GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHdaea 3—3878 No. 86. — Stev. 86. Entered mb Second Class Matt«: September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y-, under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—387t NEW YORK, MONDAY, APRIL 13, 1936 -PONDELJEK, 13. APRILA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. TURŠKA VLADA JE SKLENILA UTRDITI DARDANELE Jamscina štirih velesil je ne more zadovoljiti MALO DELAJO, | DOSTI GOVORE V Ženevi se ne morejo zediniti glede Porenja in abesinake vojne. — Odbor trina jstorice skuša vojno končati. ŽENKVA, Švica, 12. aprila. Evropski državniki imajo čez Veliko noi" priložnost razmišljati o tem, kaj misli Italija z vprašanjem: je 44Ali želite navzočnost Italian To vprašanje je stavil Mus-sollnijev zastopnik baron Pom-peio Aloisi angleški, francoski in belgij-ki delegaciji. Delegati teh treh držav so se sestali v namenu, da sklenejo, kaj jim je napraviti glede Porenja. Toda niso prišli do ni kakega zaključka. Nato je sledila seja odbora trinajsto-rice. Angleški zunanji minister Eden je navedel dokaze, da se Italijani proti Abesineem poslužujejo strupenih plinov. — Edeu je zahteval, da odbor tri-liajstorice ostane v zasedanju, dokler Italija in Abesinija ne pričnete govoriti o miru. Slednjič pa je Edeu privolil v kompromis, da se seja odbora odloži do četrtka, v tem času pa bo predsednik odbora Salvador de Madariaga skušal pridobiti Italijo in 'Abes i ni jo, da se pričnete pogajati za mir. Nevarnost je, da pride med Anglijo in Francijo do diplomatskega spora, ker Anglija zahteva, da Liga z novimi sankcijami prisili Mussolinija, da preneha z vojevanjem v Abesiniji. Francija je proti novim sankcijam, 'ker hoče i~ meti Italijo za prijateljico, da ji pomaga proti Nemčiji zaradi Porenja. Za prihodnjo sredo pa jc sklicana konferenca generalnih štabov Anglije, Francije in j Belgije v Londonu. Generalni | štabi bodo izdelali načrt za skupni nastop proti Nemčiji, ako bi napadla Francijo ali Belgijo. "BRUN0V0 IME TREBA OPRATI!" JPRAVI VDOVA Kaznilniški ravnatelj je izročil vdovi Haupt-mannovo lastnino. — Dobila je tudi $200. TRENTON, N. .T., 10. apr. — Ajna Jlauptmann, vdova Bruno Richarda Hauptmanna. ki je zaradi odvedbe in umora Lindl>ergliovega sina umrl na električnem >tolu, je prišla v državno kaznilnico po osebno lastnino svojega moža. Prejela je več knjig, med njimi sveto pismo in dve verski knjigi v nemškem jeziku, dva zvezka o astronomiji in Hauptinaniiov zapisnik o pri-| čevanju v procesu v Fleming-tonu. Poleg tega je tudi dobila Hauptmannnovo obleko in $200 ki jih je Hauptmann prejel v smrtni celici. Ta denar mu je bil poslan v majhnih čekih od ljudi, ki so hoteli imeti njegov podpis. Mrs. Hauptmann se jc ka-znilulškemu ravnatelju Marku O. Kimbcrlingu kot stražnikom zahvalila za lepo ravnanje, katerega je bil njen mož deležen, odkar je bil v smrtni celici. — Pred svojim odhodom iz Tren-tona je rekla, da bo ostala v Združenih državah, da opere Richardovo ime. Nek uslužbenec kaznilnice je prinesel dve vreči Hauptman-novih stvari in jih zložil v avtomobil, ki je stal pred kaznilnico. Med temi stvarmi je bilo tudi 25 fotografij Hauptman-nove žene in sina. Med čeki, ki so bili poslani Hauptmannu in so bili izročeni njegovi vdovi, jih je nekaj, ki so prišli prepozno, da bi jih Hauptmann podpisal. RUSIJA IN JAPONSKA PROTESTIRATA MOSKVA, Rusija, 12. apr. — Ruski zunanji podkomisar Boris Stomonjakov je japon skega poslanika Tamekiči Oto opozoril na nov obmejni spopad blizu železniške postaje v Pograničnaji. Stomonja kov pravi, da so mančukuaiiski in japonski vojaki vpadli eno miljo v sovjetsko ozemlje. Ruska straža jih je pozvala, da se vstavijo, toda Japonci in Man-čukuanci so ustrelili, nato pa zbežali. Poslanik Ota pa je rekel, da so ruski vojaki vpadli v Man-čukuo in so ubili tri japonske vojake. OROŽJE PROTI STAVKAR-JEM WASHINGTON, D. C., 12. aprila. — Senatni delavski odbor je izvedel, da so industrijska podjetja nakupila velikanko množino solznih bomb, strojnic in drugega orožja za uporabo proti stavkarjem. Uslužbenec National Labor Relations Board Heber Blan-kenhora je pričal, da so v letih 1934 in 1935 razne tovarne nakupile orožja za več tisoč dolarjev. Fordove tovarne v De-troitu so polne vohunov in detektivov, ki skušajo preprečili imijsko delovanje. VELIKA NOČ V MOSKVI MOSKVAJ, Rusija, 12. apr. — Velikončni obredi so se vršili v vseh 36 cerkvah Moskve brez oviranja komunistične stranke. Opolnoči so bile vse cerkve polne in so verniki v procesijah šli okoli cerkve. C ALLES OSTANE VZDR. DRŽAVAH Calles sme ostati v Zdr. državah eno leto. — Zdržati se mora vsakega političnega delovanja. WASHINGTON, D. C., 12. aprila. — Naselniški urad naznanja, da je državni department dovolil generalu Plutar-co Elias Callesu, ki je bil izgnan iz Mehike, »la eno leto o-stane v Združenih državah. —• Vendar pa se mora za ča-a svojega bivanja zdržati vsakega političnega delovanja. Ravno tako je dovoljeno o-stati eno leto v Združenih državah Callesovim tovarišem Luis N. Moronesu, Luis Leonu in Manuelu Ortega, ki so bili tudi izgnani iz Mehike. Cal-lesovemu sinu Alfredu je bilo dovoljeno ostati 30 dni. BROWNSVILLE, Tex., 12. aprila. — Mehiška naselniška oblast ne dovoli Callesovemu sinu Alfredu, ki je spremil svojega očeta v izgnanstvo, da bi se vrnil v Mehiko. Ko je mladi Calles hotel stopiti v aeroplan, da se ž njim odpelje v Mehiko, je prišel na letališče mehiški naselniški u-rad ter je Callesu kratko naznanil : *4Imamo naročilo, da vse držimo izven Mehike." Oalles je nato takoj brzojavno naprosil notranjega ministra Silbano Barba Gonzale-sa, da mu dovoli, da se vrne, da uredi svoje posle. MEXICO CITY, Mehika, 12. aprila. — Policija straži hišo bivšega predsednika generala Plutarco Elias Callesa, da se je ne bi polastili socijalisti. Okoli 50 delavcev, ki so člani mehiške delavske federacije, je skušalo polastiti se Cal. lesove hiše, toda jjolicija jih je razgnala. Odkar je bil Calles na odredbo predsednika Lazaro Car-denasa izgnan iz dežele, Cal" lesovi nasprotniki razpravljajo o tem, kaj naj store z njegovimi velikimi posestvi. Radikalni socijalisti so v poslanski zbornici zahtevali, da vlada zapleni vsa Callesova posestva. POSLANIK H0ESCH UMRL V ANGLUI Vbled velikega napora ga je zadela srčna kap. Ni bil pristaš nazijske stranke. LONDON, Anglija, 12. apr — Nemški poslanik dr. Leopold Gustav von Hoeseh je ne nadurna umrl za srčno kapjo v svojem stanovanju v poslani -štvu. Star je bil 54 let. Odkar je Hitler poslal v Po-renje vojaštvo, je imel Iloesch z raznimi državniki mnogo konferenc, ki so ga zelo izmučile. Skozi .štiri leta, odkar jc bil von Hoeseh poslanik v Lon donu, >e je neumorno trudil za boljše prijateljstvo med Nem čijo in Anglijo, četudi se ni strinjal z nazijskimi načeli. Von Hoeseh je bil samec in zelo bogat. Mogel bi pustiti svojo diplomatsko službo, toda je ostal na svojem mestu iz ljubezni do domovine NAPAD NA SOVJETSKO AGENTUR0 Štirje Japonci so od časnikarskega poročevalca zahtevali, da zapusti deželo. — V boju z Rusi je padel en japonski častnik. MOSKVA, Rusija, 10. apr. — Ruska uradna poročevalska agentura "Tass" je objavila brzojavko, ki pravi, da so štirje razburjeni Japonci vdrli v njen urad v Tokio in da so po-' Lo v Lausanne, zvali njenega poročevalca, da v imenu japonskega naroda zapusti deželo. KO JE BILA SKLENJENA USODNA POGODBA, JE BIL POLOŽAJ V EVROPI POVSEM DRUGAČEN Turčija je naprosila Ligo narodov za spremembo mirovne pogodbe. — Utrditev morske ožine je neobhodno potrebna.—Položaj ob Črnem morju je zadovoljiv, d očim je v Sredozemlju skrajno resen. — Zajamčena kolektivna varnost deluje prepočasi. WASHINGTON, D. C., 12. aprila. — Tukajšnje turško poslaništvo je danes objavilo besedilo note, ki jo je poslal turški vnanji minister vsem o-nim državam, katere so podpisale leta 1 932 poi;o- V noti je rečeno med drugim: — Ko je Turčija leta 1923 podpisala v Lausanne pogodbo glede Poročevalec je poklical poli-' morske ožine, odredila demilitarizacijo Dardanel cijo, kateri se je \»osrečilo na-,ter dovolila vsem ladjam prosto pot skozi to mor- siineže pregovoriti, da so od-1 i • j-i i v i ~ • i- . . i Prodno pa so ,SKO ozino' Je nudil splosen položaj v h^vropi tako z da sejvoia®kega kot s političnega stališča Dovsem dru- VOJAKI REŠILI ČRNCA DANIELSVILLE, Ga., 12. aprila. — Vojaštvo je pred razjarjeno množico rešilo 45 let starega črnca Lint Shawa, ki je napadel jieko belo dekle. Okoli 150 mož se je zbralo okoli kaznilnice in so v zid že izkopali veliko lnknjo, ko je sodnik Berry Moseley prišel in ljudi svaril pred nasilstvom. Nato je sodnik iz Gainesville poklical vojaštvo, ki je takoj dospelo v vojaških avtomohi- WASHINGTON, D. C., 12. aprila. — Okoli Bele liiše je korakalo okoli 500 brezposelnih, pet njihovih voditeljev pa je prišlo v predsednikov urad in so predložili prošnjo, da vlada določi za reliefna dela G bil j ono v dolarjev. Delegati so zagrozili, da bo prišlo poleti več tisoč brezposelnih, ako do tedaj ne dobe dela. Ko so korakali proti Beli hiši, so klicali: "Dajte bankirjem podporo, mi pa hočemo delo!" SODNIK HUGHES STAR 74 LET WASHINGTON, D. C., 12. aprila. — Predsednik zveznega najvišjega sodišča Charles E. Hughes je v soboto dopolnil svoje 7-4. leto. Na prošnjo časnikarskih poročevalcev, da bi za svoj rojstni dan podal kako izjavo, je rekel: 1 1 Ne brigam se za koledar in ne moram govoriti o svojem rojstnem dnevu." Navzlic svoji visoki starosti Hughes ni zamudil še niti ure v svoji službi, odkar je od leta 1930 predsednik najvišjega sodišča. Na to mesto ga je i" merooval predsednik Hoover. Dopoldne je Hughes delaljia svojem domu, opoldne pa je šel v palačo najvišjega sodišča, kjer je imel običajno sobotno konferenco s svojimi tovariši. šli iz poslopja. Japonci odšli, so rekli, bodo zopet vrnili po poroče- j gačno sliko. val cev odgovor. | — Takrat je bila Evropa jako blizu razorožitvi. Sile na kopnem, na morju in v zraku so bile znatno manjše. Turčija je pogodbo podpisala, ker ji je bila obljubljena varščina, toda ta varščina ie postala z ieti nezadostno. — Izza onega časa se je položaj ob Črnem morju zadovoljivo razvijal, dočim se je položaj v drža- Po poročilih, ki so prišla v Moskvo, so Japonci ruskega poročevalca nagovorili "s pre __tilnim glasom" in ga dolžili, da DDC7DACCT in ir DI7I i uičl ' *'c napačna poročila in BKEZrUSfcLNI V BE! 1 HIS1 I da je sovražnik Japonske. Bivši ministrski predsednik republike Zunanje Mongolije Gendun, ki je 27. marca za ne- j vah meječih na Sredozemsko morje, skrajno po- določen čas dobil dopust, je dospel v Moskvo. Z njim je prišla njegova družina in več u-radnikov. Uradno je bilo sporočeno, da je Gendum prišel v Rusijo iz zdravstvenih oz i rov. Gendum je 12. marca podpisal rusko ~ mongt.'sko pogodijo za medsebojno vojaško pomoč v glavnem mestu Ulan Bator ter je nato zaprosil za dopust. Kot vzrok je navedel slabo zdravje. TOKIO, Japonska, 10. apr. Poročevalec japonske časnikarske agent ure "Domei" poroča iz Harbina v Mančukuo, da je bil pri spopadu z ruskimi vojaki v bližini Suifenlio ubit en japonsiki častnik. Do spopada je baje prišlo na mančukuanski strani meje. — Najbrže so na obeh straneh ob istem času pričeli streljati. ROMUNSKA ZA ZRAČNO OBRAMBO lili. Vojaki so obkolili kaznilnico in so črnca odpeljali v Athens, Ga, BUKAREŠTA, Romunska, 12. aprila. — Romunska vlada je naznanila, da je poslanska zbornica dovolila za prihodnje leto izdatkov v znesku 2,600,-000,000 lejev. Polovica te vsote je namenjena za zračno o-brambo. ITALIJANSKI GENERAL SE JE UBIL RIM, Italija, 12. aprila. — General Mario Beltrami, ki je bil star 43 let, se je ubil, ko je njegov aeroplan treščil na tla na Lonate Pozzolo letališču. ostril. — Vse mornariške konference, so stremele po večjem oboroževanju, in države so začele tekmo-rr.ati med seboj, katera bo zgradila močnejše in u-spešnejše brodovje. — Jamščine so vsledtega izgubile svojo veljavo, in zopetno obroženje Dardanel je potrebno. — Politične krize so jasno pokazale, da obstoječi politični stroj splošne varnosti prepočasi de-luje. 2ENEVA, Švica, 1 2. aprila. — Turška vlada je pri Ligi narodov vložila prošnjo za spremembo določb lausannske mirovne pogodbe, po kateri je prehod skozi Dardanele odprt vsem ladjam in o-brežje demilitarizirano. Noto, čije vsebina je bila že prej sporočena Angliji, Bolgarski, Franciji, Grški, Italiji, Japonski, Romunski, Jugoslaviji in Rusiji, je podpisal turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras in prosil, da je vročena vsem delegatom pri Ligi narodov. — Okolščine, ki so neodvisne od volje lausann-skih podpisnikov so povzročile, da določbe, ki so bile postavljene v dobri volji, niso izvršljive, — pravi turška nota ter dalje zatrjuje, da je ta zadeva za celo turško republiko življenskega pomena. Jamscina štirih velesil zaradi sedanjega političnega položaja ni zanesljiva in ne more varovati Turčije pred zunanjo nevarnostjo, vsled česar smatra Turčija za potrebno, da na obeh straneh morske ožine zgradi utrdbe. Turška vlada pravi, da je bila pogodba ^sklenjena v času, ko je bila Evropa na poti razorozitve in da so štiri velesile obljubile, da bodo branile Dardanele, kadar bi bilo potreb-no. Sedaj pa je nastala napetost v Sredozemskem morju in države še vedno bolj oborožujejo. Zajamčena kolektivna varnost deluje prepočasno in če nenadoma izbruhne vojna, je Turčija izpostavljena največji nevarnosti na najbolj ranljiv vi točki. -i— i — I a " GLAS NARODA " New York, Monday, April 13, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. "Glas. Naroda" (A Corporation) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakaer, President _ , L. Benedik, Treas. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 Wert 18th Street, Bsraifh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" _ (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Z« celo leto velja sa Ameriko ln Za New York za celo leto ... ... $7.00 Kanado ........ $6.00 Za pol leta................. ... $3.50 Za pol leta....... .............$»^.00 Za Inozemstvo za celo leto ... ... $7.00 Za četrt leta..... Za pol leta................. ... $3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzrzemši nedelj in praznikov Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poSlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**, 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 SOCIALNO ZAVAROVANJE Ce delavec ali nameščenec, ko postaneta nesposobna za tlelo zaratli nesreče, bolezni, starosti ali onemoglosti izgubita ?aslužek, sta izgubila vse. Življenje jima postane grenko, trpko, mučno, prav ta-ko tudi za delavčevo in nameščenčovo zono in otroke. Ta uso da, ki so jo deležni široki sloji delovnih stanov, je največja zavora za dobro organizacijo in največje netivo za socialni nemir. Ne samo socialna pravičnost, tudi politična modrost je začela iskati rešitve iz tega perečega socialnega vprašanja. Izkušnje so pokazale, da so popolnoma brez pravega rezultata poizkusi, da se soc. vprašanje reši s pomočjo varčevanja in s pomočjo privatne dobrodelnosti. Prostovoljno zavarovanje je sicer pokazalo nekaj boljših uspehov, vendar pa težkega socialnega vprašanja ni moglo v kaki večji meri rešiti. Edino obvezno zavarovanje, ki v zadnjih desetletjih obsega vedno večje teritorije, je možno, da soc. vprašanje reši v zadovoljivi obliki. Socialno zavarovanje dela danes v treh smereh: daje odškodnine, zdravi posledice bolezni in nesreč, onemoglim, starim delavcem in nameščencem daje možnost, da sploh žive. Danes jo na vsem svetu okrog 400 zakonov o obveznem zavarovanju delavcev in nameščencev, vštevši zakone o obvezni državni pokojinini starih in onemoglih ljudi, ki ne plačujejo nobenih prispevkov. ; V obveznem zavarovanju za primer bolezni in materin-ttva je na vsem svetu zavarovanih 90 milijonov ljudi. Za primer onemoglosti, starosti in smrti je zavarovanih 100 milijonov delavcev, od 1. januarja 1JJ37, !ko bo >topil novi zakon v Ameriki v veljavo, bo za starost zavarovanih TJ5 milijonov delavcev. Zavarovanje za primer nezgode obsega še večje število zavarovancev, vendar pa o tem številu ni točnih podatkov, ker S1? v posameznih državah ne plačujejo prispevki po številu za varovanih delavcev, temveč le po izplačilu izplačanih zaslužkov. To so velikanske številke, katere dokazujejo, da ne more nobena stvar zaustaviti tega stalnega in hitrega napredka v socialnem zavarovanju. Iz Slovenije» DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. W JUGOSLAVIJO Za f 2.7S $ C.15 $ 7JS5 $11.78 I2SJI S47.M ___Din. 1M _____Din. 200 ______Din. 300 Din. 500 Din. 1000 Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.25-------------Lir 100 $ 18.20_________________Lir 200 $ 44.00 -------------- Ur 500 $ 87.50 -------------Lir 1000 $174.00 ---------Ur 2000 $260.00 ------------------- Lir 3000 KER 8K CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI ■a izplačilo Tečjllk meakor kot aforaj navedeno, bodld j neurjih ali lirah dovoljujemo le bolje pogoje. ISrUClLA V AMERIŠKIH DOLARJIH • i.— nerate poslati.......... 9 1.71 ■ m.— ' ' h " ..........$io.8K $1«,— - » .......... » " ........... $21— ftt^ 99 99 |41Jtl \ ., ,, Prejemnik dobi t starem krajo Izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO GABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— gkQVENIC PUBLISHING COMFAK* PVGlpi Naroda" /01 WPST Mk STBKET NEW I0U, N. L CIGANKE SLEPARIJO LAHKOVERNE LJUDI PTUJ, 28. marca. — V ptujski okolici so se spet pojavili cigani in peharijo lahkoverno ljudstvo. Te dni so se zglasile ciganke Ana, Terezija in Marija Sarkozejeve pri posestniki Mariji Kuharjevi na Grajeni tor ji n at vozle, da bodo s čarovnijo obvaroval«1 živino vsake bolezni. Izvabile s<» od pocestnice 99 Din ter zahtevale, da jim da lonec. Denar so ciganke dale v lonec in se je eiia izmed njih z njim napotila okoli hleva ter med potjo mrmrala nerazumljive besede. Ciganko je morala gospodinja na tej poti spremljati tako da sta bili med tem časom ostali dve ciganki sami v hiši. Ko je ciganka čarovnijo opravila, je naročila gospodinji, da mora lonec postaviti v omaro, ki mora ostati zaklenjena. Nato so vse ciganke izginile. Ko je gos]>o-dirfja čez nekaj časa le pogledala v omaro, je dognala, da je bila osloparjena. Izginil je denar in z njim vred razna obleka. — Tste ciganke so hotele poizkusiti svojo srečo še pri šivi ji Kolaričevi Mariji v Ro-goznici pri Ptuju. Šivilja jih ni hotela sprejeti, vendar so bile eiiranke tako nadležne, da so se same vsilile v sobo in v njej enostavno previjale sv olje otroke. Šivilja se je med tem le za trenotek odstranila iz sobe a po odhodu eiirank je srh* opazila, da so jo ženske okradle. SLEPARIJE Z ELEKTRIČNIM TOKOM ŠKOF J A L< >KA, 28. marca. Medtem, ko jo imela škofjeloška elektrarna v zadnjem ra.su limono Cipravkov zaradi motor-nih električnih števeev se Ji j«'| v,Vraj' pVinoS ' izlir na d miri strani odprl široko Edvard, ki je lani ubil nekega Cizla in bil za ta zločin obsojen na sedemmesečno ječo. toda je brl 9. marca letos pomiloščeii. Do uboja je prišlo v nekem skrivnem vi not oč ju. Že vinjeni sta se začeli prepirati Grmovš-kova in Petaučičeva dražba. Tudi Petaučič je bil prepirljive narave. Naenkrat sta skočila Gitmovšek in Petaučič drug v drugega. V tem fre-nutku je Gnnovšek zabodel nasprotnika z žepnim nožem v vrat, da mu je prerezal žilo odvodnico. Petaučič je silno krvavel in mu ni bilo več pomoči. Izdihnil jo v teku 10 minut. O-rožništvo iz Dobove je zločinca aretiralo in bo okolica menila za dalje časa rešena tega nevarnega nasilneža. KMETICE SO NAPADLI KOČEVJE, 2. marca. — Vsako sredo in soboto je v Kočevju sejem. Ta dan prinogo kmetice iz vse okolice pridelke na trg. Kmetice pridejo po 20 ali še več kilometrov daleč, da vnov-čijo, če tudi za majhen denar, svoje pridelke. Tako so prineslo pred par dnevi jajca na kočevski trg od llinj. Pa so so šele pozno popoldne vračale domov. Tako so proti večeru prišle v samoten gozdič, kjer so jih naenkrat napadli trije mask i rani roparji. Zahtevali so od preplašenih žensk denar. Najpognninejša mod njimi se je branila, pa so jo napadalci vrgli na tla in jo neusmiljeno pretepli. Reve so bile okrado-ne vsega zaslužka, ki so ga krvavo prislužile. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. OROŽJE PROTI P0DM0R-' NICAK Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NA K rt AT K O N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. odpr področje dela z ljudmi, ki so si sicer pustili električni tok za razsvetljavo po svojih stanovanjih in- gospodarskih po slogih istalirati, ki pa niso bili pripravljeni porabljenega toka plačati. Elektrarna, ki je bila seveda s postopanjem takih ljudi oškodovana, je nastopila zakonito pot. Pri onem okoliških posestnikov so jo dognalo, da je s spretnimi manipulacijami dosegel toliko, da vse leto ni plačal skoraj nič toka, pa čeprav so gorele luči dan za dnem. Taki in slični prestopki so se dognali tudi v Skofji Loki sami. še več pa v območju starološke občine po posameznih vaseh. Ljudje so goljufali kjerkoli se je dalo. UBOJ V SKRIVNEM VINOTOCU DOBOVA, 31. marca. — V Piršenbrepm v občini Cil obokom pri Brežicah je bil pred dnevi ubit Petaučič Miha, star 33 let in oče treh otrok. Ubijalec je znan pretepač Grmovšek POZ AR KOČEVJE, 24. marca. — V Slovenski vasi pri Kočevju jo uhnil požar, ki ji* v pepel i 1 lii-^o in gospodarsko poslopje. Ko j<* odhajal o-krog 3. zjutraj na delo cestar Krainor, je opazil, da se iz o-strešja hiše posestnika Rebiča v Slovenski vasi kadi. Takoj so je tudi že pokazal ogenj. Cestar jo pričel klicati na pomoč. !Iitro je stekel k hiši ter prebudil najprvo domače, ki so v hiši prav trdno spali. K sreči se požar ni hitro razširil tako, da so vsi domači pravočasno pobegnili iz hiše. NA MRTVAŠKEM ODRU OKRADENA MARIBOR, 20. marca. — Ko Jje ležala pečarjeva žena Antonija Kropejeva na mrtvaškem odru, so številni kropilci opazili, da so ji drugi dan izginili lepi zlati uhani, ki jih je vedno nosila, ko je bila živa. Okoli pokojnice so je smukala neka rdečelaska, ki jo najbrž izrabila ugoden trenutek, ko je moral mrliški paznik Stepihar k pogrebu inž. Ogrinca. Verjetno je, da je takrat pokojnici odvzela uhane. Kakor smo na kratko poročali, jo v angleški spodnji zbornici poslanec Somerset de Cliair podal senzancionalno izjavo, ki bo v bodoče preprečila vsako podobno *4 obleganje.' Velike Britanije po podmornicah, kakj-šno je bilo mogoče še v svetovni vojni. Vsaka podmornica, ki bi se približala novemu orožju, bi se predala nevarnosti temeljitega uničenja. O tej Somersetovovi iz>javi so si belili glave vsi, ki jih zanimajo priprave za bodoče vojne. Slišati je bilo najbolj fantastične domnevo. Sedaj je prišlo iz krogov! britskih pomorskih strokovnjakov pojasnilo k tej stvari. Angleži so zelo izpopolnili metode, po katerih so da s pomočjo brezžičnih valov ugotoviti natančni položaj kakšne podmornice. To metode so u-porabljali že prej, učinkovite pa so bile h' za nianj-e dal'jave. »ločini onemogočajo po novem vsako neopazno približanje podmornice na daljavo, ki jo za izstrel torpeda praktično uporabna. Moderen torpedo se izstreli lahko na oddaljenost čez JM100 m. Na to daljave* pa j«-seveda /.»' skoraj izključeno, da bi zadel svoj cilj. Z brezžičnimi iskalnimi aparaturami, ki so jih namestili na angleške vojne ladje, pa jo mogoče ugotoviti točili položaj podmornice na še večijo daljavo. Če pa danes točno vodo, kje je kakšna podmornica, je ni več težko uničiti s topovskimi streli ali z letalskimi bombami. Doslej so imele podmor- Poročano je bilo o nesreči, ki je zadela rojaka Antona Ve-harja v Bellairu, ()., kateremu ;je votla uničila imetje. To pa ni bilo zadosti. Zadnje dni je Vehar izgubil tudi najstarejšega sina, ki si je sam vzel življenje. Po voden j je tudi sinu u-ničila pohištvo in naredila mu je toliko škode, da je mladi Vehar obupal. Zapustil je ženo in hčerko. * Žalostno vest je sprejel znani newyorski rojak Jacob Pichler iz Domžal, da mu jo 29. marca umrla mati Mana Pichler, stara (54 let. Zapušča tri-sinove; enega tukaj, dva pa v starem kraju. * V Cliff Mine, Pa., si je Ferdinand Pregelj, star 57 let in doma iz St. Lampcrta pri Litiji, 1. aprila pretrgal nit življenja. Zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in dve sestri, v starem kraju pa sina in brata. Vzrok smrti je bila srčna hiba. * V Clevelandu je umrla po dolgi in mučni bolezni Marija Gruden, rojena Brežek. Umrla je v visoki in častitljivi starosti SG. let. Ranjka je bila vdova zadnjih 18 let. Rojena je bila blizu Ljubljane. V Ameriki je bivala 21 let. * V sredo je umrl v Clevelandu v visoki starosti 80 let rojak Anton Krušir*. Zapušča .-i-na, eno hčer pa v Braziliji. V Ameriki se j«' nahajal 33 let. Ranjki je bil vdovec. Doma je bil iz vasi Razdrto, fara Hrenov ice pri Postojni. Peter Zgaga \v »ne 4. aprila sta se v Pierce Va., pri delu v premogov- niku skupaj poiM-sreč I hi J« Slogar in njegov sin. Očeta je na mestu ubilo, sin se pa naha ja v bolnišnici v Elkensu. Pokojnik, ki je doma iz Prhnorja, zapušča veliko družino. ★ V bolnišnici v Litchfieldu, 111., je t. in. po težki opera- POLKOVNIK RAFAEL FRANCO ki so ga vojaški revolucij onarj i imenovali z*a začasnega pred sednilka republike Paraguay. Združene države so že prignale njegovo vlado. nice Je kakšno možnost, da so j cilji ufmrl Joe Ferjančič, star o-približajo ladji in jo uničijo, preden bi jih kdo opazil, odslej to no bo več mogočo. Modeme vojne ladje bodo tako rekoč opremljeno z nevidno mrežo na daljavo 10 in več kilometrov, ki bo reagirala na vsak sovražnikov poskus približanja. Podrobnosti o novih iskalnih aparaturah pa so seveda skrivnost britskih mornariških oblasti. krog 50 let in doma iz Semla-kov pri Vipavi. Kot kovač po poklicu je skoro 25 let delal v kovačnici pri premogovniku Panami, živel pa je na farmi pri TVaslivillu. NTAROfTTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V ?DR DRŽAVAR Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati letos V domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar ndobno in hitro potoval. Slovenic Publishing Company Travel bureau 216 West 18th Street New York, H. Y. — O čem hoste danes pridi-govali, gospod župnik? — je vprašal cerkveni ključar. — Danes ho pridiga o varčevanju. — Hm, o varčevanju! — se je začudil ključar. — No, potem je pa bolje, če napravimo pred pridigo koldkto. ★ Neki učenjak je začel po nosu presojati značaje raznih ljudi. In tako je dognal, da je tisti človek, ki ima dolg in špi-čast nos, jako radoveden. Jaz sem pa nasprotno dognal, namreč, da je bil tisti človek, ki ima potlačen nos, pred kratkim preveč radoveden. ★ Časi so se menjali. Ljubezen je vedno ista, toda navade so drugačne. Če je šel pred leti fant obiskat svojo oboževanko ter je videl luč v njenem oknu, je vedel, da se že s ko«i drugim zabava. Sklonil je glavo in žalosten odšel. Kaj -pa danes? No, danes jo narobe. A/ko je okno njene sobe temno, predobro ve, da se v temni sobi s kom drugim zabava. Žalosten skloni glavo in sc molče odpravi domov. ★ Sprla sta se, in ona je sklenila, da ga zavedno zapusti. Bila sta sicer šele leto dni poročena, toda v nekaterih zakonih se že po enem letu dogajajo taki slučaji. Pospravila je par zidanih cunji« v kovčeg, stopila k možu, udarila s peto ob tla rekoč: — Daj mi denar za vožnjo. Bom šla k materi. Mirno ji je odštel sedem dolarjev in trideset centov. — To ni dovolj,—se je vzpe-nila. — Kolikor mi je znano, — je rekel mirno, — ni vožnja več kot sedem dolarjev in trideset centov. — Pa za nazaj? — je siknila. Italijanska vlada je prepovedala slovenskim sta rišem dajati otrokom stara slovenska imena. Le z italijanskimi imeni jih je treba krstiti. Ime je stranska stvar. Mož je vse. Dobe se ljudje, ki se pišejo Hrast, pa so strahopetci prvega reda. Človek po imenu Palček je v našem kraju z golimi rokami tri žandarje omlatil. Ena najbolj narodnih slovenskih rodbin v Postojni ima laško ime — Paternost. Eden največjih Jugoslovanov se je pisal za Strossmav-erja. Eden največjih . fašističnih kričačov na Primorskem ima slovensko ime. Piše se Boinbig (Bambič). ★ Poznam fanta, ki je res fant, da mu ga ni para. Matere in hčere ga imajo enako rade. Dekleta se kar pulijo zanj. On je pa mrzel ter išče in izbira. Zadnjič se mu je zdelo, da je nekaj pravega izbral. Zagledal se je v čvrsto dekle, polno lepote in življenja. Ona je vedela, da jo ima rad in je nestrpno čakala, kdaj ji bo kaj sprožil o ljubezni. Nekega večera se je ojuna* čil in ji rekel: — Rad te imam. Po pravici ti povem, da te imam rad In poročil bi se s teboj, če bi me hotela. Ona mu je kar omahnila v naročje rekoč: — Oh, tako se mi dopadeš, da bi najraje imela trl take kot si ti. A / GLAS NARODA" New York, Monday, April 13, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.83t ARKADI J BUHOV: SREČNO NAKLJUČJE Prometni stružni Peter Mi-;bodoči zot nasilno in za prazen liajlov je hitel k svoji nevesti nič odre za tri rublje. Kar na Sonji, da bi se z njenim očetom lepem lop! Tako sem se sezna-domenil o skorajšnji poroki.' nil s tvojim lepim ženinom. Oče je prišel v mesto prav za!Hvala ti, hčerka!" prav sakno zato, da bi spoznal evojepa bodočega zeta. '4Glej, pa se mu prikupiš, lobček!'' je rekla nevesta. "To ni tako lahko," je de-Jjal žalosten Peter. "Morda mu ne bolin simpatičen.** "Neumnost," se je smejala *4 Vaša hči s tem nima nika-kega posla," je razdraženo kričal Peter. 1 'Celo moja lastna nevesta bi morala plačati globo, ako bi se vedla na tak način. To je moja služba in zato tahn stojim, da pazim na red. Kdor se proti njemu pogreši, nevesta. "Meni si bil všeč na mora plačati. Kaj pa, ako bi prvi pogled." j pri tem padli in prišli pod voz "Nu dobro, poskusim. Toda ' 1 kaj naj j le govorim ž njim!" 4'Ti moj ljubi bog, ne bodi vendar neumen. Poveš mu — skratka — ljubim vašo hčer — brca nje ne morem živeti — ona me ima takisto rada — vzela bi se. Saj vendar nimate ničesar proti temu. To je vse. Je to res tako težko?" "Xi," je odvrnil Peter vo- ali si zlomili nogo?" "Le ne dolgih govoranc," je zarenčal oče sovražno. "Kaj vam je do moie noge? S svojo nogo smem napraviti kar hočem, kar se mi zljubi. Rajše se pomeniva o vaši: da mi vaša noga nikoli več ne prestopi tega praga. Mojo hčer pa si kar iz glave izb i;j te! Drago mi je bilo. Tamle pa so zidarji pu- sta. Avto te enostavno povozi, pa je. Če bi ne bilo stražnikov, ki skrbe za red, kam bi pa to prišlo? Koliko časa že služiš?^ "Štiri leta! Že nekolikokrat sdm bil pohvaljen," je odvrnil Peter skromno. "To si gotovo nabral že mnogo denarja!" ■"Mnogo," je Peter smeje prif ndil. "Se vse premalo," je zaikli-cal stari. "Zdaj pa pojdi v kn-hinljo in pomagaj svoji nevesti prinesti čaj." Peter je %dhrtel v kuhinjo in spraševal svojo od sreče sijajo-oč nevesto: ______i_ "Kaj se je zgodilo? Prav ničesar ne razumem." "Srečno naključje," se je smejala Sonja. "Oče je včeraj šel čez ulico. Prometni stražnik je dal znamemjje, on pa se ni zmenil zanj, kar mirno je ko-račil dalje. Pridrvel je tovorni avto okoli vogala in zadel očeta* v. blatnikom. Padel je in si na čelu odri kožo. Zdravnik pravi, da ni nič. Ko pa je prišel domov, so bile njegove prve besede: "Takoj prši Petru, naj pride, zakaj sem ga prav za prav tako razžalil ? Morda zato, ker skrbi za varnost ljudi ? Tak človek, kakor je ta tvoj prometni stražnik, bi nikoli ne dovolil, da bi koga povozil avto. fie številko tega voza sem si Pota Ljubezni R o m a n 31 Največjo pozornost je vzbujala seveda Vera Sepanova v Svoji knežji toaleti — vse jo je o~ pazovalo, si pošepetavalo in se spogledavalo. Damski svet se je je izogibal, ali ona ni tega niti zapazila. V svoji duši sploh ni bila svobodna in ne vesela, toda na lepem obličju ni bilo opaziti, da so se jej za belim čelom podile mučne misli, da je njena notranjost izgubila svoj hladni, močni mir. Celo napram knezu se je kazala nekoliko drugačno ter se povrni- sno srečen !a zopet k strogi etiketi. Njen pogled, ki se je zapomnil: M-5432 Ali nisi stra-jsrečaval z njegovim, ni bil več samozavesten, pa tudi ne koketen. Vodil jo je skozi velikansko dvorano, vse oči z veliko prišla do Xu, na to številko moramo staviti v loterijo!" je zaklical ženin vos blažen in ne bo težki samovar. Svatba je bila k:vj kmalu! Istega dne sta novoporočenea stavila v loterijo številki 54 in .12 ter čez nekaj časa zadela glavni dobitek. ČLOVEŠKI GLAS UKAZUJE STROJU Brezžično brzojavljanje se je prav za prav šole pričelo. Zato so tej človeški iznajdbi še ši selo in poljubil svojo malo ljub-!stili luknjo!" ko nevesto. I Stari je vstal, Poter pa se je Toda čim bolj se je bližal do-j zganil in molče zapustil sobo.l^uSwio wx&T^^Ita mu kfler je stanova a njegova j V predsobi je slišal Sonjine ,ijauski ue\,I10 hl široko raz voeji nemir. Naposled je bil le j ščal po stopnjicah, mu je na prod vrati in je prav boječe | glavo priletela škatljica z bon- pozvonil. Sonja mu je takoj odprla, ga v naglici poljubila, vzela škatljico z bonboni, ki jih ji je prinesel ter ga narahlo potisnila v s<»ho. V kotu je stal star, majhen in debel mož s črnimi brkami. "Očika," je ddjalo dekle, "to je moj Peter. Poglej, ali ni lop fant ?" Stari mu je podal roko in rekel: "Tako, tako. Prometni stražnik! Kar sedi. Sonja, luč! Rad bi si tega tvojega ženina dobro ogledal." Zažarela je elektrika. Starec je ženina pozorno ogledoval in naenkrat za vpil: "Aaa, to si tedaj ti golob-eek? Sedaj pa le sem one tri nrblje, pa kar hitro!" "Kaikšne tri rablje?" se je začudila Sonja. "On že samo dobro ve, v čem je stvar," je pripomnil oče suho. "Da, veni," je s trdim glasom zakričal Peter. "Nisem jih pobral zase. Ko zapiskalm in zakričim: "Dol! Skakati v voz med vožnjo je prepovedano!" mora vsakdo poslušati, ne psi se skrivati v vozu. Vaso hčer ljubim, toda ne glede na to se morate držati reda na ulici, kakor vsak drugi." "Prokleto!" je zaklical stari srdito. "T'lovek pride s kmetov, se veseli mesta, hoče hitro objeti svoje dete, pa ga njegov boni. V tegobnem razpoloženju je vršil Peter svojo službo, obhajale so ga celo samomorilne misli. Ko pa je nekega dne prišel iz službe domov, ga je čakalo na mizi nevestino pismo. Glasilo se je: "Dragi Peter! Pridi jutri zvečer ob devetih k nam. Pri-rnkujem te zanesljivo. Tisoč poljubčkov! Tvoja Sonja!'' Sonja mu je prišla odpret, ga vroče poljubila, in ko jo je vprašal po očetu, mu je brž pojasnila : "Oče je zahteval, naj ti pišem. Ne delaj nikakih neumnosti. Kar vstopi!" ; Neodločno je Peter vstopil v sobo. Dišalo je po jodofomui in po karbolu, kakor v bolniei. Na divanu je ležal starček z obvezano glavo in tiho stokal. "Oprostite, oče," je začel Peter, "da sem se oni dan tako prenaglil." "Prenaglil? Kaj še!" ga je prekinil starček. "Samo svojo dolžnost si vra bo kmalu vedel. Avto ne vpraša ali si s kmetov ali iz me- ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAfE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................30 GODCEVSKI KATEKIZEM. C1 strani. Cena 25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 štrnnl. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. TI str. Cena .21 PO STRANI KLOBI'K. 109 strani. Cena ________.50 POL LITRA VIPAVCA, spinal Feigol. 136 str. .G0 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KS'JIGA ....................................................M SLOVENSKI &ALJIVEC. !K) strani. Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena .................90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70 TOK KAJ IN ONKRAJ SOTLE. G7 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi Saloigro "Vse nage"). 189 strani. Cena .................................................50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE PO V tofl l. Strani. Cena_______________,85 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NAROD A »»»P««!« NBWWM.II.*. al i co ok< lai^o ter popisuje, kaj se iz brezžičnega brzojavljenja še vse laihko razvije. Zlasti radijski aparat bo doživel še velikanski razvoj. Ravalico tako ])ii])ovedli/je o prihodnosti kakršno si on zamišlja: Brezžična tehnika je silno živahna. Le pomislimo, kaj se je doseglo v teku teara eetrtsto-letja, pa si boste lahko mislili, kaj vse lahko še pride na dan. Že sedaj imamo brezžično napravo, katera uboira človeški glas. Ta neverjetna nova iznajdba je bila prvič razstavljena 1. 1934 na angleški brežieni razstavi. Razstavila jo je londonska Marconi jeva družba. Prava čarobna skrinjica! Izgovoril si ime zaželjene oddajne postaje, in čarobna skrinjica j<* na tvojo besedo vključila dotič-no oddajno postajo. Komaj izgovoril ime oddajne postaje, že ti je aparat začel oddajati njen program. Co ti na program ne ugajal, zaklical besedico "Stop!" pa se je ustavilo. In če si takoj nato iztekel ime druge oddajne postaje, se je takrtj nato tudi res oglasila.1 Pri vsem tem pa ni bilo nikjer nobeneira skritega mehanizma, ki naj bi ga kdo zavrtel, ampak zaklical s0 jjma s]Pdile. Počasi, kramljaje, sel v prej premišljeno opreznostjo sta vhoda neke dvorane, kjer se je mahoma ustavil ter rekel tako glasno, da so ga mogli mno~ ;*i razumeti: "Milo-tiva gospica, nedavno sva govorila o kipu Dafne, in izrekli ste željo, da bi jo videli, ker bi jo radi primerjali s sličnim kipom, ki je last kneginje Libanove. — Blagovolite vstopiti, milostiva, figura je v tem salonu/' "Jako me zanima, hvala!" Verjela mu je ter z resničnim zanimanjem stopila pred kip. "Milostiva gospodična, .prosim, saj to je bila samo pretveza." utegnemo doživeti, da bi na Prijel jo je za roko in jo vedel v drug salon, človekovo besedo tak aparat [katerega vrata je zaprl. kazal tudi daljnovidne slike, "Mon Dieu, kaj pomenja to?" se je vpra-odkoder si bo zaželel. Leta' ševala prestrašena, in se jo oddahnila, ko je je aparat deloval le na človekovo besedo. To je bil seveda le skromen poskus I. 19.14. Toda 1. 1936 že 11)34 je Marconi jeva duržba si-ccr izjavila, da se to nekak približen. čeprav dobro posrečen poskus. Vendar je pristavila, da se bodo ti aparati do 1. I960 znatno lalrko izpopolnili. Ako se bodo te iznajdbe res tako izpopolnjevale, kakor strokovnjaki napovedujejo, bo to novo poglavje zmagoslavja človeškega duha. Strogi že u-bogajo človekovo besedo. Xa tisti razstavi so razstavili tudi več tnkozvanih otroških žel<"Z-nic, katere so se začele premikati, ali pa s.o se ustavile na golo izgovorjeno povelje. Kakor bo morda mogoče z besedo ukazovali sprejemnemu aparatu, tako bo mojroče morda ukazoval? tudi električni žarki. Treba bo sestaviti le tako natančen mehanizem, ki bo sprožil, kakor hitro bo zadel vanj določeni zvok izgovorjene besede. Princip teh novih iznajdb bi bil torej z ozirom na sedanje iznajdbe še precej preprost, toda uspehi so pa tako baini. kakršnih si ni mogel zamisliti nit: sloveči .Tules Verne. ali kak drug fantastični pisatelj preteklih časov. izpustil njeno roko t«>r stopil celo na stran. Glas se mu je tresel. "Mademoiselle, prosil bi vas, da me poslušate par minut: Ljubim vas, obožavam vas, strastno, neizmerno vas ljubim. Dolge tetine -•'in se boril, sedaj je odločeno. — poročiti se hočem morganatično. Se je mala zapreka na tej poti k sreči, toda mogoče, da jo že jutri odstranim. Moj stric, veliki vojvoda mi mora vrniti besedo, ki sem jo dal princesi Margareti, ki naj bi postala moja žena. Dedič sem nje gove dežele — toda odpovem se jej, nko treba. A sedaj vprašam vas, milostiva gospodična, ali hočete na levo roko poročiti z menoi."' Med njegovim govorjenjem je prešla Vera celo skalo čustev: prvemu strahu je sledilo brezmejno začudenje, potem bojazen ter naposled velika sreča — in ta je zmagala. "Knez, nič lepšega si ne želim. Vi ste prvi mož, ki me je privezal nase." Z enim edinim vzklikom zanosa jo je prižei k sebi — dve žareči duši sta se strnili, pozabljajoči na svet — čas — življenje okoli sebe. Ko sta se zopet vrnili v sedanjost, se je našla Vera v naslanjaču, pred njo je pa klečal knez, držeč njene roke v svojih. "Ti me ljubiš, Vera, sedaj je vse dobro! Reci mi še enkrat, da me ljubiš!" "Ljubim te, Egon! Meni sami je to še tako novo. Sole malo časa se zavedam tega." "Cital sem v tvojih očeh, v tvojem zarde-vanju, v tvoji trenotni, toli draže-tni zmedenosti, — opazil sem to v tvojih besedah — in od onega časa sem srečen!" "Molči, prijatelj moj. — ne spominjaj me onega zardevanja — bilo mi je v resnici neprijetno." Zasmejal se je ves srečen. "Meni pa je bilo sladko, nebeško. Ali veš, ljubica, da -i me mučila, da si se igrala z menoj ter da sem bil divje ljubosumen na Dern-hofa '" "Kakšna ideja!" se je smjeahi Vera. "Koketirala si ž njim, dragica, nikar ne taji!" "Nekoliko — hotela sem ga premagati. Toda pustiva ga, pustiva vse in misliva samo nase. Ljubim te! Ljubim te!" Položila je svoje lice na njegovo—on je molčal v brezmejni -reči — potem se je vzravnala in rekla: "Dovolj, angel moj, dovolj" — vzela je svoj čipkasti robec — "moj puder je videti tu na tvoji uniformi, pa ne maram, da bi svet vedel to. Glej, jedva sem tvoja nevesta, ;n že moram streči strogemu svojemu gospodu. Ali ni to dober znak za pridno, poslušno ženo?" Potem se je vedro zasmejala in stopila pred zrcalo. "Kako negalantno, tako deranžirati damo — cvetlice v-e zmečkane — frizura zrahljana, lici razgreti — o, mon ami, odpri mi dozo s pudrom!'' Poizkušal j"', toda drhtela mu je roka, pa ni mogel. "Ah, nekoliko neroden si. Ampak tega se moram samo veseliti, ker mi dokazuje, da nisi izvežban v službi lepili žen." "Ne," je odgovoril resno, "pred teboj nisem ljubil še nobene ženske." (Dalje prihodnjič.) NAJHITREJŠI EVROPSKI VLAK ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci** pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANIl 1 I Poljski vlak "Torpedo" je najhitrejši vlak v Evropi. Spredaj je lokomotiva, ki ji je priklopljen en sam vagon. Stroj goni Diesselov motor. Vlak vozi s povprečno naglico 93 milj na uro. OGL»$HJTE V "GLAS NARODA IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 si rani Vsebina: Smrt Mohamed Emlna; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Družba En Natr Cena _________________1.50 KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Šamarib; Med Jezidi Cena _________________1.50 PO DIVJEM X17RDISTANU 4 knjige, 604 strani, s slikam! Vsebina: Amadija; Beg iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ____________________1J»0 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladiija; Koča v soteski; Mirldlt; nfaspj»A qo Cena _____________________1.50 SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Se tar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Aimaden; V treh delih sveta; Izdajalce; Na lovu: Sin*t n» divjem zapadu; Uešenl milijoni; Dediči Cena -......................3^0 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zarota z zaprekami: V golob-njaku; Mobamedanski svetnik Cena —...................156 WINI.TOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za tlvljenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apačl; Na nevarnih i>otih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Wlnnctova smrt; Win-netova oporoka Cenm ------------------JL50 Ž C T I 4 knjige, s »Ukami, 507 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot Cena -----------L6t Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" r 216 West i 8th Street t GLAS NARODA" New York, Monday, April 13, 1936 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.S7A. Kje je Eva? 33 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Ali nima žene, da je hotel priti s svojo sestro?" vpraša oce in (jo ostro pogleda. t4Xe, ampak naslednjega dne je hotel tukaj v Curiliu obhajati svojo zaroko. Mogoče j'1 sedaj že tudi da\'no poročen; ali pa se bo kmalu poročil." To je prihajalo na očetova ušesa tako ginijivo žalostno, da Evo iskreno pritisne k sebi. "Srečna usoda naj nanese, da so nekega dne ž njim sni-dvin in se mu zahvalim. Sedaj pa bova govorila o drugih stvareh, ki so za sedaj važnejše. Tukaj je tvoja suknja, Kva; uboga reva, v rtjej si morala prav gotovo zmrzovati.'' Smeje se mu pritisne na prsi. "Gorkote ravno ne drži preveč, pri tebi pa je tako gorko. V kavarni sicer nisem zmrzovala, toda zvečer, kadar sem prišla domov v svojo sobo. Šele od Božiča mi je bilo mogoče nekoliko kuriti, ker mi je gospod Schrev za praznike dal dvajset frankov." Zopet jo ginjen privije k sebi. "Xikdar več ne boš zmrzovala. Sedaj pa moram poklicati Mr. Browna, ker imam zanj več naročil. Pozneje pa me boš peljala v sobo, kjer si stanovala." Mr. Brown pride in Henrik Mantel mu pravi mirno: "Naročite spodaj, da za mojo hčer poleg moje sobe pripravijo dve sobi; kolikor mi je znano, ste obe prazni. Potem naj vam povedo ime tvrdke, kjer je mogoče kupiti ženske kožuhe. Pokličite na telefon in naročite, da naj pošljejo tušem v hotel nekaj ženskih kožuhov. AH pa moramo navesti tudi mero?" Mr. Brown pogleda Evo. "Ni potrebno. Mr. Joachim, dovolj je če rečemo velikost štiriinštirideset." Mantel se uncra smejati. "Vidiš Eva, Mr. Brown ve vse in vse napravi, kakor bi mignil. Natančno ve, kakšen mora biti kožuh, k? ga moreš nositi.'* Eva ga prestrašena pogleda. "Jaz? Kožuh.* Vendar ne misliš kožuha?" "Na vsak način. Ali mogoče misliš, da bo hči Henrika Joachiina Mantela s to tanko, obnošeno suknjo hodila okoli? Ne, Eva, sedaj moraš dovoliti, da ho Mr. Brown nekoliko za tebe skrbel. V kratkem času ti bo vse pričaral, kar potrebuješ. Vzemite avtomobil, Mr. Brown in se vozite od trgovine do trgovine ter nakupite vse najpotrebnejše stvari za mojo hčer. Saj vidite, da mora biti od nog do glave nanovo oblečena. Na vaš dobri okus se zanesem. Najboljše je še, da za vsako stvar pošljejo vzorce, kot za kožuh. Ne pozabite, prosim, ničesar, do rokavic. Pokaži roke, Eva; mislim šest in četrt. Kaj mislite, Mr Brown?" "Sest," pravi Mr. Brown določno. 44Dobro! Vi že veste. Najprej vse potrebno za na ulico in večerno obleko, popolnoma pri prosto, toda prvovrstno. Saj me razumete." "Seveda, Mr. Joachim; v eni uri bo vse preskrbljeno." "Dobro! Medtem pa bova tukalj jedla v moji sobi, Eva. "Sedaj še ne moreš v obednico. Mogoče pa ež danes zvečer. Kad bi se pokazal s svojo lepo hčerjo." Mr. Brown odide in Eva objame očeta napol smeje, napol jokaje. "Oh, oče, še vedno se mi zdi, kot bi se mi sanjalo. Samo če se ne bom kmalu zbudila v svoji majhni, mrzli sobi!" "Ne boj se; saj jx>polnoina čuješ, moj dragi otrok!" Eva se nekoliko smeje. "Mr. Brown pa menda res vse ve in se na vse razume. Radovedna som, ako l>o v resnici vse prinesel, kar potrebuješ, da pokažeš hčer v okvirju, ki je tebe vreden." "Le kar pdmiri se; ničesar ne bo pozabil, do čipkastega žepnega robca in rdečila za ustnice, česar pa menda ne boš raibila." "Ne, ne, prav gotovo ne!" "Saj bi bilo škoda. Pokaži mi enkrat svoje roke." Iztegne mu lepe, vitke roke. Oče jih ljubeznivo opazuje. Bile so nežne, lepo negovane, četudi je bilo mogoče videti da za to ni imela ravno najboljših in najdražjih sredstev. Ljubeznivo pritisne njene roke na svoja lica. "Tako sem vesel, da imam lepo hčer in da ima tako lepe roke. Bom zelo ošaben oče. V nekaj dneli moraš izgledati popolnoma drugače; tvoja lepota mora samo dobiti pravi okvir.*' Sluga ju zmoti, ko prinese kosilo. Eva misli, da zaradi presenečenja ne bo mogla ničesar jesti, toda okusna jedila so jo tako zelo zapeljevale. Z vesel j oni vidi oče, kako brezhibno se obnaša pri jedi. In oče ji streže kot kak kavalir, vsled česar je Eva vsa srečna, da ima tako elegantnega očeta. Vsa navdušena ga vedno pogleduje, kadar ji s čim postreže. Nato pa Mantel tudi je z veliko slastjo, tudi pije malo vina in pri tem mora Eva misliti na Ludvika Oldena, kako ji je oni večer potiskal grozdne jagode skozi ustnice. 0, kaj bi neki rekel, ko bi vedel, kako čudno se je vse pri njejj obrnilo? "Prav dobro mi tekne, oče; to so same dobre stvari." In Mantel je srečen, da ji je mogel sedaj nuditi vse dobre fitvari življenja. Takoj po obedu pride mlad mož in prinese ženske kožuhe. Eva pomeri enega za drugim in imela je nepopisno prijeten občutek, ko so se mehki kožuhi oprijemali njenih udov. Izbrati si je hotela najcenejšega, četudi ji ni bil najbolj všeč, toda oče je vsak tak kožuh zavrgel. Mantel izbere za njo lep sobolov kožuh, ki ji je sicer tudi najbolj ugajal, ki ga pa prav gotovo ne bi izbrala, ker je veljal nad štiritisoč frankov. Eva se prestraši, ko oče izbere ravno ta kožuh. Vsa preplašena ga gleda, ko mladi mož z ostalimi kožuhi in čekom za sobolov kožuh odide. "O, dragi oče, to je vendar pregrešno predrago. Saj si že Sdfirevn plačal tako visoko vsoto, da si me odkupil. Se-dag pa še ta dragi kožuh in kar bo .še Mr. Brown zame kupil." Mantel se smeje ter ji prijazno poboža čelo. (Dalje prihodnjič.) SREČNO SVIDENJE Na sliki viditeLouisaCompanysa v objemu s Perezom Farra-som. Company- je bil predsednik kratikodobne španske republike Catalonije. Ko so zmagali pri zadnjih španskih volitvah radikalni elementi, je bila proglašena splošna amnestija za politične jetnike. Med drugimi je bil izpuščen tudi Campanys. "JAMA GORI!" — MIŠNICA SMRTI do ogorčenih prizorov. Množica se ni strašila dejansko napadati vojaštvo in orožništvo. 12. marca je prispela iz sosednega vostlabskogu premogovnika "Hi'bernia" na pomoč nemška reševalna ekspcdicija. 12 mož, samih specialistov za reševanje, opremljenih s tedaj najmodernejšimi pripomočki. Edino tako je bilo mogoče prodreti v globino in delati čudeže z dviganjem trupel in mož, ki so še ostali živi. Do 11. zvečer so ti možje skozi neznosen mrliški smrad, skozi tisoč nevarnosti, dospeli v globino 500 m, kjer so naleteli spet na cele kupe guijočih t iti pel. Spravili so te mrtvece na dan, konjska trmila pa so polilj z apnom. Vzrok za strašno nesrečo ni bil kakšni elementarni katastrofi, kakor so prvotno domnevali, temveč, kakor običaljno. v nemarnosti rudniške uprave. Ze mesec dni pred katastrofo se je v jami št. H, pojavil požar, kakršni v premogovnikih niso redki. Skušali so ga zadušiti s tem, da so zamašili ogrožene rove, da ni mogel zrak vanje. Toda požar se je navzlic temu^ Ta mesec je minila trideseta obletnica najstrašnejše jamske katastrofe, kar jih pozna zgodovina rudarstva, katastrofe v severno-francoskem premogovniku Courteresu pri Lensu, ki je zahtevala 1200 človeških žrtev. 10. marca 1906, proti 5. zjutraj je odšel nočni posad v istem času se je spravil v jamo dnevni posad, 1800 mož. Eno uro pozneje se je zgodila strašna nesreča. Rudarji, ki so delali v rovih, so hipoma zaslišali votlo grmenje in šumenje iz globine. Nekoliko hipov na to je završalo, kakor da hoče silen vihar privreti na površje. In. res je siknil strašen vrtinec iz vzhoda v jamo. Ta vrtinec je bil tako silovit, da je pognal streho nad jamo v zrak in razgibal težko naložene premogovne vozove. Nekemu rudarju, ki je stal 20 m od vhoda, je kos kovine, ki ga je odtrgal veter in ga za- SI OVEN IC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 \V. 18th St., New York Pišite nam za cene voznih listov. reservacljo kaliin in i»o-ja&uila za [Mitovanje. Na parnlkih. Id m debelo tiskani, m vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. poškodovanih. Ostalih 1224 je pogrnilo od ognja, strupenega plina, rušečega se skalovja in traniovja. Poginilo je istotako skoraj 600 konj. Med reševalci je bilo nadaljnjih 17 smrtnih žrtev. l>o začetka aprila se je reševalno delo nadaljevalo. 30. marca, torej skoraj tri tedne p< katastrofi, so nemški rudarji rešili 14 nesrečnikov, ki so bili se živi. Zadnje žive ponesrečence so spravili na dan 4. aprila. Pobesneli elementi so z enim udarom napravili stotine žena 14. aprila: Europa v Bremen 15. aprila: Aquitania v Cherbourg za vdove, tisoče otrok so oro-širil. Tnženjerji in upravniki so pale redni kov, povzročili so ža- 18. aprila: Lafayette v Havre 22. aprila: Berengaria v Cherbourg 23. aprila: Bremen v Bremen lie de France v Havre m. aprila: Cunte di Savola v Genoa 2. maja: Cham plain v Havre En ropa v Bremen Vulcania v Trst Z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju s platnenimi pregibi ... ...... i .50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija----- Dravska Banovina ........ CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV 30 30 .40 VELIKI MALI . . .40 ...15 .60 NOVA EVROPA ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming ............ .25 Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomaodi-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. £iial kakor meteor skozi zrak, raztreščil lobanjo. Se preden so se ljudje zavedli od prvega strahu, so planili iz sosedne jame nekateri rudarji. Kričali so, jokali in se vedli kakor zblazneli. "Jama gx>ri"! To je bilo vse, kar so moi^li spraviti iz sebe. Nastala je panika, vse je bežalo. Iz nesrečne jame se je začel dvigati te-nak dim, strupeni plini so okužili ozračje daleč naokrog. Spodaj pa, v globini o00 m, se je nadaljevalo množestveno umiranje . . . Navzlic neznanski nevarno >ti, ki j<* pretila vsemu živemu, so takoj organizirali reševalna dela. Skozi naijirostejši dim in strupene pare so si poirum ni možje krčili pot v krajestvu smrti. V irlobini kakšnih 100 m so trčili ob prve žrtve katastrofe. V nerazrešljivem kaosu tramov in premogovnih skal so se dvigale pred njimi v nejasnem so jn svetilk sore človeških in konjakih t ni pel, strašno zma-ličenili. raztnranih in sežganih. Iz teli kupov je bilo slišati grozno ječanje ranjencev in umirajočih. Poškodbe na truplih, ki so jih spravili na površje, >«■ ne dajo popisati. Pri mno-irih truplih sploh ni bilo mogoče reči, da od ljudi. Enim so manjkale grla ve, tlrutra so imela razparane trebuhe, iz katerih je sililo ožgane drobovfje. Skoraj vse žrtve so bile razgaljene. Da so lahko prodirali do njih, je bilo treba šele korak za korakom izprazniti rove, ki s<» bili napolnjeni z razbitimi tramovi in masalmi premoga. Večina mrtvecev je kazala vse znake zastrupi jen j a z jamskim plinom. Mnogi niso niti zbujali vtisa, da so mrtvi, temveč je bilo videti, kakor da pokojno spijo brez znaka smrtnega strahu ali bolečine. Reševalci so delali z mrzlično naglico. Nekateri med njimi so se zadušili v rovih, ali pa so jih zmečkali rušeči se premogovni skladi. Končno so morali ustaviti vse reševalno delo, ker so se strupeni plini preveč razvili ter je od trupel preveč zaudaitjalo in je postala vročina, tako silna, da ni bilo mogoče naprej. Približno iz globine 300 m je bilo slišati obupne krike zaprtih rudarjev. Reševalci so jim mogli približati le na 130 m, potem pa so morali nazaj, ker se je začelo vse podirati. Ljudje, ki so bili v jami zaprti, so morali žalostno poginiti. (Strašni so bili tudi prizori pred vhodom v jame. Velikanske množice so jih oblegale, otroei so kričali, ženske so si pulile v bolečini lasje, možje so jokali. Skupine žensk se udeležile reševalnega dela. Morali so zavoljo reda poklicati vojaštvo na pomoč. Pri tem je prišlo med razburjeno maso molčali. Celo ko je začel požar li-zati lesene podpore rovov, niso ustavili dela dot Je j, da bi nevarnost minula. Zar je dosegel podzemeljska ležišča jamskih plinov, nastala je strahovita eksplozija, da so plameni vdrli do 2 in 4 jame. Plamen je uničil leseno ogrodje, rovi so se začeli podirati. Jame so se v kratkem času spremenile v vulkan, ki je bi ju val ogenj in dim. Rudnik je postal v nekoliko trenutkih peklo iz katerega ni bilo nobene rešitve. Ta strašna nesreča bi ne postala nikoli tako strašna, da ni bilo vodstvo rudnika poleg omenjene nevarnosti, krivo še drugih. V courricreskih mah ni bilo niti lestev, po katerih bi se mogli še živi ljudje rešiti na vrh, v jamah so delali še tedaj z odprtimi svetilkami, reševalna služba ni imela na razpolago najboljših pripomočkov in je morala zavoljo tega skoraj za dva dni ustaviti svojo delo. Pri vsem tem je po eksploziji odpovedala tudi dvi-iralna naprava. Tako so izostale jame prave mišnice, v katerih so delavci, ki bi se lahko še rešili, morali ob živem telesu zororeti. Od 1705 rudarjev, ki so bili odšli z dnevnim posadom v globino. so mosrli rešiti živih samo r>71 ljuVli, večinoma težko lost in bedo kakršne v zgodovi ni rudarstva ni Vilo. Courie-reski pekel pomeni strašen rekord v statistiki jamskih ne sreč. BELI LASJE NE POMENJAJO STAROSTI V nekem pariškem listu si lahko nretl kratkim bral, da so beli lasje pri ženskah zelo imenitni. da dobro učinkujejo in da niimajo nobenega opravka s starostjo. Vprašanje je, koliko je žensk ki bi verjele v to trditev pariškega lista. Tiste, ki trpijo za-ja-"voljo prezgodnje osivitve, so gotovo bolj prepričane o tem, da delajo sivi lasje žensko starejšo, nego j«1 morila v resnici. Tudi praksa je bolj tega nazi-ranija, kajti le prepogosti s«> primeri, da morajo ženske s sivimi lasmi prepustiti svoja mesta tovariŠicam, ki so videti mlajše. V Londonu so nedavno ženske osnovale klub ."><) in 40 letnih, ki mu predseduje Miss Bargaret Bandfieldova v letih 1929 do 1931, ministrica za delo v Macdonaldovi vladi. Ta klub si je zastavil nalogo, ki so v poklicnem življenju sposobne, e-ventuelno v nove službe, kjer ne bodo tako gledali na barvo njih las. 6. maja: Washington 8. maja: Kerengarla ▼ Havre v Cberbour« 9. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa 12. maja : Normandie v Havre 19. maja: Europa v Bremen 20. maja: Manhattan 21. maja: A 4111 i t a 11 i a v narre ▼ Cherbourg VA2NO ZA NAROČNIKE I'dlpj naslova J«? razvidno lis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) Joliet, Mary Bambicb La Salle, J. Siielicb Mascoutah. Frank Augustin North Chicago. Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm. Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Evelet h. Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hihhing, John Povše Virgina, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick XlfrW YORK: Gimanda, Karl Strnisha Little Fall*, Cleveland. Anton Bobe k, Chas. Karl-linger, Jacob Resnik, .Julin Slapnik OHIO: Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Kumšc Youngstown. Anton Kike)j OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supančič Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin in Frank Blodni kar Greensburg, Frank Novak Barl»erton. Frank Troha Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank BaUoch Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakež WYOMING: Rock Springs. Louis Tauchar Diamondville. Joe RoUch 17. junija: BERENGARIA v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vulcania t Trat Champlain r Havre 24. jnnija: Queen Mary t Cherbourg 27. junija: Lafayette v Havre Rex v Genoa AquHauia ▼ Ch^rboure 30. junija: Normandle v HaTr' 1. julija: Washington 2. julija: Berengaria t Havre ▼ Cherbourg 3. julija: lie de France t Havre Conte d i Savoia f Genoa 8. julija: Queen Mary T Cherbourg 11. julija: Saturnia t Trst Champlain ▼ Havre 14. julija: Normandie ▼ Havre 15. julija: Manhattan t Havre Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-to, katero je prejeL Zastopnike toplo priporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA* 16. Julija: Aquitania ▼ Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex r Genoa 23. julija: Europa ▼ Bremen lie de France v Havre Berengaria t Cherbourg 25. Julija: Vulcania t Trat 29. julija: Queen Mary t Cherbourg Washington v Havre Advertise in Glas Narode^