
Velika noč je plačilo. Kdor se le v postu znebil nejevolje in jeze na soseda, znanca, sorojaka ad sodelavca, ta bo Veliko noč doživljal kot plačilo, srečen bo segal v roke ljudem okoli sebe.
Velika noč je plačilo. Do nje se pride skozi postni čas; ta daje Priliko za pritrgovanje v jedi, za Premagovanje v besedi. Kdaj molitev nadomesti kle/peta-če ne v postu. Kdor je tako Postopal sam s seboj, bo n.a Ve-kko noč užival plačilo, ki ga svet 116 more dati Velika noč je plačilo. Od svo-lega deliti s tistimi, ki nimajo: cas, svoje moči, sposobnosti, de-nar in druge dobrine, in Velika noč bo dan plačila.
Velika noč je plačilo. Težko je danes biti zvest. Zvestoba očetu . jnateri izginja, med možem ženo jo je vedno manj; zve-® °ba narodu ni več vrlina; od-njiti se Bogu zgleda moderno;
° se še postavlja z zvestobo * ejam, za katere so umirali miljeni v Sibiriji, Rusiji, v slovanskih deželah, v Sloveniji, na dajskem in v Vietnamu; kako Cm oder en je danes pojem biti vnst tem mučencem. To še posebno velja za tiste med Slovenil i so nekoč odklonili brezbož-°munizem. Težko je vztraja-1 na isti odklonitvi, a Velika noč ^plačilo tudi za to vztrajanje,
r jo vztrajanje v dobrem in v resnici.
da bi bila letošnja , — VA NO C PLAČILO, TO nAšE VOŠČILO IZ ° ■’VNSKEGA TORONTA!
P. M.
dokler bo kaj takih deklet. ..
r. ,!S^.v Torontu, ki berejo The Pa7-llC ReKister, so gotovo o-_ 11 v zadnji številki na strani
srn /?tek ČLanek s sliko mlade-rideta. Dekle je Slovenka
J
Marta Demšar, 19 let stara študentka, ki letos končuje srednjo šolo. Marta je za ta katoliški tednik preprosto povedala, kako poskuša preživeti postni čas v duhu vere. Naj še drugi Slovenci po svetu berejo, kakšna dekleta imamo v slovenskem Torontu. Glavna vsebina članka je:
Po zgledu Križanega, ki je sebe dal za druge, hoče tudi ona dati svoj čas in svojo energijo svojo notranjnest in ugotavlja, kaj je naredila čez dan za prijateljice v šoli in za mamo doma. (Oče ji je pred letom umrl, opomba por.) Pri tem izpraševanju dela tudi načrte za drugi dan, da bi naredila še več in še bolje. Ker tudi drugi njej pomagajo, zato se prizadeva, da bi jim naredila življenje v mnogih majhnih zadevah lepše in prijetnejše. Letos se v postu ni pri-trgovala, ker misli, da je veliko bolj važno to, kar da in to, da pomaga drugim, kot pa tisto, čemur bi se samo odpovedala. Kot posebno dolžnost si je naložila, da pri nedeljskih mašah zbrano posluša razlago Kristusovega trpljenja in smrti, in če le more, gre tudi h križevemu potu. Pri tej pobožnosti jo pa moti majhna udeležba. Pri vseh teh postnih prizadevanjih pa še nosi v sebi občutek, da ne napravi dovolj.
Kaj je lepšega za ta veliki te-' den, kot ta živi zgled.
Toliko se pisari in govoriči o današnji mladini in o njeni pokvarjenosti, kot da res ne bi bilo nič dobrega med njo. Prepričan sem, da zgled Demšarjeve Marte ni osamljen. Gotovo je še veliko takih skritih duš, ki se prizadevajo za dobro. Prav je, da o njih pišemo in beremo, saj se Marta ne bo prevzela. Morda se bo pa le dobil še kdo, ki’ bo ob takem zgledu šel sam vase — naj. bo mlad kot Marta, ali pa mojih let — in bo po zgledu Križanega začel ljudem okoli sebe lajšati vsakdanja bremena in lepšati dneve življenja.
Por.
Novi darovalci
Zopet se je oglasilo nekaj dobrotnikov, ki so prispevali za cerkev Marije Pomagaj v Buenos Airesu.
Darovali so: John Tratnik $50; Ignac Dimnik $10.; Franc Hočevar $5; Peter Markeš (naknadno) $10; Rudolf Pintar (Cleveland, Ohio) $10.

iščemo novo uradniško moč
uradnSra Hranilnice in Posojilnica S. Ž. v Torontu išče sloveni m°Č' P°g0;ii’ izobrazba in sposobnosti:	Znanje
in brak?6 ln angleŠČine’ Str°jepisje dobrodošlo. Teoretično neitai ' 1CI!,0 znanje knjigovodstva in računovodstva ter vsaj
ga Posloven an°Sti V administrativnih Poslih credit unijske-
je tr!rene prošnie z navedbo izobrazbe in usposobljenosti oa nasloviti in poslati na naslov tajnika:
P- JANEZ MARN, 131 A Treeview Dr., Toronto 14, Ont.
GRUPNA POTOVANJA
Rojakom javljamo, da imamo še na razpolago grupna potovanja iz Toronto v Ljubljano letos poleti in sicer za 6, 9 in 4 tedne.
Zahtevajte tudi naše cenike za najem automobile v, naše cene so ugodnejše.
SLOVENSKA POTNIŠKA AGERfiUA
WORLD TRAVEL SERVICE LTD.
258 College St., Toronto M5T 1R7 Tel: 922-4161
R. Pintar je bral članek v Kanadski Domovini in je poslal darilo še isti dan s pripombo: “Bral sem v Domovini, prejmite še moj mali dar k skupnemu naporu.”
Zanimivo bi bilo zračunati, koliko smo Slovenci samo v Torontu že prispevali za cerkve. V Siju poročajo, da smo vsi v e-migraciji že spravili skupaj preko sedem milijonov. Pri tej ugotovitvi se kar samo vsiljuje vprašanje: Kolikšen je pa naš prispevek za narodne potrebe, za veliki cilj, da bi naš narod doma pridobil zopet svobodo, da bi tudi tam lahko prost častil svojega Boga, zidal cerkve, širil božje kraljestvo in si ustvarjal boljše življenjske pogoje?!
Gotovo je med bralci Kanadske Domovine še kdo, ki bi bil pripravljen kupiti cerkvi Matere božje v Buenos Airesu kos o-peke, okno, svečnik, vrata, kos strehe ali kaj sličnega. Darove sprejema poverjenik za ‘Duhovno življenje’ Ivan Marn, 131 A Treeview Drive, Toronto 14, Ont.
Misijonski pozdrav za Veliko noč
Pred menoj je ducat pisem iz misijonskih dežel. Dal mi jih je blagajnik misijonskega krožka, ki nosi Baragovo ime, g. Jakob Kvas. Qn je v stalni pisemski zvezi s slovenskimi misijonarji, ki delujejo po raznih kontinentih. Iz vseh pisem hitijo misli v misijonsko zaledje. Te po svetu razkropljene misijonske duše so iz srca hvaležne, da kdo kje misli nanje. Vsak dar, ki ga dobijo, jim je strašno dobrodošel, ker potreb okrog njih je nešteto. Nase nič ne mislijo; Naj danes objavim samo eno tako pisemce. Piše g. France Buh C.M. z Madagaskarja, 27. marca 1973.
V tem pismu yam pa ne sporočam, da sem denar razdelil, ker se mi zdi, da ga bom po svoji uvidevnosti kar porabil za gobavce. Štanta je pravi gobavski kapitalist, opravka z njimi imamo pa vsi. Ravno danes je bil pri meni eden, kateremu sem obljubil, da mu bomo zgradili malo večjo hišico. Sedanja je tako majhna, da le en majhen o-trok lahko spi skupaj z očetom, ostali pa po drugih hišah po vasi. Mati jim je umrla. Temu mo-žičku, kakor nekaterim drugim, tudi drugače vedno kakšen stotak v malho potlačim. To so kapljice sonca v njihovo vsakdanjo sivino. Zlasti pa so veseli, če jih obiščete na domu. Včasih pridejo od daleč, težko hodijo in jih je seveda treba nazaj domov zapeljati. Za enega vem, da naredi pogosto okrog 15 km na eno stran.
Misijonarji vsi O.K. Gospod Česnik se morda že julija meseca ves pozdravljen od najrazličnejših tropskih bolezni, ki jim niti imen ne vem, vrne nazaj v Ranomeno. Od doma se nam jih
?©ffiid¥a|siflefii^a priMa ¥ šCastado
TORONTO, Ont. — Slovenski dom na Pape Ave. v Torontu priredi v soboto, 12. maja, slavnostni večer, kjer bo pripravljen prostor vsem, ki praznujejo letos. 25-letnico prihoda v Kanado.
Nekaterim rojakom so se odprla pota v novo domovino Kanado že jeseni 1. 1947; v večjih skupinah pa smo začeli zapuščati avstrijska taborišča in leseno mesto pri Spittalu na Dravi vse skozi leto 1948, dokler se v naslednjih letih tok slovenskih izseljencev ni polagoma, izčrpal. Pustili smo za seboj neplodna leta dolgočasja, čakanja in životarjenja. Dobra roka nam je odpirala pota v nolvo bodočnost, izpolnjenje naših načrtov in pričakovanj. Bili smo mladi, neugnani — pa že trdo preskušeni po vojni in revoluciji, oropani varnega domačega ognjišča, brezskrbne mladosti in sreče mirnega življenja. Zapustiti smo morali trpečo domovino, da smo ostali živi in si z leti begunstva utrdili ideale o narodu, Bogu, domovini. Naša bodočnost je počivala v božjih rokah. Kakor na božji dlani so nam minevala brezskrbna leta. Vdano smo zaupali, da nas On popelje v visoko polnost življenja, ki je bila v taboriščih nedosegljiva. Vsak po svojih močeh smo delali za skromni vsakdanji kruh, hodili v šolo, delavnice in pisarne, se zbirali k igram in koncertom; slovenskih pesmi, ki so odme-: vale po taboriščni cesti, in v duhu zaživeli doma, kjer te prostosti tedaj ne bi imeli. Bili smo duhovno bogati, ni nas. tlačil materializem in zakrival poleta v božjo lepoto in prostost. V skromnih razmerah so rastle mlade družine in naši domovi v lesenih barakah so bili preprosti, a snažni, zgled mnogim drugim begunskim skupinam.
Leta po vojni so tekla. Na mednarodnem položaju je bilo treba nekaj storiti, da se življenje milijonov evropskih beguncev uravna nazaj na redna pota.
Domovina je ostala za nami v preteklosti. Tja ni bilo povratka. Spominjamo se organizacije UNRRA in IRO, ki sta prevzeli begunce v oskrbo, in komisij, kjer so nas v letu 1948 sprejemali in pripravljali za pot v Kanado. Ob vsakem odhodu se je vsa taboriščna družina zbrala k vojaškim avtomobilom, kjer so naši izseljenci čakali za pot v Celovec in široki svet. Skromno imovino so oddali na poseben voz in se zadnjič pozdravljali z domačini in prijatelji. Te ločitve so bile polne upanja. Saj smo bili vsi na isti poti. Drug drugemu smo pripravljali novo življenje in lajšali težo kratkega slovesa.
Od takrat je minilo že 25 let. Bili smo mladi. Danes bo naš
človek zasidral svoje stopinje. Še vedno ljubi svoj materinski jezik. Svojim otrokom želi ohraniti slovensko izročilo. Zbiramo se cb najrazličnejših prilikah, da se utrdimo za obstoj, da pomagamo drug drugemu v potrebi in se skupno veselimo uspehov. Dajemo si poguma za borbe življenja, za čase preskušnje in trpljenja, da bo ostala živa med nami tista bratovska vez, ki nas je vezala v onih revnih letih pred letom 1948.
Zato Slovenski dom vabi! Sobota, 12. maja, naj bo dan srečanja vseh onih, ki so prvi stopali na kanadska tla po I. 1945, sprejemali prve vtise nove domovine in postavljali temelj današnje močne slovenske skupnosti v Kanadi.
Pridite od vzhoda in zahoda, severa in juga! Zberite stare prijatelje in rezervirajte soboto, 12. maja, za večer'v Slovenskem domu v Torontu!
Prireditelji
Pirhi
še letos nekaj obeta, iz Kanade drugi red že v tistih letih. A nas, pa še ni nič slišati. Vaši so naj- prve naseljence v Kanadi po
brž še premajhni. Bo kaj, bo? Argentina bo tudi kmalu prispe-
drugi svetovni vojni, ,to ne moti. Navadili smo se nove zemlje.
vala svoj del. G. Opeka pridno Hlavežni smo Bogu za svobodo, študira, a je s srcem še na Ma- S tako širno in bogato, kot je ni-dagaskarju. Njegov sošolec Ra-j kjer na svetu ni lepše za zdrav do Sušnik pride gotovo prihod-1 je in srečo, ki smo ju bili delež-nje leto, če ne letos. Tako ne bo- ni, ko smo si ustvarjali družine,
mo ob korajžo in dobro družbo.
Pozno je in tipke me ne ubogajo več. Pa se vam še drugim o-glasim. Naj vam krožkarjem, kakor tudi vsem dobrotnikom želim v svojem imenu ter v imenu
gradili domove in Bogu postavljali hrame molitve, za slovensko idejo oživljali društva in zidali dvorane. Izšli smo iz zdrave korenine, ki se kljub ranam vojne in begunstva ni posušila
vseh bratov in še sester prelepe — iz zdrave zemlje, ki nam še velikonočne praznike. Iskreno danes daje moči, da rastemo v
pozdravlja France Buh, C.M.
Misijonski por.
tujini, zavedajoč se svojega porekla, verujoč v neskončno pra-j vičnega Boga, hiteč s pesmijo v — Nacioalna Kitajska (For- srcu in na ustih k novim zar-moza) ima obvezno vojaško jam.
službo.	j girom Kanade je slovenski
Že iz mladosti imamo vsi lepe spomine na velikonočne praznike in na vse, kar je z njimi povezano v pomladno misel življenja in vstajenja. Prisrčne otroške misli so se pletle posebno okrog velikonočnih jajc in rdeče pobarvanih pirhov.
Jajce je pomenilo znak življenja že pri naj starejših narodih. Pomenilo je simbol rojstva že starim filozofom. Lupina, beljak in rumenjak; je staro davnim modrijanom pomenilo troje: zemeljski, nadzemeljski in božanski svet.
Praznik jajc so v začetku pomladi, ko se vse preraja k novemu življenju, obhajali že Fe-ničani in Egipčani. Pri Rimljanih so belo oblečene duhovnice nosile na praznik Cerere, boginje rodovitnosti, v slovesnem sprevodu na Kapitol košare jajc kot daritev bogovom. Podobne običaje poznamo tudi iz arabskih dežel, kjer so spomladi obešali med posebnimi obredi jajca na palmove veje. Stari germanski svečeniki ali druidi so hranili sporočilo o čudežnih kačjih jajcih: kdor je našel tako jajce, ga je branilo kot talisman pred vsako nesrečo.
OD KOD RDEČI PIRHI?
Ko je nastopilo krščanstvo zmagovito pot po svetu, je marsikatero staro navado prevzelo in jo oplementiiilo z novim smislom. Praznik vstajenja narave in novega življenja je Cerkev spojila z veliko nočjo.
Navada velikonočnih jajc je pomenila tudi znak izobilja, kajti nekoč jih v štiridesetdnevnem postu verniki niso smeli uživati, kar velja še danes v pravoslavni Cerkvi. Šele ko so zvonovi oznanili veliko noč, so spet jajca prišla na mizo. Pobožno izročilo, ki je že skoraj pozabljeno, razlaga navado barvanih jajc, in sicer rdečih pirhov, takole: ko je na velikonočno jutro Marija Magdalena naznanila Petru, da že Kristus vstal, je apostol neverno odvrnil: “Verjel bom, ko bodo bela jajca postala rdeča.” Marija Magdalena je tedaj odgrnila prt nad košarico in glej, notri so bila vsa jajca rdeča. Od takrat je torej prišlo v navado barvati jajca za veliko noč.
V srednjem veku so miniaturist! (t. j. slikarji majhnih podob) krasili belo kupino z malimi podobicami, ki so predstavljale Kristusovo življenje. Uporabljali so najbolj zlato in srebrno barvo.
PIRHI NA VLADARSKIH DVORIH
V	poznejših dobah so si posebno na dvorih izmenjavali velikonočna voščila v obliki dragocenih jajc. Francoski kralj Henrik IL je daroval dvorni dami Diani Poitiers biserno jajce, v katerem je bila vdelana diamantna ogrlica. Ludvik XV. je dal napraviti za svojo hčerko velikansko jajce; ko ga je kraljična odprla, se je začudila nad prelepo pokrajino in čredami ovčk iz voska, ki so se kot žive pasle po tratah. To umetno jajce še danes hranijo v Versajskem gradu. Na carskem dvoru v Rusiji so hranili veliko jajce iz suhega zlata; v njem je bil mojstrsko izdolben v smaragdih in rubinih ves križev pot. Kje je danes ta pirh, ne vemo.
V	19. stoletju so prišli v navado pirhi iz čokolade. V Londonu je neki slaščičar vlil skoro tri metre visoko jajce iz čokolade, iz katerega se je usulo več sto kil raznih sladkarij.
Prav podobno jajce je podaril pred leti ob obisku v Parizu kraljici Elizabeti II. predsednik francoske republike Coty. Bilo je umetno izdelano iz čokolade in visoko nad en meter. Kraljica ga je vzela s seboj na londonski dvor, kjer bodo njeni otroci strmeli v velikansko jajce.
Še vse lepši pa se nam zde naši pobarvani domači pirhi ali pisanice z narodnimi okraski. Tudi če so bolj skromni, nas 'vendar v mislih peljejo v zlate čase mladih dni, ko je bilo vse življenje ena sama velika noč.
------o------
CLEVELAND, O.
'i ■mmiri- —   — "
Help Wanted Male & Femaie
Help Wanted
Men - Women
Buffers
Rackers
Utilities
ECONOMY PLATING 1391 E. 33 St.
(79)
V	najem
Lepo, čisto 5-sobno stanovanje z garažo se odda v najem takoj v svetovidski okolici.
Kličite 431-6865
(77)
V	najem
Oddamo dve opremljeni sobi za moškega ali žensko na 985 Addison Rd.
(78)
Male Help Wanted
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
hiša za dve družini, dve spalnici in kopalnica vsako stanovanje, dvojna garaža; v Grove-wood okolici. V jako dobrefn. stanju. $22,000. Kličite za sestanek. 531-2960 zvečer od 6. do 9. ure.
(78)
Naprodaj
Dvodružinska hiša na Hunt-mere Ave., eno stanovanje prazno in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626.
(79)
FOR SALE
Bar, D-3, west, Storer Ave. Brick building, large parking area. Good potential. Ideal family operation with large apartment up. See by appointment and make offer.
631-3579 — 886-4380
-(76)
Naprodaj
E. 185 St. okolica, Colonial z tremi spalnicami, 20x22 garaža. Moderna kuhinja in kopalnica. V spodnjih dvajsetih. Lastnik 531-2554 na 19511 Kildeer Ave.
(76)
Hiša naprodaj
Bungalow, 4 spalnice, 2 kopalnici, v fari Holy Cross.
Kličite 481-7432
(76)
Išče stanovanje
Slovenka v pokoju išče dve sobi s kuhinjo, zgoraj, blizu cerkve na Neff Rd., ali sv. Kristine. Tel.: 431-6584.
—(13,16, 17 apr)
RABIMO PLESKARJE 944-8436
(x)
Domovi v Euclidu
naprodaj zidan duplex, 6-6, osem let star, tri spalnice, moderna kuhinja, jedilna soba, klet, garaža za dva avta.
Beverly Hills
krasna zidana ranch hiša, pripravno za profesionalne ljudi, tri spalnice, rekreacijska soba, ognjišče na drva, klet, dvojna priklopljena garaža, lot 65x270. Euclid
Russell development blizu £. 250 St. novi domovi, ranči, splits, Colonials. Odprto v soboto in nedeljo 2. do 6. ure pop.
UPSON REALTY CO.
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9. ure zvečer
(79)
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(76)
Help Wanted Male WOODWORKERS
for machine operators and assembling furniture. Apply in person — 5309 Hamilton Ave.
(79)
Moški dobi delo
kot pomivalec posode ponoči v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.
(77)
Help Wanted Female
General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
SEWING OPERATORS
Prefer experienced, but willing to train. — 881-5459.
_________________________(78)
Domestic Help Wanted
Two 1/2 days or one full day per wk. Near Shaker Sq. References please. — Call 751-5755.
-(76)
Help Wanted
Housev/ork. Very fine area. $2 per hour and bus fare. 1 or 2 days per week. No children. Single home. Call 371-1450.
-(80)
Naprodaj
hiša v bližini cerkve sv. Vida šest sob spodaj, tri opremljene sobe zgoraj. Kličite 391-8123 ali 481-1327.
-(79)
Hiša naprodaj
Za dve družini, 5-5, na Norwood Rd. Kličite 361-8325 po 2. uri pop.
—(17,19 apr.)
Zidana hiša
štiri spalnice, blizu E. 185 St. $28,900.
GEORGE KNAUS Real Estate 819 E. 185 St.	481-9300
V najem
Dve opremljeni sobi se odda fantom, ki delajo, z kuhinjo in telefon $65 na mesec v Grove-wood okolici. Kličite 481-8607.
(77)
KADAR KUPUJETE
ali prodajate hišo ali trgovino ali posestvo, lot ali farmo, za dobro postrežbo kličite staro, zanesljivo tvrdko, če imate stanovanje za >oddati, imamo ljudi ki so interesirani. Če živite ven iz mesta ali države in lastujete posestvo v Clevelandu. Vam tudi oskrbujemo Vašo posestvo. Kličite
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	481-9980
(3,17,24 apr)
PODPIRAJTE SLOVENSKE’ TRGOVCE
a:.: iiusjiA	april i?, 1973
Sodna burka proti Kristusu
Proces proti Kristusu se je vr- sovi sovražniki in Jezusa spra-
šil v dveh delih :prvi je bil verski, drugi civilni. Prvi se je odigral pred judovskim verskim sodiščem: Kristus je bil obtožen verskega zločina in zaradi tega obsojen na smrt. Ker pa domače versko sodišče ni smelo smrtne obsodbe tudi izvršiti, je bilo treba še pred rimsko civilno sodišče.
VERSKI PROCES
Že ponoči je tast velikega duhovnika Kajfe in bivši veliki duhovnik Ana Jezusa spraševal o nauku in učencih, da je pravno vprašanje opredelil. Tudi so se že k nočni seji velikega zbora zbrali najbolj zagrizeni Jezu-
ševali, da so s tem zbrali podatke za uradni postopek proti njemu.
Pravno sejo je imel veliki zbor šele proti jutru, nekako ob petih. K tej so se zbrali člani treh skupin:	duhovniške aristokra-
cije, svetne aristokracije in zastopnikov ljudstva, vsega skupaj 71 ljudi.
Proces se je začel z zasliševanjem mnogih prič, ki pa so pričale po krivem. Ob takem pričevanju se razprava ni mogla razviti, pa tudi videza zakonitosti ni ohranila.
Končno sta nastopili dve priči, ki sta se vsaj na videz ujemali.
; Povedali sta, da je Jezus nekoč I Galileje do sem.”	kazen od udarcev in našemljeni
! rekel, da more podreti božji:	Te besede so zbudile Pilatovo |z norčavimi oblačili. Pilat je|
[tempelj in ga v treh dneh zopet; pozornost, ker je bilo videti, da : sklenil, da vrže zadnjo karto: postaviti. Sodniki so z nadalj- bo mogel rešiti vprašanje, še .na ; upal je, da bo ta razmrcvarjena njim izpraševanjem ugotovili, drug način. Vprašal je, če je! človeška pojava gledavce ganila.

MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvfi.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
•£- Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ir Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. ir Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-
Cleveland, Ohio 44163
Moj stari naslov: ............................................ ((
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
GRDIMA POGREBA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDUS0VA TRGOVINA S PGHiŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235

I
[C S K J
AMERtšiiA mmmm katoliška jedhota
(K.S.K.J.)
N A J STAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moška in ženske od 16. do 60. leta; otroke p* takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
» članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek m pošljite ua glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
(K.S.K.J.)
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ...
NASLOV MESTO .. DRŽAVA
CODE
da se tudi ti dve pričevanji v podrobnostih ne ujemata.
Poleg tega je Jezus gornje besede uporabil v prispodobi: ni govoril o jeruzalemskem templju, ampak o svojem, telesu. Tudi ni trdil, da ga bo on podrl, ampak je pozval nasprotnike, naj ga poderejo.
Ko je veliki duhovnik opazil, da se tudi pričevanje zadnjih dveh prič razblinja v nič, je odločilno posegel vmes. Dvignil se je in s slovesno zakletvijo zahteval od Kristusa izjavo: “Rotim te pri živem Bogu, da nam izjaviš, če si ti Kristus, Sin božji.” Jezus je odgovoril: “Sem.”
Komaj so člani velikega zbora zaslišali Jezusove besede, so razkačeni planili pokonci in kot za stavo spraševali: “Ti si torej Sin božji?” V napetem molku sodišča je bilo čuti Jezusov odgovor: “Sem.”
Ko je veliki duhovnik slišal ta jasni odgovor, je zakričal ves iz sebe: “Bogokletje je izrekel! Kaj nam je treba še prič? Glejte, zdaj ste slišali bogokletje. Kaj se vam zdi?” .Vsi so glasno odgovorili: “Smrt zasluži!”
Vprašanje, ki ga je veliki duhovnik stavil Jezusu, je bilo po-polnoriia nezakonito. Ker niso priče do tedaj ničesar dokazale, je skušalo sodišče doseči, da bi obtoženec pričal proti samemu sebi. To pa je bilo v nasprotju s pravnimi določili.
Obsodba je bila protipravna tudi zato, ker je bila izrečena proti staremu in svečanemu pravilu, po katerem ni smel biti nihče obsojen brez vsaj dveh ali treh prič.
Ni jasno, ali sta v tistem času že obstajali tudi določbi, da se na nočni seji ne smejo vršiti kriminalne razprave in da ne smejo izreči sodniki obsodbe že na sam dan razprave, če sta obstajali, je bila obsodba tudi zaradi teh dveh določb neveljavna.
CIVILNI PROCES
Smrtno obsodbo, ki jo je izrekel veliki zbor, je moral izrecno potrditi rimski namestnik. To pa se je moglo zgoditi na dva načina: tako, da je rimski namestnik potrdil smrtno obsodbo, ki jo je izrekel veliki zbor, ali pa tako, da je začel proti obtožencu novo razpravo. Veliki duhovniki so izbrali drugi način, ker bi utegnil pri prvem načinu rimski namestnik raziskati, ali se je pravni postopek pred velikim zborom vršil pravilno, in bi tako odkril nepravilnosti.
Na koncu jutranje seje je odšel skoraj ves veliki zbor pred Pilatov sodni stol. S seboj so pripeljali tudi Jezusa. Moralo je biti nekako ob šestih zjutraj.
Ko je Pilat vprašal tožitelje, kakšno tožbo imajo proti Jezusu, so ti odgovorili: “Tega smo našli, da zapeljuje naš narod in brani cesarju1 davke dajati, in pravi, da je on Kristus kralj.” Obtožba je bila izrazito politična: Jezusa so prikazali kot političnega prekucuha, ki brani cesarju davke dajati, in kot nacionalističnega voditelja, ki trdi, da je politični kralj-odrešenik.
Pilat je takoj zaslutil, da obtožbe ne drže, a ker je šlo za hujskanje proti Rimu, je moral on, zastopnik Rima, obtoženca zaslišati; sicer bi mu grozila nevarnost, da ga razočarani toživci ovadijo v Rim.
Pilat je odšel v sodno palačo, kamor so medtem pripeljali Jezusa. Vprašal ga je, če je on res judovski kralj. Jezus je odgovoril, da je kralj, da pa njegovo kraljestvo ni od tega sveta.
Pilat je odšel ven in izjavil, da ne najde na obtožencu nobene krivde. Med množico in člani velikega zbora je zaplalo jezno razburjenje. Začeli so silovito ugovarjati in vsevprek so ponavljali razne obtožbe, posebno politične: “Hujska narod, učeč po vsej Judeji, začenši od
Jezus Galilejec. Ko so mu odgovorili, da je z ozemlja četr-nega oblastnika Heroda Antipa, ga je poslal k njemu. Ta je bil zapadi velikonočnih praznikov tedaj v Jeruzalemu.
Herod je menil, da bo Jezus storil pred njim kakšen čudež. Na vse načine ga je spraševal, pa ni dobil od njega nobenega odgovora. Ker se je čutil ponižanega, ga je ukazal ogrniti v bel plašč, kakor so se v tistem času oblačili ugledni ljudje za svečanosti. S kakšnim izrabljenim plaščem je Jezusa v svo-
Peljal ga je š seboj ven in množici rekel: “Glejte, človek!” Veliki duhovniki in njihovi služabniki' so zavpili: “Križaj ga, križaj ga!” Pilat jim je odgovoril naj ga oni vzamejo in ga križajo, kajti on ne najde na njem krivde. Ti so odgovorili, da mora umreti, ker se je delal Sina božjega.
Pilat je šel spet v sodno palačo. Toživci zunaj so sprevideli nevarnost, da bi Pilat Jezusa pomilostil. Da bi jo preprečili, so Pilatu zagrozili še z\ zadnjim: “če tega oprostiš, nisi
jem norčevanju proglasil za ; cesarjev prijatelj. Vsak, kdor kralja, za kar se je Jezus sam1 se dela kralja, se cesarju upi-imel. Jezusa so peljali nazaj k; ra.”
Pilatu.	I Pilatu je bila končno mar le
Pilat je sklenil, da bo v neka- njegova politična kariera in terih stvareh toživcem popustil lastni položaj v Rimu. Zato ni in bo tako našel zasilni izhod iz mogel ostati dolgo neodločen položaja. Toživcem je povedal, pred tem kričanjem. Kljub te-da ni našel na Jezusu nobene i mu pa še ni hotel popustiti.
Sel je spet z Jezusom ven in začel razpravo: “Glejte,
znova
krivde, pa tudi Herod ne. Kljub temu ga bo dal pretepsti, potem ga bo izpustil. Čudno je, kako vaš kralj!” Množica je sprejela se je mogel Pilat odločiti za stra- | Pilatove besede kot norčevanje, hotno rimsko bičanje, če ni na- ; Glasno so vsi zavpili: “Proč, šel na Kristusu nobene krivde, [proč, križaj ga!” Pilat je vztra-Pilat pa je hotel toživce -še na ' ial: “Vašega kralja naj križam?” drug način potolažiti. Ker je | Veliki duhovniki so zakričali.
da je rimski na-! “Nimamo kralja razen cesarja!”
Tedaj je Pilat videl, da je tudi zadnja pot zaprta. Izročil da ga bodo
bila navada, da je rimski namestnik za Veliko noč izpustil jetnika, ki ga je izbralo ljudstvo, je menil, da bo s tem olaj- I ie Kristusa, šal judovskim voditeljem spri- križali, jaznjenje z izpustitvijo Jezusa.
A se je urezal. Veliki duhovniki so ljudstvo naščuvali, da je zahtevalo ubijavca in tata Barabo. Ko je Pilat vprašal, kaj naj potem stori z Jezusom, sp kričali: “Križan naj bo!”
Pilat je bil prepričan, da je Jezus nedolžen. Bal pa se je dvojega: da bi s tem, ko bi Jezusa izpustil, zanetil ljudski upor in da ibi se veliki duhovniki pritožili proti njemu v Rim.
Zato je hotel vsaj na videz njihovim željam ugoditi: izpustil je Barabo, Kristusa pa je dal bičati.
Okoli desete ali enajste ure dopoldne so Jezusa spet pripeljali pred Pilata: bil je ves izna-
9?
Ji
0!
M
05
Ji
9
01
0$
JI
01
M
01
Ji
03
03
M
0
0
M
0
M
0
M
0
J
0
M
0
JI
0
Jf
0
Ji
IESI WISHES FOR
I JOYOUS EASIER
VESELE JN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM
ED PIKE
r
Šf
B
r
0
r
B
r
B
r
B
B
r
60
if
60
if
60
r
B
C
I
r
§
C
B
?
60
1
§f
B
r
B
r
UPANJE
Inž. Ivan Žigon
Gospod, Gospod! Iz globočine vpije duša,
ki drugega, kot zapuščenost, ne okuša
in sama je, kot je samoten cvet med sneg in tihi gozd razpet.
Zajel lesov sem naših šepetanje, zajel sem mrtvih tiho spanje, zapel sem o kristalih čistih, snežnih
in o željah človeku nedosežnih.
A Tebe, Večni, Iščem le povsod, kjerkoli vodi moja dolga pot.
In upanje, le upanje, mi daje moč,
da Tvoj bom, Tvoj, moj Bog, nekoč.
INC.
ILINCOLN-MERCURY^
S
ff
r
g
r
60
r
g
r
B
942-3141	357-7533	|
r g
----- B
r


Stožile že safej
s¥ip vefikmeno mesnin® pri
AMMAN'S CHOICE MATS
520 EAST 200 STREET
IV 1-2386
Imamo izbrano sveže meso, domače prekajene kranjske klobase, želodec, šunke, riževe in krvave klobase itd.
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
i'
JI 0 M
0J
M
0
'4 0 M 0
4
0
4
0
Ji
*13
0——■
9647 Mentor Ave.
MENTOR, OHIO 44060
0 JI
0 JI 0 Ji 0 J«
0
JI
0—'
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
JEROME A. BRENTAR, Manager
EUR0PA TRAVEL SBtVICE
911 E. 185 St.
2
j
3
JI
ft
tl
SLOVENSKA PISARNA
V BARAGOVEM DOMU
6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 telefon 361-9504
ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN LJUBITELJEM DOBREGA SLOVENSKEGA TISKA BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Pisarna ima na zalogi lepe knjige, slovenskih založb: Mohorj-V® družbe v Celovcu in založb v Argentini. Pisarna sprejema tudi naročila za ves svobodni slovenski tisk v zdomstvu: Mohorjeve knjige v Celovcu; Naša luč, Družina in dom. Argentina predvsem: Duhovno življenje! Glas kulturne akcije; Sij; Svobodna Slovenija. LemonL Ave Marija.
Rojaki i51 roiakinje! Berite dobre slovenske knjige! Podpiraj-6 na® slovenski tisk! Vaša darila v obliki slovenske knjige so najlepša in najtrajnejša!
a
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI
L & m lOBMCG m mm co.
JOHN E. LOKAR, lastnik
784 East 185th St.	KEnmore 1-8777
CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO
g
§f
B
€
g
€
B
Phone: 692-1700 gf
B
| € g
if
B
r
B
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIJO
L GRDINA IN SINOV!
ZAVODA Telefon 531-6300
DVA POGREBNA 17010 Lake Shore Blvd.
1053 East 62nd Street	Telefon 431-2088
FURNITURE STORE — 15301 Waterloo Rd.
f
•g
|f
6
f
g
r
i
g
%
k
$
MCO mm SERVICE
5221 St. Clair Avenue	361-9856
lastnik STAN JURČEVIC
ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN SLOVENSKIM PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
g
€
60
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
ST. VITUS SOCIETY NO. 25 K.S.K.J.
CLEVELAND, OHIO
HAPPY EASTER TO ALL!

g
p
I
f
I
r
i
1
i
i
f
B
r
B

$
91
9!
91
9l
S
9
9!
0
«1
9!
9S
91.
•0
91
9!
•0
9|
9
-f
91
9
#
9
9'
9
g
9
9
-S
9
9
9
9
9
#
9-
9
«s
9
9
9
9
9
#
9
9
•0
9
9
*if
9'
9
•š
9
9
9
#
•&?
41'
■S
»S
rš3
R0
ii-i-j,:
o
7 f
§P*S •ss|.rJ
ALLELUIA! THE LORD IS RISEN!
ALLELUIA!
Svima od srca: SRETAN USKRS!
To all friends:
Our most sincere wishes for a joyous Easter Holiday!
Vsem prijateljem in znancem želimo prav srečne in vesele velikonočne praznike!
GOLOB FMM HOME
4703 Superior A ve.	391-0357
Service to Render Most Perfect Tribute
U na šoj pogrebnoj službi želimo učiniti sve za
najlepšu počast umrlima i u najbolju utjeliu živih: gdje vlada mrak, da sijemo svijetlo, gdje vlada žalost, da sijemo veselje, j er umiruči radjamo se svi za život vječni.
JOHN ClClf S SAUSAGES
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VSEM
478 East 152 Street (at N. Marginal Dr.) Tel. 486-1944
JAIUIS AND SOI MitAL HOME
S36 E. 185 St.
Cleveland, Ohio 44119 Phone 531-7770
BEPT WISHES FOR THE EASTER SEASON
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM
mmi sr.
s
REALTOR
Prvovrstna, zanesljiva, točna in hitra postrežba!
820 East 185. St.
5MRHM HARDWARE
6112-14 St. Clair Ave.
If B If B
B If B tf B
r
B If
tf
B r B §f B p4 B r B r B r r B r
B r B r B if B ir B if B
r
B
ir
B if B
r
B
r'
B r B
r
B fr B r B
r
B
r
B
gr
B r B
gf
B fr B r B r B r B ir B r B
r
B
-------r
B
r
B
r
HE 1-5479^*
B
IV 1-9980
*čsem odjemalcem in prijateljem Voščimo vesele velikonočne praznike.
THE NORWOOD MEN’S SHOP
6217 St. Clair Avenue
881-1383
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Oglejte si našo velikonočno zalogo oblek za meške. Naj lepše darilo za moža Arrow Color Shirt.
best wishes for a happy faster
JAY-DEE CLEANERS
878 E 222 ST.	. EUCLID, OHIO 44123
1( CLEANING, PRESSING & ALTERATIONS WE OWN AND OPERATE OUR OWN PLANT”
Phone 731-7060
r
B
if
B
r
■B
r
B
if
B
if
B
if
B
if
B
■r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
VELIKEGA TEDNA "BOŽJI GROB"
Po knjigi:	j pljuskali in vsa mogoča šara, ki
leto Slovencev	^ si jo je mogel izmisliti tedanji
MED SPOMINI NAS STA- — “baročni” — čas, je našla me-REJšIH in starih na nekdanji “veliki teden” je gotovo daleč v ospredju —1 božji grob. Ni ga
več, vsaj ne v nekdanji obliki. Niti velikega tedna ni več, zdaj je “sveti teden”. Zares se začenja šele v četrtek. Še pred nedavnim je bila v četrtek slovesna maša dopoldne, potem nič več do soboto zjutraj. Vmes med tema mašama se je vsa pozornost velikega tedna obračala v božji grob.
Božji grob so zamislili šele v času reformacije, ko je Luthrov nauk trgal ljudi od katoliške Cerkve. Na katoliški strani so začeli segati po najrazličnejših sredstvih, da bi svoje bogoslužje napravili za ljudi kar mogoče privlačno in jih pridržali v katoliški veri. Eno teh sredstev je bil tudi božji grob. Postavljati so ga začeli v redovniških cerkvah, zlasti frančiškanskih in jezuitskih. Začelo se je s tem, da so na posebnem oltarju izpo-
Po celem mestu vse trdno spi, samo pri kovaču še luč gori. Kaj pa pri kovaču delajo?
Za Jezusa žeblje narejajo.
Po celem mestu vse trdno spi, samo pri kronarjih še luč gori. Kaj pa pri kronarjih delajo? Za Jezusa krono napletajo.
MIR NA ZEMLJI
Dandanes se med'ljudmi zme-
sto v njih. Vse to je odvrčalo pozornost obiskovalcev božjega
groba od glavnega v njem: odi	...	,
Rešnjega Telesa in mrtvega A uAu3e prepričanje, a
i je treba morebitne spore med
narodi reševati z dogovori, ne z
sv.
Zveličarja.	■
V tej stvari je znana reforma pod cesarjem Jožefom II. napravila nekaj prav dobrega. Več let so bili po vsej Avstriji prepovedani božji grobi — razen, na Dunaju. Župniki in verniki I oro^ia m iZ straiu Pre"'S10"111111 so “kulise” in druge naprave Za ; razae!)anjem-božji grob poskrili, ne uničili. 'Vendar ^ pa žara i tega ne Nagonsko so čutili, da prepoved i smemo manJ upati, a o o
orožj em.
To prepričanje sicer res največkrat izhaja iz strahovite razdiralne sile današnjega vojnega
ne bo dolgo držala'. Res ni, to-
narodi v medsebojnih odnosih
liko je pa le koristila, da so od! zmeraj boi3 spoznavali vezi clo-takrat postavljali dosti bolj jveške narave in se po njih dru-trezno zamišljene božje grobe. zbi; bcl3e bodo spoznali, da ima Odkar se pobožnosti svetega predvsem ljubezen moč, ki vo i tedna vrše po cerkvah v popol- co odkritosrčnega sodelovanja, danskih in večernih urah, kar (Jauez XXIII, MIR N	‘
je gotovo vse bolj primerno, bo- BJI.) žji grob ne igra več nekdanje, vloge. Verniki so pritegnjeni v vsa sveta opravila, ki so jih po-
itesiep kmalu i!rug|e
prej že začeli smatrati za zgolj Britansko nebo je jasno vsa-duhovniško” zadevo. Je pac! ko tretjo HOČ, astronomi stavili sveto Hostijo v monštran- tako: vsaka uredba v teku let, j imajo tezav'e. ci, oviti s tenčico, ki je sporni- včasih celih stoletij, izgubi ne- ; LONDON, Vel. Brit. — Rav-njala na ono, s katero sta Jožef kaj prvotne resnobne zamisli, ^ nateljica britanskega kraljev-Arimatejec in Nikodem zavila pa je treba spremembe. Ljudem gpega observatorija dr. Marga-Jezusovo truplo na Kalvariji, se zdi novo, moderno, pa je v ret Burbidge, ki predava astro-Na veliki četrtek in petek so resnici pot nazaj — v prvotno | nomij0 tudi na kalifornijski uni-imeli pred božjim grobom razne in staro.	j	verzi, je napovedala skorajšnjo
pobožnosti.	j Marsikaj iz časov mogočnih preselitev naj večjega ibritanske-
Nova ideja se je razvijala na-j božjih grobov nas pa še vedno I ga teleskopa (premer 249 centi-
’Al TTaRdIi ca Vt’1'7 _ ^VrrirllrA !	TST?1 'DrilTlGr Z6lo StcLTS. "OG“ ni0trOV) ^IlG'kclin Ilci tuj g”.
Britansko nebo je preveč oblačno in je povprečno le vsaka tretja noč primerna za uporabo
BEST WISHES
for the
EASTER SEASON
prej. Dodali so križ — “bridko : gane. Na primer zelo stara pe martro” — kip mrtvega Zveli- sem, ki so jo peli po cerkvah
čar j a, stražnike ob grobu in še
veliki četrtek zvečer:
Pc celem mestu vse trdno spi, samo pri tišlerju luč gori.
Kaj pa pri tišlerju delajo?
Za Jezusa križ narejajo.
kaj. Vse to je moralo biti ob- J Po celem mestu vse trdno spi, dano z nekim okrasjem: poslika-| samo pri Pilatužu luč gori. nimi kulisami, zavesami in tako j Kaj pa pri Pilatužu delajo? naprej. Za slikanje kulis je bilo Za Jezusa sodbo narejajo lahko najti umetnike med “ljudskimi slikarji”. Za razvetljavo številne sveče in posode z oljem.
Poleg naslikanih stražnikov so pogosto “stražili” tak božji grob fantje ali možje, oblečeni v kakšne vojaške uniforme. Iz redovniških cerkva so taki božji grobi polagoma zašli v vse farne j k cerkve in gotovo nas je še dosti, ki se takega božjega groba dobro spominjamo iz cerkve svoje rojstne župnije. Radi srno ga obiskovali.
Nismo pa vedeli, da je marsikje po svetu prišlo v zvezi s tem do velikih neprimernosti.
Živa domišljija je dodajala in dodajala, zavladala -je “testral-nost”. Lučke so se vrtele v božjih grobih, ribice so plavale , v steklenih kroglah, vodometi so
! tega dragocenega pripomočka. ! ki je stal milijon funtov, j Verjetno bodo teleskop prepe-j ijali na Kanarske otoke, kjer je I britanski observatorij že oprem-j ijen s teleskopom za infra rdeče žarke.
XmrXY Y Y Ylr x x r g t X	X 2 XX %'X TZfZZ
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM
IN ZNANCEM
FLORI AN IN MARY KONČAR — lastnika
MODEL MEAT MARKET
610 E. 200 ST.
EUCLID, OHIO 44119 — KE 1-7447
e
9] J? 0]
.i
0
0
0
0 JI 0 JI 0 JI 0 Ji 0
0 Ji 0 JI 0 Ji 0 JS 0 Jf 0 JI 0 JI 0 Ji
Mayor Salpli J. Perk
Family
from
Dan and Ellen Mansser
Best Wishes for a happy, blessed Easter holiday
Vesele velikonočne J| praznike želijo
0
[ARI S. OPASKAR, M.S5.
ZDRAVNIK


$
0
0
0
JI
0
0
tol
0
j!
0
Ji
0
M
0
0
0
0
$
0
0
M
if
B
r
B
p*
B
P8
B
P3
ZENO A. ZAK
ŽELIMO SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM DRAGIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, ZLASTI TISTIM, KI SO NAS POČASTILI S SVOJIM ZAUPANJEM
O^SD&SS&SD
B
NAJ MODERNE JE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH
Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago
ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI
6016 St. Clair Avenue
361-3113
P*
B
r
B
r
B
r
B
r
B r B r B
r
B p3 B 0* B
r
B r B 6f B r B r B
r
B fcf B r
B
0
ji
0
Jf
0
M
0
Ji
0
Ji
0
Ji
0
Ji
0
M
0
Ji
0
4
91
Ji
0
Ji
0
4
0
4
0
Ji
0;
4
0
Ji
0
Ji
0
Ji
0
9
Jf
0
Jf
0
Jf
0
jf
0
4
0
4
0
M
0
jf
0
4
0
0
JI
0
DR. VINCENT OPASKAR
ZOBOZDRAVNIK
6402 St. Clair Avenue
HE 1-4114
FRANK V. OPASKAR
ODVETNIK — ATTORNEY AT LAW
Hippodrome Bldg.
Office 771-4304
Res.: YE 2-9803
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
PRIMC DELICATESSEN
Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino
15508 Holmes Ave.
Tel.: GL 1-7487
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM MARY HRIBAR IN MARY ŠUŠTARŠIČ, solastnici
HECKER TAVERN
1194 East 71 St.
Tel.: 361-9779
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ŽELI
NOSAK'S BAKERY
6413 St. Clair Ave.
431-4391
POTICE, TORTE, PIŠKOTE IN VSAKE VRSTE PECIVO IN DOMAČE KROFE
SUPERIOR BODY
6605 St. Clair Avenue
Telefon: EN 1-1633
B19
tf M
Želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem našim naročnikom in prijateljem.
V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo.
if
B
r



^ " ---------===^
IVAN PREGELj:
OTROCI SONCA
POVEST

“Prekleto!” se je vznejevoljil. Ni se'rad preoblačil. Krenil je domov, v svojo tiho, fantovsko sobico z udobnim naslonjačem in čedno posteljo, z umivalnikom in nekaj stoli ob šepavi mizi. Dvoje težkih telovadnih roček je ležalo ob mizi. V kotu je slonel kup gorskih palic. Na nekaterih so bili še povezani šopi planinskih rož: sami spomini od Metke, France, Špelice in Rezike, tiste z jamico v bradi; Rezika brez jamice v bradici
ki bo znal Vurnika v mestu naj ti. Gospodična, ne zamerite! Če se zelo ne motim, dvomim, da je kdo v trgu, ki bi našel Vurnika ] ponoči.”
| Povesila je glavo in rekla: j “Gospod geometer! Veste, da ima stric Feliče svoje premože-I nje. Jaz bi dedovala. Zato, gos-; pod geometer! želim, zelo že-! lim, da ne bi umrl, in storila bi j vse—”
Solza ji je stopila na lice. Poz-nik se je zravnal v vsej svoji moči in rekel:
“Nekdo je že, ki bi znal najti Vurnika tudi ponoči in ga hitro pripeljati. Ali mi zaupate, da ga bom?”
“Zato sem prišla,” je šepet-nila.
“Pojdiva!” je rekel. “Prav! Vurnika sem vajen. Nadejam se, da je konj že osedlan.”
“Osedlan,” je rekla.
“Imenitno,” je menil in sta šla drug ob drugem iz sobe po temnih stopnicah. On ji je medtem zaupno govoril o svojem razmerju do Vurnika.
“Ali pa ste že večerjali?” je vprašala skrbeče.
“Ne skrbite,” je odvrnil.
Hitro sia šla čez trg. in vstopila pri Koširjevih. Helena je potegnila geometra s seboj v neko sobico. Okusna mrzla ve-
čerja je bila na mizi in poleg narezka steklenic dragocenega vina.
“Jejte in se okrepite,” je hitela govoriti. “Naši ne vedo še, vse sem pripravila sama. In tu imate plašč. To pa spravite za pot. Sever je oster. Spravite!”' Potisnila mu je v žep steklenico kdove kako okusnega konjaka in sedla, ko je vrgel plašč nase: Izpil je naglo nekaj čaš vina, použil nekaj mesa in si izvil cigareto. Vprašal je:
“Kje je konj?”
“Pojdite z menoj,” je rekla. Kakor sta vstopila, sta šla. Za ; hišo pod lopo je stal konj. Uči-! telj je držal vajeti.
“Ali si ti opremljal?” je vprašal Poznik.
“Ne,” je odvrnil učitelj. “Dobro,” je vzkliknil Poznik, “potem se zanesem.” Že je stal v sedlu. Nato je rekel:
“Dve uri do mesta, tri nazaj. Gospodična, ob dveh naj čaka voz, do kamor more.”
“Prav, gospod geometer,” “Sijajno gre,” se 'je zasmejal Poznik.
“Srečno hodite!”
“Brez skrbi!”
Izpočiti konj jej zapeketal čez trg. Poznik se mu je nagnil nad vrat in vzkliknil:
“Zdaj boš dirjal, sivček, urico ali pa dve.”
Zacmokal je z jezikom in utonil v temi. čustvoval je:
“Ostrog si nisem pripel. Sicer sem ves kakor vitez.”
(Dalje prihodnjič)
--------o-----
Žrtve požarov
Po podatkih gasilskega združenja je lani v požarih na Japonskem zgorelo 1663, opekline in druge poškodbe pa je dobilo 9,611 ljudi.
je bila že umrla, in še njeni bratje niso mogli Francetu povedati, za čem ...
Bleda da je bila pa žalostna pa na velikonočni ponedeljek da je tiho zaspala pred hišo na soncu, ko so šli ljudje od desete maše...
Geometer Poznik se je preobut in pražnje preoblekel. Dve obleki je imel: vsakdanjo in nedeljsko. Zdaj se - mu je zdelo škoda nedeljske in je mrmral:
“Vrag vzemi Zofijo in njeno večerjo. Ali je vredno?”
Tokrat je nekdo rahlo potrkal. Poznik je šel odpirat.
“Kdo me išče?” je vprašal.
“Jaz,” je odgovorilo tiho s sladkim glasom v temi pred njim.
“O vraga,” je vzkliknil začudeno Poznik.
Pred vrati je stala Helena . ..
95	rr
9J
Qj
EUCLID RACE DAIRY & !CE CREAM CO.
103 East 200th Si.
§¥assiio@ £4700
0]
&
95 M 95
0
0
si
voščil« VIN
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
iS
r
B
r
B
r
B
it8
B
p*
B
S?
B
r
B
VII.
“Ali smem vstopiti?” je vprašala plaho in v zadregi.
Geometer jo je z obema rokama prijel za pleča in jo potegnil v sobo.
“Gospodična, gospodična,” je govoril nemirno, iznenajeno. “Kaj se je zgodilo? Ali je Slavici huje? sedim, prosim. Saj se tresete. Sedite!”
Potisnil je deklico na stol pred njo, visok in močen, vznemirjen. Topla rdeča luč od zastora na svetilki ji je ležala, na .obra- J zu; izrazito se je črtala ostrost; njenih lepih, nemirnin nosnic in ! polodprtih ustnic. Mehko so ji! valovala ramena pod lahko vol-| neno ruto, ki ji je zdrknila z las. j Dolge trepalnice so ji ležale na j očeh kakor sladka senca. Nikoli ’ ni bila bolj mična, bolj trudna v svoji zrelosti in vonji vi žalosti. Zaupljivo je dvignila oči. Naravnost v oči mu je gledala. Ni krenila z glavo, kakor da jo je sram, ki.. . i da se boji pogledati le za ped vstran od njega po n j ego vin predmetih. Kakoi bi se bala, bo zagledala, kar ne bi smela, kar bi žalilo, ako bi opazil, da je videla. Morda malo fotografijo na mizi, morda pismo, ki ga je začel pisati, morda steklenice, ki jo je izpraznil in sunil v kot.
MIRNO SOŽITJE —• Na desni zgoraj je cerkev Jezu sovega rojstva v Betlehemu. Z domov poleg nje se dviga gozd televizijskih anten, znak naše dobe. Na spodnji sliki je prodajalec uporabil čustvovanje romarjev in drugih tujih obiskovalcev, ko je izbral ime za svojo trgovino. Staro in novo, božje in posvetno drugo, ob drugem!
“Gospod geometer,” je začela tiho, “stricu Feliksu je hudo.”
“Revež,- je vzkliknil Poznik.
“Naš dokior je pri njem,” je nadaljevala, “pa sam ne ve, kaj je, ali- mrtvoud ali vnetje možganske mrene. Pravi, da mora biti porazno.”
“Lepi doktorji,” je menil Poznik. “Kaj študirajo, če nič ne vedo.”
“Ni veščak,” je rekla Helena brez očitanja. “Nujen bi bil strokovnjak. Vurnika je nasvetoval.”
“Poznam,” je prikimal Poznik. “Sošolca sva. Telegrafirati je treba.”
“Zveze ni,” je odvrnila.
“Potem pošljite voz ponj!”
“Ne more. Cesta je poplavljena.”
“Vražje razmere,” se je razgrel Poznik. “če je tako, je treba jahati po stari cesti.”
“Da!” je šepetnila.
Zasmejal se je.
“Pa seveda, kje zdaj najti človeka, ki bo jahal. Pa še takega.

0
M
0
0
M
0
M
0
M
0
0
0. M 0 S. 0 M 0 «žl 0
M.
0
Q) 0 M 0' M 0 M 0 M 0 M 0
0
M
0]
M
0
M
0
M
0~
M
0
M
0
M
0
M
0
M
0
M
0
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM
SORN'S RESTAURANT
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
6036 St. Clair Ave.
Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah.
r
P1 %.
I
i i
r
i
r
§
if
B
gr
B
gr
——-g
*—	, ff
VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
DR. P. B. VIRANT
B
if
B
€
g
r
B
€
g
S
g
r
B
€
S
U
if
OPTOMETRIST
PREGLED OČI - PREDPIS OČAL
15621 Waterloo Rd.	IVanhoe 1-6436 |f
v poslopju Central National Banke
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ISKRENO ŽELIMO VSEM DRAGIM ODJEMALCEM,
g
gr
PRIJATELJEM IN ZNANCEM!
ALELUJA!
ALELUJA!
0
M
0
M
0
M
0
M
M
0
M
0
M
0
DEPARTONT STORE
6214 St. Clair Avenue Tel.: 361-8042
g
if
g
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost
BROMiCK IMS.
g
r
B
if
g
-if
B
€
S
%
g
C
B
16013 Waterloo Rd.
^—
M
M 0 M
0
0
4?"
0 M 0 !<£l 0
0
4 0 M 0 M
APPLIANCE & FURNITURE
if
IV 1.6072 B
€
g FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR- §
lastnika	^
'C
B
gf
§ if
g gf
g
v
g
'C
g
gr
g
€
B
C g
€
g
€
g
gr
'B,
gf
S
€
B,
ff
B
if B if
g
e?
ŠTAJERSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO
ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIM VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM!
FRANK VIRANT (Marina?)
(RIBENCAN)
2194 Glenridge Road	Cleveland, Ohio 44117
KE 1-6250
*l1
0
0 »čl 0
0 M 0
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
STAN F. HEIIC INSURANCE