GRADISOV VESTNIK GLASILO DELOVNIH LJUDI OZD GIF GRADIS Leto XXII Ljubljana, marec — april 1980 štev. 263 Neodvisni inenotni poTitovipoti . Tudi misli in upi Gradisovcev so v tem času name-'yenz eni sami želji: da bi naš tovariš Tito čimprej oz-ravel in nas tako še naprej vodil v borbi za napreden SVe*\ Pravičnejšo družbo in humane odnose med na-Tudi ljudje v tujih deželah se nam pridružujejo v Zeljah in nedvoumno ugotavljajo, da je vloga na-predsednika v svetovnem dogajanju in borbi za mir neprecenljiva. pra '6n *zmed uglednih časopisov zahodnega sveta »Ko je bilo videti, da družbene pravičnosti in go-Podarskega razvoja ne bo mogoče uresničiti brez P°kroviteijstva katerega od svetovnih centrov moči, °djeklnil jasen in odločen glas maršala Tita —in ie vse In vse globlje prodiral do dru- « držav in narodov, ki so se odločili doseči svojo sokV*Snost- Narodi vsega sveta prav zaradi tega vi-° cenijo prispevek jugoslovanskega predsednika človeštvu, zlasti v svetu v razvoju, in sodijo, da je Tito eden od najuglednejših državnikov in vizionarjev naše dobe. Vse svoje življenje je maršal Tito posvetil ne le jugoslovanskim narodom, temveč tudi prizadevanjem, da si drugi narodi utrejo zanesljive poti za svoj mir in razvoj. Vsa Titova prizadevanja želijo človeštvu zagotoviti bolj vsebinske oblike skupnega življenja, zasnovane na načelih vzajemnega spoštovanja in enakopravnega sodelovanja. Takšna Titova državniška aktivnost je najtesneje povezana z njegovo neomajno privrženostjo k pravični stvari in blaginji ljudstev, kar je mogoče uresničiti samo, če ljudstva sama odločajo o svoji usodi.« Mi sami vemo, kaj nam pomeni, zato kličemo: »Bodi nam živ še na mnoga leta ter kar najhitreje okrevaj tovariš Tito!« *******A^yvA/WWVAAAAAAAAAAAAAAAA/*AA/////*/\/vAA*A*>Z/ * * 0 * * * * * * AA**** ****** aa*a**aaaaaa a* * * * Za letos še dovoli dela Nad 86.000 slovenskih gradbenikov je lani doseglo dobre rezultate, omejitve pa bodo nekolikozavrle razvoj Slovensko gradbeništvozaposluje nekaj nad 86.000 delavcev, to je 13.4 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu republike, oziroma skoraj 12 odstotkov vseh zaposlenih v tej panogi v državi. Vrednost objektov, ki so jih zgradili lani, je dosegla 34.496 milijonov din (17,7 odstotka vseh gradbenih del v Jugoslaviji). Čeprav je bila za lansko leto značilna razmeroma visoka konjuk-tura, se delež družbenega proizvoda, ki ga ustvarja gradbeništvo v gospodarstvu republike in države, zmanjšuje (od 11,1 oziroma 17.5 v letu 1978 na 10,8 oziroma 16 odstotkov lani). To je le nekaj podatkov, ki so jih posredovali na nedavnem zasedanju skupščine splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije v Dobrni. Od 434 tozdov in ozdov s področja projektive. gradbene operative. vodnega gospodarstva, montaže zaključnih del in industrije gradbenega materiala, včlanjenih vzdruže-nje. jih je le 8 ustvarilo izgubo v višini kakih 250 milijonov din. od tega Salonit Anhovo 215 milijonov. Cene so lani porasle za 20.5 odstotka. Čeprav nepopolni podatki iz zaključnih računov kažejo, da je bilo poslovanje slovenskega gradbeništva v glavnem uspešno, pa obeti za bližnjo prihodnost niso preveč rož- nati. Ugotavljamo namreč, da bo za letos še dovolj dela, omejitve v investicijski politiki nasploh in v negospodarstvu še posebej pa bodo nekoliko zavrle nadaljnji razvoj, to je rast celotnega prihodka. Še zlasti, ker bo slovenska operativa tudi letos zgradila 94 odstotkov objektov doma, medtem ko načrtuje, da bo 5 odstotkov realizacije ustvarila na tujem. S tega vidika utegne biti toliko bolj problematično pretirano zaposlovanje, kot z njim računajo v nekaterih organizacijah, prizadete pa bodo zlasti velike organizacije. Sicer pa se slovenski gradbeniki soočajo z vrsto zamotanih problemov. Omejevanje uvoza ima za posledico, da ni mogoče dobiti rezervnih delov za stroje, ki zaradi tega včasih stojijo tudi po več tednov. Posledica omejitev je, da gradbeništvo ne dobi materialov, potrebnih za dokončanje objektov, kot so izdelki iz plastike in stiropora, kemični izdelki itd. Da bi bile težave večje, primanjkuje cementa, gradbenega lesa. opažnih plošč, patentirane žice, vseh vrst parketa, keramičnih ploščic. stekla, agregatov, betonskih izdelkov, pločevine itd. Temu velja dodati zelo kritičen položaj opekar-stva in industrije termoizolacijskih materialov. Podražitev energije je, na primer, na ljubljanskem območju (in podobno najbrž tudi drugod) povzročila 45 par izgube pri vsaki opeki. Zastarele opekarne same pač ne bodo mogle iz težav, zato bi bila potrebna družbena intervencija. Dogovoriti bi se morali, do kakšne meje gospodarstvo še lahko obremenjujemo. V industriji termoizolacijskih materialov pa so pretirane podražitve bitumna (gre za stranski produkt nafte) povzročile, da na trgu letos ne bo izdelkov iz te surovine, sicer pa vse kaže, da bodo morali razmisliti o preusmeritvi, če ne bo uspelo najti rešitve. Poglavje zase je stanovanjska graditev. V naši republiki trenutno gradijo 13.858 stanovanj, od katerih pa jih bo kakih 7700 ostalo nedokončanih. To pomeni, da j“* bodo letos zgradili kar za 41 odstot' kov manj kot lani, ko so jih zgradi)1 skoraj prav toliko manj leto poprej' Zanimivo je tudi, da prevladuje gra" ditev manjših stanovanj in se velikost zmanjšuje, kajti lani je bila P0-prečna površina 53,8, predlani Pa 58,2 kvadratnih metrov. Sicer Pa pripravljajo študijo, ki naj bi pokazala možnosti graditve tako imenovanih fleksibilnih stanovanj (z malimi posegi bi jih lahko spreminjali večja ali manjša stanovanja), je Pa že zdaj jasno, da bi bil tak sistem dražji. Vodstvo gradbišč počitniškega doma Gradis v Biogradu: sektorski v od j* Aloji Vinšek, pomočnik Drago Bračko in delovodja Ferdo Kališnik Največje gradbišče na svetu Arabski polotok je trenutno največje gradbišče na svetu. Še pred desetletji nihče ni verjel, da bodo zaradi naftnih vrelcev te države dosegle najvišji dohodek na prebivalca. Prav zato prednjačijo po razkošu in prestižu. Iz puščave se dvigajo impozantne konstrukcije najmodernejših arhitektonskih oblik, bodisi da so to velika moderna letališča, luksuzni hoteli, banke, da o čudovitih vodnjakih z vodometi ne govorimo. V zdravilišču Taif se bohoti luksuzni hotel s kopalnicami v marmorju, svilenimi zavesami, izvezeno posteljnino, kristalom itd. Na banki v Džidi so zgradili 122 metrov visoki stolp iz marmorja. Na vrhu vodnih rezervoarjev v Riadu in Džidi, ki spominjata*na obliko islamskih minaretov se vrti restavracija. V Kuvajtu so naredili naj večjo napravo za razsoljevan je morske vode na svetu. V Džidi je tudi največje letališče na svetu, v Dubajiju pa gradijo najvišjo zgradbo v arabskem svetu. ... Puščava v kateri je bila še pred setletjem dragocena vsaka kaplJ' ■ vode, je danes posejana z voC*rtJya. in vodometi. Tam voda stane o krat več kot bencin in je postalas tusni simbol. Črno zlato, 1,3 y£ Arabcem spreminja videz njih0^ dežele, ki je iz dneva v dan bolj na. Redno namakajo zelenice v stih, ob avtomobilskih cestah, vye, fari parkih. Vsi se prav dobro Za • dajo, da bodo vsa ta drevesa in P*< de br ial Betonarne za Irak Na začetku aprila so delavci Ko-nskih obratov Ljubljana odpremili mPletno betonarno tipa SB 500 1 j^^dbišče mosta v Amaro. To je 6 betonarna te vrste z zmoglji-ostjo do 30 kubičnih metrov be-°na na uro. bene^Ct^ *astne proizvodnje grad- ^radi °Pr.eme 'n strojev segajo v dpi lsu že v sam začetek obstoja “vne organizacije, ko so z lastno vai S°bnostj° in iznajdljivostjo reše-8r 1, Problematiko pomanjkanja cah bene °Preme. V svojih delavni-s° usposabljali staro opremo in začeli z razvojem in izdelavo nove gradbene opreme.. Z izgradnjo nove tovarne gradbene opreme in strojev bo Gradis zagotovil tržišču sodoben program proizvodnje opreme in strojev, ki bo še v večji meri zadovoljil bodoče zahteve in potrebe gradbeništva doma in v tujini. Iz Kovinskih obratov Ljubljana bodo aprila odpremili še dve stabilni betonarni na gradbišča v Irak, v teku pa so že pogovori za izvoz še treh betonarn istega tipa. C. P. Glavni direktorji delovnih kolektivov SGP Primorja — Silvester Čotar, SGP Slovenija ceste — Tehnike — Ivan Zidar in GIP Gradisa Saša Škulj so podpisali samoupravni sporazum v poslovno skupnost GAST ta,m arna je prirejena za vremenske hranrre v *raku. Silos je zaradi pri-rejen a Prostora pri transportu na- |0viC9l!1.!m,ažno’ sal se zgornja po-snosa natakne na spodnjo Samoupravni sporazum za GAST podpisan aUHJJmiH,UWHHHIUIIUIJUUUUUUUIIUMgDBWWBBBUUllUUimillUIIBUUW—BWBHHmWHIil .J.UUMU# Letos bomo izvozili šest betonarn za Irak Glavni direktor naše delovne organizacije Saša Škulj in predsednik delavskega sveta Jože Ločnikar podpisujeta sporazum Učnih pogodb ne bomo več sklepali tu je v ,Je na^a mladina prvič vključen, : rVerJeno izobraževanje Si-SPremini° raŽevania se bistveno S sprUe ene8a de,a-nCtti iznJ®1!601 zakona o usmerjenjem j^^vanJu doživlja celoten nja koren;. ^ješolskega izobraževa-jr8anizari e,Vsebinske, oblikovne in del Proora)SkL sPremembe. Sestavni !? iz°brlS„e Zasnove so vz8°ino lllo na- Valni Programi, ki se de-1 tfrnSfiraasa &s3r-*5RS5aa 2. V programe srednjega izobraževanja se bodo vključevali tisti učenci, ki so uspešno končali 8-letko. Izobraževanje po tem programu bo trajalo najmanj 2 leti in največ 4 leta. Vzgojno izobraževalni programi tega programa dajejo znanje za začetek v proizvodnji, so pa istočasno tudi izhodišče za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu. Ali po domače povedano, tudi gradbeni inženirji bodo morali iti skozi programe srednjega izobraževanja. 3. V nadaljevalni program srednjega izobraževanja se bodo vključevali tisti, ki so uspešno končali enega izmed programov ter bodo imeli ustrezne delovne izkušnje. To je šolanje na delovskih šolah. Vsi trije izobraževalni programi bodo imeli skupne vzgojno izobraževalne osnove, oziroma skupni program strokovne teoretičnih in praktičnih znanj, ki so potrebni za določen poklic. Tako bo celoten sistem omogočal horizontalne in vertikalne prehode, ter na vsaki stopnji dal izobrazbo za začetek dela ali za nadaljevanje izobraževanja. Tako se učencem v prvem letniku usmerjenega izobraževanja, še ne bo potrebno opredeliti za kakšen poklic se bo odločil. To bo lahko storil med šolanjem, oziroma v drugem letniku usmerjenega izobraževanja. Tako si bodo učenci po uspešno končanem vzgojno izobraževalnem programu 2 let pridobili zaokroženo splošno in strokovno izobrazbo za začetek dela ali pa se bo vključil v nadaljnjo izobraževanje. Šol s periodičnim izobraževanjem ne bo več, kar pomeni, da učnih pogodb ne bomo več sklepali, saj učencev v gospodarstvu v usmerjenem izobraževanju ne bo več. Z učenci bomo lahko sklepali le štipendijske po- godbe. Kot že omenjeno bo v osnovni program trajal 2 leti. V tem času pa bo vsak učenec 1. in 2. letnika moral opraviti letno 80 ur praktičnega dela na gradbišču. V šolskem letu 1980—1981 bo v vseh vzgojno izobraževalnih centrih gradbene stroke (Ljubljana, Maribor, Celje, Ajdovščina, Novo mesto, Murska Sobota) 2.500 prostih vpisnih mest. Od tega 1710 mladincev, ki so končali 8-letko in 846 odraslih iz proizvodnje. Koliko učencev za katere poklice in pod kakšnimi pogoji bomo letos vpisali v Gradisu — bomo določili na prihodnji seji odbora centra za izobraževanje in objavili v številki Gradisovega vestnika. O tem bodo seznanjeni tudi pomočniki direktorjev, kadrovsko-splošnih služb TOZD, oziroma vodje teh oddelkov. LOJZE CEPUŠ __ _________-— ---— —— ------ IZVLEČKI SKLEPOV 3. SEJE PREDSEDSTVA KONFERENCE O DZS 1. Sklep: Predloge programov, ki so jih pripravile komisije in sveti pri konferenci, se pošlje članom predsedstva in osnovnim organizacijam ZS, da jih obravnavajo in dajo svoje predloge in pripombe do 20. 4. 1980 in jih bo predsedstvo obravnavalo na prihodnji seji. 2. Sklep: Glede na razpravo o predosnutku Samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev skupne porabe na 2. seji predsedstva, se od splošne službe pri DSSS zahteva pojasnilo, kako postopati takrat, ko TOZD ne doseže dovolj sredstev v skladu skupne porabe, da bi lahko izplačala regrese in nagrade v višinah, ki so določene v osnutku samoupravnega sporazuma. 3. Sklep: Predsedstvo sprejema poročilo komisije za šport in rekreacijo v zvezi z udeležbo na zimskih športnih igrah gradbincev Slovenije, ki je odgovor na vprašalnik RO SGD Slovenije. 4. Sklep: Predsedstvo soglaša z. udeležbo 15 mladincev Gradisa na letošnjem srečanju bivših vojno-gradbenih podjetij v Splitu in potrjuje predračun stroškov do največ 25.000 din iz že združenih sredstev. Nadalje predsedstvo zadolžuje predstavnike Gradisa v koordinacijskem odboru BVGP, da zastopajo stališče, da Gradis v letu 1981 ne more biti organizator srečanja BVGP zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in doslednega izvaja- nja politike gospodarske stabilizacije. 5. Sklep: Pristojna služba naj zagotovi, da bodo člani predsedstva, zadolženi za sodelovanje na sejah posameznih samoupravnih organov, z vabilom dobili tudi kompletno gradivo. 6. Sklep: Predsedstvo ugotavlja, da Gradisov vestnik izhaja zelo neredno in poziva Odbor za informacije, da sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje sedanjega stanja. Kadrovsko socialna služba pa naj pregleda ka-. drovsko zasedbo in ustrezno ukrepa. O tem naj informira Predsedstvo konference OOZS do prihodnje seje. 7. Sklep: Za vse osnovne organizacije ZS in člane predsedstva se naroči po en izvod brošure »Vloga zveze sindikatov v določilih Ustave SFRJ, Zakona o združenem delu in Zakona o delovnih razmerjih«. 8. Sklep: Predsedstvo predlaga za predsednika delavskega sveta podjetja tov. Ferda Cvikla in za namestnika tov. Jožeta Ločnikarja. Z obema kandidatoma opravita razgovore tov. Lojze Cepuš in tov. Mirko Zemljič. 9. Sklep: Do naslednje seje delavskega sveta podjetja je potrebno pripraviti predlog o višini terenskega dodatka, kot spremembo obstoječega Pravilnika o terenskem dodatku. Delo ob prometnih cestah je zahtevno in nevarno, zato mora biti do podrobnosti programirano 10. Sklep: Predlogi glede nadaljnjega izplačevanja terenskih dodatkov, ki jih mora po sklepu 19. seje delavskega sveta podjetja pripraviti kadrovsko socialna služba, morajo biti pred razpravo na delavskem svetu podjetja predloženi Konferenci OOZS. Predlogi naj bodo izdelani do konca junija 1980. 11. Sklep: Predsedstvo soglaša s predlogom sprememb in dopolnitev Pravilnika o prejemkih iz materialnih stroškov, ki jih je delavski svet podjetja dal v obravnavo na 19. seji. 12. Sklep: Predsedstvo vzame na znanje poročilo glede razdelitve kapacitet počitniških domov in navodilo za določanje upravičencev za koriščenje dopusta v Gradisovih počitniških domovih. Priporoča se vsem osnov- nim organizacijam ZS, da se ravnaj0 po predloženem navodilu in da morebitne predloge sporočijo do 20.4 1980 Predsedstvu konferenc6 OOZS. 13. Sklep: Strokovna služba naj predložen11 navodila o enotnih kriterijih za določitev delavcev za koriščenje rekra" livno preventivnih odmorov dopo'nl v predlogu glede odobritve odsotnosti z dela v času koriščenja rekreativno preventivnega odmora. Pre°_ sedstvo predlaga, da je del tega odmora kot izredni plačan dopust okviru pogojev, ko se delavcu lahk odobri izredni plačan dopust ter d6 njegovega rednega letnega dopusta. Po potrebi naj se izvede dopolni16 obstoječih pravilnikov o delov11 razmerjih. , Navodilo se naj pošlje vse osnovnim organizacijam ZS v raz pravo, ki naj traja do 20. 4. 19“ ' Direktor TOZD LIO Škofja Loka Leopold Ilovar je bil gostitelj tehn»£ pomočnikov gradbenih tozdov Kadar zataji mehanizacija je tudi ročno orodje uspešno --------------------—------------ \ Gradimo tovarno zdravil v Ljutomeru Zahvaljujoč kvalitetni in na rok ezani gradnji dveh velikih objektov Ograda in Emona v Ljutomeru je mariborski tozd GE Maribor pridobil zaupanje investitorja Krke Novega mesta za gradnjo Obrata c” Proizvodnjo specifičnih farma-evtskih preparatov. Temeljni iq?cn za tovarno je 20. oktobra . ° Postavil tov. Tone Bole in s Se je začela gradnja, že *ad' neprimernega terena so se in ,Za;.etna dela nekoliko podaljšala udi podražila saj je bilo potrebno na?enjati mu*iz bolj nosilnim mate-Dl °m; Sedaj gradnja poteka po ( nu *n gradbena dela so že v tej *’ da bodo v kratkem lahko začeli z montažo opreme, ki je že prispela v Ljutomer. Proizvodnja bo potekala v dveh linijah. Na eni bo proizvodnja enaka tisti v Novem mestu na drugi pa bodo delali homogenizirane vitaminsko-mineralne teblete, palete in granulate ter retardne oblike železa. Na objektu dela 90 delavcev in vsi stanujejo v dveh stanovanjskih barakah v Ljutomeru. To delavsko naselje obstaja že več let, toliko časa, koliko delajo v Ljutomeru. »Obstaja tudi možnost napeljave centralne kurjave v delavsko naselje, v primeru če bi tudi v bodoče še kaj gradili v Ljutomeru,« je povedal Novo vodstvo v sindikatu SPO s° bh|dV°*etno mandatno obdobje k0mj'.v ^arcu izvoljeni člani DS in Vornn j' Pred njimi je velika odgo-Ukren Za Izvaianje stabilizacijskih ZeUiaioV Obdobje, v katerem prev-doka: _ samoupravne naloge bo žiti v?/?*0- Vse sile bo treba vlo-VtaDr‘rCevanje na vseb področjih. neoa es bo treba vključiti sleher- Le.Č'ana kolektiva. kretn: n^e [et9 bo in mora biti pre-kakov u’ za^eti bo treba delati tako, več dela,'-•®OVorieno> a*' drugače; S'ab^'n mani.g°voriti-■hodna v.acija a*‘ varčevanje ni Proce$a ,es£da’ ampak je začetek lUdj naiJv ° stalno prisoten, da bo as dohodek večji in stabilnejši. SPo!eiM dclcgati za DS TOZD 2 S°*°b Boris 3' s‘Pka Peter 4’ ^^ko Anton • Rus Franc 6 JRavormk Ivan 7' S°rak Stjepan if^SS.A"“ 14 ct rnJak Beno 15 Anton ,,6: usast 1 Oomtt!6,8!1' v DS G,P Gradis 3. Šnajder Ludvik 4. Zaviršek Marina Člani disciplinske komisije SPO 1. Martiničič Janez — predsednik 2. Pečar Danilo — član 3. Stanonik Anton — član 4. $iftar Ludvik — član 5. Zaviršek Marina — član 6. Klančar Jaka — član 7. Praček Alojz — član Člani komisije samoupravne delavske kontrole SPO T. Stankovič Milenko — predsed. 2. Koleto Stane — član 3. Majkič Neboja — član Član odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije GIP »GRADIS« 1. Stankovič Milenko Člani sveta skupnosti TOZD GE, TOZD SPO, TOZD OGP in Žele-zokrivnice 1. Fidler Stanislav 2. Gartner Vincenc Delegati zbora interne banke 1. Skubic Franc 2. Domazet Marija Člani poslovnega odbora interne banke 1. Skubic Franc Član upravnega odbora delavskih domov za ljubljansko območje 1. Zaviršek Marina vodja delavskega naselja Tomo delovna mesta je ogromno, tako da Lipič. bodo pri zaposlovanju imeti pred- nost tisti, ki se prvič zaposlujejo, V novi Krkini tovarni v Ljuto- ■ potem zdomci in pa tisti ljutomerča-meru naj bi dobilo zaposlitev okoli ni, ki sedaj delajo izven svoje obči-120 delavcev. Zanimanje za prosta ne. c PAVLIN Energetski objekt za tovarno zdravil Krka v Ljutomeru V dveh barakah stanujejo delavci, ki delajo v Ljutomeru Tovarna zdravil v Ljutomeru je že v zaključni gradbeni fazi Letos nadaljevali z lanskoletnimi uspehi »Leto. 1979 je bilo za naš TOZD dokaj ugodno«, je povedal direktor ravneskega TOZD Tone Zaletel in dodal, »angažiranost je bila najboljša v zadnjih letih. Lansko leto smo imeli precej takšnih del pri katerih smo uporabili v večjem številu gradbene stroje, kakor tudi več zemeljskih del kot običajno. Drugo kar je vplivalo na dobro poslovanje je bilo število gradbišč. Imeli smo večja gradbišča na katerih se da delo veliko lažje in kakovostno organizirati za razliko od manjših gradbišč, katera so bila značilna za naš TOZD v preteklih letih. Tudi konjuktura je vsekakor dala svoj vpliv na ugodno poslovanje v lanskem letu.« Samski dom v Slovenj Gradcu bo končan sredi leta Hala za TGO Gorenje v Muti je v zaključni fazi gradnje Nova hala za železarno Ravne v kateri bo jeklolivama 347 MIO DIN saj smo v lanskem letu dosegli v mili' CELOTNEGA PRIHODKA jonih dinarjev: »Tudi podatki iz zaključnega računa potrdijo mojo zgornjo razlago plan doseženo indeks celotni prihodek 302 347 U4 114 dohodek 95 108 1 c čisti dohodek 78 84 10/ i (V) osebni dohodki 51 52 1U* 109 mS akumulacija 18 20 povp. os. dohodek 6.600,00 din 6.929",00 din iu^ povp. os. prejemek 7.657,00 din 8.116,00 din 106 Kot vidimo so rezultati dobri in upamo, da bomo vsaj podobne dosegli tudi letos. Za prvo polletje letošnjega leta smo že popolnoma zasedeni in prav ta zasedenost že v spomladnskem času je zelo spodbujajoča, kajti tako bomo mirneje prešli v drugo polovico leta, ki je po navadi tudi bolj sproščeno za investicije.« manjših ročnih strojčkov, brez kat^ rih se v današnjem času težko d£ ^ Na našem TOZD so lansko izredno narastli izostanki iz dela,» ni bilo značilno za prejšnja leta, ta da je tudi tukaj prišlo do določen®! izpada pri dohodku. Vendar, mofa takoj povedati, da smo z o$treL kontrolo v prvih treh letošnjih ta cih uspeli število izostankov iz d občutno zmanjšati.« VPLIV STABILIZACIJE Kako bodo stabilizacijski ukrepi vplivali na poslovanje v letošnjem letu? »Stabilizacijski ukrepi bodo sigurno vplivali tudi na naše delo, vendar pričakujemo, da v letošnjem letu še vedno ne bi smeli imeti problemov zaradi tega. Predvidevamo, da se bo moralo delo ustaviti le na enem ali dveh objektih, ki jih sedaj imamo v gradnji na vseh ostalih pa bomo nemoteno delali naprej, saj ukrepi predvsem omejujejo gradnjo negospodarskih objektov, mi pa v glavnem gradimo objekte za gospodarstvo. Zavedamo pa se tudi dejstva, da se v prihodnjem letu ne bodo gradili nekateri objekti, ki bi se sicer gradili in smo jih nekako predvidevali, da bi jih mi dobili in dejstva, da bo tudi v naši regiji nekoliko manj dela za gradbenike. Zato bo delo težje dobiti, dobil pa ga bo tisti, ki bo ponudil nižjo ceno. Da bi lahko konkurirali tudi v tako zaostrenih pogojih bomo morali zmanjšati vse vrste stroškov, še bolj izkoriščati gradbene stroje, bolj varčevati z gradbenim materialom. Določene rezerve so še v boljši pripravi dela in izbiri ustrezne tehnologije ter omejevanju števila neopravičenih izostankov iz dela.« BILO JE TUDI NEKAJ ŠIBKIH TOČK Navzlic dobrih rezultatov v lanskem letu bi le-ti bili mogoče še boljši če ne bi bilo nekaterih šibkih točk. Katere so to? »Moramo priznati, da je bilo v našem poslovanju tudi nekaj šibkih toč. Nekatere izvirajo iz nas samih druge pa so izraz objektivnih faktorjev na katere ne moremo sami kaj dosti vplivati. Tako smo se včasih vbadali z pomankanjem različnih URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PLAN* »Rezultati, ki smo jih doseg letu 1979 so sigurno odraz pr®®, gov, napotkov in skupnega dog vora organov upravljanja, dr°z u no-političnih organizacij in pfPr^j delavcev na zborih delovnih U Na teh osnovah sloni tudi uresn,‘ana vanje srednjeročnega 1976—80, ki bo izpolnjen že ^ letošnjega leta. v «e|a Naša baza na Ravnah je ze z* , obratovati. Razteza se na P°v*'|)0 3,5 hektarjev. Zajema beton SB 500 z vsemi pripadajočim' jekti, centralno skladišče, pisar®.. ,fl prostore, prostore za laboratorij^ deponijske prostore za vse gradbenih materialov. gjg- Samski dom, ki ga gradimo v ^ venj Gradcu je že pod streho in ^ dokončan do sredine leta. V J fl3 bodo stanovali delavci, ki delaj gradbiščih v Slovenj Gradcu.4 PRIMANJKUJE KV TESA^p O kadrovski problematiki je spregovoril vodja kadrov* oddelka Ludvik Lihtenegen * j* skem letu nismo dosegli poVP lV nega števila zaposlenih glede a \\ stavljeni plan, zato, ker nismo ^ dobiti določenih profilov, pr® KV tesarjev. . V povprečju smo imeli 444 slenih in 49 učencev v gospoda' je-Za letos mo planirali 450 zaPjf- nih, ker menimo, da bito štev1 lavcev zadostovalo za kakšnega bomo imeli v let° letu.« GRADBIŠČA RAVENSKEGA T°zr 6|cil Na Ravnah bodo letos ime L«J.’ večjih in nekaj manjših grad , Nadaljevanje na 7-s Nadaljevanje s 6. strani železarni so že vsa leta prisotni pa tako tudi letos gradijo novo jekloli-aino in kovačnico. Na Javoniku se stanovanjska gradnja še nada-Krf’ Saj trenutno imajo v gradnji hi ^stanovanj v dveh stanovanjskih okih, v projektiranj pa je že blok z l stanovanji. S tem bo stanovanj-a soseska na Javorniku zaključe-sa'Y Preteklih desetih letih so gradi-,VCI na Javorniku zgradili čez 600 .^anovanj, sodobno šolo, trogovino V Muti gradijo halo za TGO Go-■? Je ~~ Muta, ki je v zaključni fazi. eh so z pripravljalnimi deli za to-i/rno stavbnega pohištva za Lesno „ *?.veni Gradca. Tovarno bodo v Spodnji Vižingi. Tudi na neir1 • ad*ie — Radeljski prelaz je še j,a ,I dela saj je treba dokončati sk«> !ne 'n sanirati manjše zemelj-zirn^0Ve’ ki so se sprožili letošnjo Še v Sva man$a gradbišča sta tudi Qejje rAM Maribor in Cinkarni Slov*6® gradnje samskega doma v erGradcu imajo Ravenčani ki!,'ŠČ!.tudi v Biogradu na moru, disJradV0 počitniški dom za Gra-d0 ee delavce. Le-ta bo dokončan bomr, me junija letos, tako da du 0 ,etos dopustovali že v Biogra- 1ZOBRAŽEVANJE ^stanovanjska PROBLEMATIKA letos „Ravnah so izobraževa nost wvet,li precei veči° Poz Centro v .Preteklosti, saj pr< izobra$ Za- Izobraževanje doda pred v« Ujel° ve^je število delav Na Tne7mZa Pridobitev KV in * Čaje za Pi tP5 \mai° organizirane T,^^U. delavce. od dvok i nla’ sai °i starejših prc stanova ?t- Vsak0 leto kupijo n sojiia zaJi’nV^eČjimeripadajej( roma za “^dualno gradnjo letos dno, ^kup stan°vanja. Ki Orad«?^ajJensamski dom v Slo datna ,,bodo Pridobili še štiri 3 Ivanja v le-tem. •»aiikiI1rav^,18ke*a tozda utrjujejo '»»SpltoivJprecef razrah-"SuMo na c^sS “ 06 Časa do časa V načrtu do 1985. leta je tudi gradnja lastnega stanovanjskega bloka z okoli 15 stanovanji. SAMSKI DOM V SLOVENJ GRADCU Zaradi vse večje angažiranosti v Slovenj Gradcu in zato, da bi delavcem omogočili boljše stanovanjske razmere so se na Ravnah odločili zgraditi manjši delavski samski dom v Slovenj Gradcu. Tako se bodo delavci že sredi letošnjega leta preselili iz barak v konfortne štiriposteljne sobe in s tem bo zadovoljen njihov stanovanjski minimum. To bo zelo sodoben samski dom. Ima pritličje in tri nadstropja. V le-teh bo 14 sob s po štirimi ležišči, tri sobe s po enim ležiščem in ena bolniška soba. Sobe so pravzaprav manjše garsonjere, saj ima vsaka soba poleg manjše predsobe tudi lastne sanitarne prostore s kopalnico. V vsaki etaži bo tudi eno manjše družinsko stanovanje in čajna kuhinja. V samskem domu bo tudi jedilnica z razdelilnico hrane — hrano bodo vozili iz kuhinje na Ravnah in ostali prostori za družbeno življenje delavcev. SINDIKAT ZELO AKTIVEN Po več kot desetih letih so na Ravnah izvolili novega predsednika sindikata, to je Pavel RJng, ki je na tej dolžnosti zamenjal Bogomira Gabrovca. O nalogah sindikata v letošnjem letu je novi predsednik povedal tole: »Na sindikat se bo tako kot vsa leta doslej vključeval na vsa področja življenja v TOZD od samoupravljanja in uresničevanja zakona o združenem delu, izobraževanja delegatov, krepitve delegatskih odnosov do kulture in športne rekreacije. Naša sindikalna organizacija je ena med prvimi v Gradiču izdelala program stabilizacijskih ukrepov. Le-tega smo izdelali novembra lansko leto, se pravi pred republiško in občinsko resolucijo, tako da naš program sedaj samo dopolnjujemo in usklajujemo z obema. Uspešno smo vodili in končali razpravo o zaključnem računu za leto 1979. Tudi letos bomo pobudniki razprav o trimesečnih obračunih in letnem obračunu. Izobraževanju delegatov bomo letos posvečali večjo pozornost saj bomo v sodelovanju z politično šolo Delavske univerze organizirali dvodnevno predavanje za vse naše delegate, ker menimo, da je tak kurz za le-te potreben in koristen. Na področju športa in rekreacije je sindikat tudi veliko, naredil. Sedaj gradimo za našim samskim domom nogometno igrišče, ki pa ne bo asfaltno temveč bo pokrito z travo. V najemu imamo tudi telovadnico v novi osnovni šoli, planirali pa smo tudi najem bazena, enkrat tedensko po dve ure. Da smo na Ravnah dobri športniki, predvsem smučarji dokazujemo iz leta v leto z osvajanjem prvih mest na Gradisovih športnih igrah.« C. PAVLIN 'II P 'I ' i. r* . Na Javorniku imajo sedaj v gradnji 156 stanovanj. Zgradili jih bodo še 96 in potem bo ta stanovanjska soseska zaključena Baza na Ravnah, ki je bila predvidena v srednjeročnem obdobju 1976 — 1980 že obratuje Buldožerja pripravljata zemljišče za tovarno stavbnega pohištva v spodnji Vižingi Samopostrežna trgovina v stanovanjski spseski,n^ Javorniku Na SPO posvečajo večjo skrb učencem Od dobrega dela z učenci v go- na gradbišča, oziroma sedejo v vo- spodarstvu je odvisno kakšne de- žila in stroje. Prav zato so na SPO lavce bomo imeli, ko iz šole pridejo septembra lansko leto zaposlili inštruktorja učencev, ki se v polni meri posveča le delu z njimi. To je inštruktor učencev Aleševič Mustafa. O svojem delu je povedal naslednje: »Sedaj imamo na SPO 43 učencev. 21 učencev prvega letnika je na praktičnem delu pouka v naših delavnicah, ostali pa so v šoli, ali na terenu, kjer že delajo z mehanizacijo. Moja izključna skrb je delo z učenci in zato tem delu lahko posvetim več časa kot moj predhodnik ing. Martinčič, ki je poleg dela z učenci moral skrbeti tudi za vzdrževalna dela na SPO. Vsakodnevno kontroliram učence pri delu, svetujem jih in dajem na-vo.dila kako bodo pristopili popravilu posameznega stroja ali njegovega dela. Učence sem razdelil v več skupin, ki v času praktičnega pouka na SPO (praktični pouk traja šest mesecev, to je okoli 1.096 ur) dodobra spoznajo delo v vseh delavnicah in tako dobijo vpogled nad celotno Čedomir Čanadi razstavlja akumu- delo SPO. Učenci gredo skozi na-lator slednje faze praktičnega pouka, ozi moramo z učenci delati strokovno in kvalitetno.« m C. PAVLIN roma skozi naslednje delavnice: traktorska, akumulatorska, servisna, avto-elektrika, avto-park, mehanična, avto-pralnica in žerjavna delavnica. Za delo skupine učencev v posamezni delavnici je odgovoren vodja delavnice, ki ima stalni vpogled nad učenci in jih na koncu vsakega meseca tudi ocenjuje. Poleg tega ima vsaki učenec poleg sebe mojstra, ki z njim neposredno dela. Da bi učencem nekoliko olajšal razumevanje vsega tistega kar delajo v delavnici, sem organiziral tudi teoretični del pouka v učilnici doma na Kvedrovi. Vsi učenci bodo imeli v šestih mesecih 12 takšnih predavanj, kar znaša 96 ur predavanja in 1.000 ur praktičnega pouka. Po takšnem kurzu bo našim učencem veliko lažje slediti predavanja na šoli, saj bodo z dobršnim delom učnega programa že delno seznanjeni prav preko takšnih predavanj. Po končani šoli mora vsak učenec popolnoma, teoretično in praktično obvladati stroj, ki je velikokrat vre- Ivan Namjesnik dela ta mesec v sc den več sto starih milijonov. Zato visni delavnici Inštruktor Mistafa Aleševič s svojimi učenci prvega letnika Boro Cukut v drejarsld delavnici dela pod nadzorom mojstra Maijan Fiškuš in Asim Šabič popravljata zaganjalnik pri tovornjaku Premikajoča delovna platforma transport le-te je dokaj enostavefl Strojni inženir Milenko Pupovič zaposlen v delovni organizaciji »Petar Drapšin« v Mladenovcu je izdelal prototip premikajoče delovne platforme enostavne železne konstrukcije, ki naj bi se veliko uporabljala v gradbeništvu. Ta platforma bo po mnenju njenega konstruktorja nadomestila ogromne odre, ki jih sedaj uporabljajo. Nova premikajoča platforma se lahko uporablja za dvigovanje materiala in delavcev, za postavljanje zidov in fasad, za ometavanje in druga dela na višini. Nosilci platforme se premikajoč pomočjo elektromotorja in se lahko ustavijo na višini, ki jo določi delavec, ki dela na njej. Kar pa je posebej pomembno premikajoča platforma se zelo enostavno montira in demontira. Tudi saj gre tudi v fičota. V UPORABA STAREGA BETONA V Tehnološkem inštitutu afl1' ^ ške zvezne države Massachussets dalj časa raziskovane možnosti i}P rabe gradbenega materiala, ** .y dobi pri rušenju ali rekonstru* pridobi popolnoma nova vrsta gr . benega materiala odličnih uP°.r .ji, nih kvalitet. Zahvaljujoč tej me‘ ki se vse bolj ispopolnjuje bed": seženi precejšnji prihranki grat\,a. nih materialov, predvsem cen16 eri' betonskih zgradb in drugih tov. Na osnovi dobljenih rezulta , je izdelana posebna tehnologij® a pomočjo katere se iz starega b®* NOVI SREDNJEROČNI PLAN - JEDAN OD NAJVAŽNIJIH ZADATAKA Ako je čitava jesen protekla u de-atama o ekonomskem i socijalnom azvoju zemlje za 1980. godinu, akle o Rezoluciji, sada je na po-v°'u.nov posao, još značajniji i fedniji pažnje. Pomireni sa činjeni-om da godi na koja je tek počela lluje složenošču i delikatnošču, iz &F***** n‘z zadataka na polju abilizacije, suočavamo se sa izra-Q°m. n°vog srednjeročnog plana. r VaJ dokument treba da predstavlja 3 na Procenu naših mogučnosti i reba, ali i šansu da se pojedine „ Vredne grane nadu na »popravam« ispitu. P V Dla ° SVernu sudeči, neke proporci je oh ?n-.ne^e se realizovati u periodu y'6. do 1980. godine, pa otuda i 'cmmovnost da 56 hiljada nosiiaca s niranJa dobro odmere sopstvene k2e- ^postavilo se i ovom prili-knm °a Prenapregnuti projekti ni-« e ne donose koristi, a da spisak okv Va*^a rev'dirati i svesti u realne bilo ai|f var*ca Je ako se smatra u k°j°j osnovnoj organizaciji udruženog rada da za razvojne koncept j oš ima vremena. Mislilo se tako i pre pet godina, pa se pokazalo da se na prečac ne može bilo šta ozbiljnije uči niti. Naproti v, trečina od ukupnog broja osnovnih organizacija udruženog rada nije donela nikakav plan, a iz toga bi se mogao da izvuče zaključak da se poslovalo »napamet«. Uzme li se obzir činje-nica da se u protekloj godini širom zemlje gradilo više od 30 hiljada ob-jekata i da njihova struktura do tan-čina nije poznata široj javnosti, to upučuje na pretpostavku da su investirali i oni koji nisu zvanično usvojili plan sada več tekučeg petogodiš-njeg razvoja čiji kraj nije daleko. Ukoliko je Rezolucija o ostvari-vanju društvenog plana zemlje za ovu godinu prolazila kroz svojevr-stan filtar i svaka tačka stavljana na jednom pod lupu — čini se prihvat-ljivim da se tako postupa i prilikom usvajanja novog petogodišnjeg projekta razvoja jugoslovenske privre-de. Sigurno je da se neče smatrati uspehom ako sve bude u redu u za- Plavi koverat nije merilo svih primanja Zann°iSeCan *'^n' dohodak radnika talnpS en,'*1 11 industriji kožne i me-koj p®a anterije »Merkur« u Bač-bio ; Hanci početkom ove godine mnop ?'x00 dinara- Ni malo - ni klekf°' ^edatim, u ovom radnom fonrtQVU *vak* zaposleni je lani iz oko . Zajedničke potrošnje dobio sa to i hiliada dinara u vido regrede,-; p obroka, pomoči dacima — 2 radnika. četirM- °*)rok- koji radnici plača ju čak ; ’"ara' d°bijaju s vi zaposleni, Žive fMerkurovi« penzioneri koji sve,rami- ^°pli obrok se sprema za ..*• nekolllcn Ortrlino vt najsjajniji postoji zdravstvena ambulanta u kojoj radi jedan lekar opšte prakse, a dva puta nedeljo do-lazi i zubar. S vi zaposleni za mašinama nagra-duju se po sistemu »norma-čas«. Radnice in radnici koji rade duže od 20 odnosno 25 godina primaju za 10 do 15 odsto viši lični dohodak, jer se ne mogu ravnopravno nositi s mladim kolegama. Ve- c Posebna hrana. stinen^^o^ko godina »Merkur« srednje decu svojih radnika. S vi nikeJ05 i *c'' s,udenti dobijaju »na dinarflS^,°8 meseca od 350 do 750 . mara. Od čni _____ kraju s °,Ccrlorn vi^om od 8,5 na Odlaskom u penziju oko 140 bivših radnika »Merkura« nije preki-nulo spone sa svojim radnim kolektivom. Svakog prvog juna oni su gosti svojih mladih drugova koji ih upoznaju s rezultatima poslovanja i novinama u načinu proizvodnje. Tom prilikom penzioneri dobijaju i polovinu prosečnog ličnog dohotka zaposlenih. šetkn sv 3i *‘000 dinara. Po zavr-Vc7U h ° °^anja’ deca nemaju oba-vračni,a rade u »Merkuru« niti da acaJu stipendiju. o troški'11^!3’.3 mno8' °d radniia su U fahkr“ kolektiva išli na oporavak. C1 u kojoj u slovi rada nisu Kredite za izgradnju kuča, kupo-vinu i adaptaciju stanova do sada je koristilo 712 do 1067 zaposlenih. U ovoj radnoj organizaciji stambeni problemi se, prema rečima general-nog direktora »Merkura« Stanka Šipke — reševaju uglavnom pet-šest godina od dobijanja radne knjižice. Sve ovo znači da plava koverta nije merilo svih primanja. Vesna Arsenič vršnom dokumentu, a izostanu de-taljno razradeni mikroplanovi. Udruženi rad mora biti sasvim jasan i glasan, a predstavnici vanprivrede treba takode da svoje koncepte temelje na stvarnim mogučnostima. Ne obavi li se lavovski deo posla do leta, malo je verovalo da če se u fi-nišu nadoknaditi propušteno vreme. U više mahova slečeno iskustvo opominje da se novi srednjeročni plan ne bi smeo proglasiti važečim, a da istovremeno neka pitanja u poje-dinim privrednim granama ostaju otvorena s uvčrenjem da če se brzo skinuti s dnevnog reda. Kao što se zna, to se nije dogodilo ni u tekučem srednjeročnom razdoblju — industrija nafte i gasa, bazna hemija i slično. Iz svih tih razloga vizija razvoja od 1981. do 1985. godine treba da bude sasvim jasna. Ona utoliko pre ne sme odisati prazninama jer treba da posluži kao postulat za izradu dugo-ročne koncepcije razvoja jugoslovanske privrede. Znači, bez zdravog jezgra i plan-skog dokumenta lišenog nepozna-nica ne može se ni »bacati« pogled na daleko — do 1990. ili 1995, pa i 2000. godine. M. Petkovič V lesnem obratu dobro vedo izkoristiti njihovo osnovno surovino — les. Izdelava palet na modernem stroju V vrstah tehničnih pomočnikov se je pojavila tudi tov. Marija Kukoviča, ki bo opravljala to dolžnost kot pripadnica nežnega spola. Čestitamo in želimo mnogo uspeha na dokaj zahtevni funkciji Sami apeli, bez organizovanosti. U poslednje vreme.nema radne ni društveno-političke organizacije u kojoj se ne govori o potrebi štednje, u kojoj nisu doneti i konkretni programi koji treba da doprinesu racio-nalnijem poslovanju, štedljivijem odnosu prema društvenim sredstvi-ma. Svi smo se složili da sekundarne sirovine predstavljaju značajnu re-zervu ušteda i put koji treba da spreči odliv deviza. ApeU su upučeni i odziv gradana, kao i uvek dosad, nije izostao. Medutim, i pored toga akcija još ne daje zadovoljavajuče rezultate: Šta je uzrok torne? Sudeci po nedavnoj raspravi u Saveznoj konferenci ji SSRNJ to je, pre svega, neorganizovanost, ne dovodenje akcije do kraja. Mnoge škole, na primer, sakupile su več gomile i gomile starog papira, a sada nema ko da odnese to »novo smeče«. Slična situacija je i sa mesnim zajednicama. Ta nespremnost organizacija koje se bave prikuplja-njem i preradom sirovina dovela je do toga da se one najčešče orijentišu na promet sirovina, a kolektivi koji u svojoj redovnoj proizvodnji koriste te sirovine prisiljeni su da se opre-dele na uvoz. Naravno, izvesno opravdanje za takvu situaciju moglo bi se nači u činjenici da ova oblast u večini republika i pokrajina, sem u Sloveniji i u Bosni i Hercegovini, nije zakonski regulisana. Zato je u Saveznoj konferenciji SSRNJ po-krenuta inicijativa da se predloži Sa-veznom izvršnem veču da se donese društveni dogovor o prikupljanju sekundarnih sirovina. Time bi se bolje precizirali zadaci, ali i odgovornost pojedinih društvenih subje-kata. Imajuči u vidu sadašnje stanje, Socijalistički savez zajedno sa svim drugim društveno-političkim organizacijama, pokrenuo je akciju »Očuvajmo prirodu«, koja treba da postigne dva, podjednako važna, cilja — prikupljanje sirovina i zaš-titu čovekove okoline. Zamišljeno je da akcija traje tokom čitave godi-ne, a da njeni »udarni termini« budu u aprilu i oktobru. U tom vremenu sve škole, radne organizacije, mesne zajednice treba da organizovano raščiste, ne tako male, hrpe otpa-daka u svojoj okolini. Poseban značaj u torne daje se omladinskim organizacijama, ali i privredne komore i sindikat u osnovnim organizacijama udruženog rada treba da odi-graju svoju ulogu. Da se i ova akcij^ ne bi zaustavila samo na programu, neophodno je stvoriti i odredene preduslove. Recimo, od 5 lbopština, koliko ih ima u Jugoslaviji, samo u 239 postoje ot-kupne Staniče za sekundarne sirovine. U nekima je, opet, porez na tako ostvarena sredstva toliko visok da se, zaista, ne isplati baviti tim po- ne pomažu... slom. I to su neki od razloga što nam dragocene materije za industriju leže na djubrištu, a za te iste dajemo još dragocenije devize. U Beogradu, na primer, svakodnevno se baci hi-Ijadu tona smeča, u kojem se, struč-njaci su proračunali, nalazi 30—KI odsto korisnih čvrstih otpadaka. Medutim, to je sasvim neiskoriščeno i ostaje samo smeče. Isto tako, na ulicama glavnog grada nalazi se oko 12.000 napuštenih automobila, koji zagaduju okolinu i predstavljaju so-lidnu rezervu starog gvožda. Ovakvih primera moglo bi se dosta navesti. No, od toga nema mnogo koristi. Predstoječa akcija, koja počinje več prvog aprila treba mnogo toga da reši. Naravno, sam odziv gradana bez iste takve spre- mnosti radnih organizacija kol »proizvode« otpadke i onih koji' prik,upljaju i preraduju neče da neke velike rezultate. Zato bi, “ se, ako su se več sve društveno-pf11 tičke organizacije složile da je takv akcija neophodna, trebalo zaoštr*1 pitanje odgovornosti za one koji * ponašaju suprotno dogovoreno ■ D. Majstorovic Investiciona politika: RADITI PA GRADITI Iskustvo je ne jednom potvrdilo da je najunosniji posao investiranje, gradnja bez početka i kraja. Obično se todešava uz kombinacija presku-pih domačih kredita i ne jeftinih ino-stranih zajmova sa simboličnim učeščem ili sa »mrvicama« gotovog sopstvenog novca. Činilo se najlo-gičnijim otvoriti gradilište i »proš-vercovati« elaborat, koji puno obe-čava, a neko če več morati da se po-birne za sredstva. Ima objekata koji se grade pet ili deset godina, a to su »mrtvi« kapitali na čiji se rentabili-tet gleda s nevericom. U meduvre-menu su več pristigli anuiteti za koje ne retko kada ko haje. Najvažnije je postati investitor i putovati po belom svetu da bi se zatvorila finan-sijska konstrukcija, nabavila po-moču komercijalni+i kredita oprema i slično. Ni jedan recept u nameri da se obuzdaju nekontrolisane investicije nije do danas urodio plodom. Uvek se kroz labirint dospe do kakvog-takvog izvora finansiranja i posao cveta dok ne »nariba«. Tada se sme-njuju rukovodeče garniture pa se nastavlja trka za sredstvima da bi posao odmakao. Uobičajen je to scenario za svaki investicioni film bez pravog pokriča. Sada se, čak i uz pomoč zakona torne staje na put, a došao je trenutak da se svi investicioni programi započeti ili nameravani, prepuste kroz rešeto i sito. Hoče li biti doslednosti u vreme na-stojanja da stabilizacija privrednih i novčanih tokova dobije trajnije obeležje. Zaključak je da se u torne mora uspeti i da treba prvenstveno raditi, a kada se tim putem dode do izvesnih sredstava, normalno je da se nešto i gradi. Selekcija investicija je imperativ, premda se u svim republikama i pokrajinama u tom pogledu nije pro- našao zajednički aršin. U Vojvodini se, medutim, u tom pravcu prilično podmaklo. Investicije su do danas »skresane« za oko 9 milijardi dina-ra. Pojedini gradovi ostače za izvesno vreme bez planiranih fabrika. Ima sličnih pokušaja još ponegde mada nije uočljivo da investicona groznica tako lako popušta. Trenutak sadašnji, ipak, nalaže krajnju obazrivost i prostiranje prema gube-ru, jer je opasno zaglibiti se u nove dugove, koje ustalom retko ko stav-Ija u izgled kao mogučnost izlaza. Došao je trenutak da se gradi po meri, a ne po želji, pustoj i krilatoj, koja ne daje mira investitorima. Veoma je verovatno da su prve dve godi ne novog srednjoročnog plana, kada je reč o investicionoj i z-gradnji, več »rezervisane« za dovr-šetak nekada, ranije ili skoro zapo-četih poslova. Novi investicioni apetiti, osim izuzetaka u oblasti energe- tike, proizvodnje sirovina i hra. .gotovo da i nemaju šansu da se rea zuju pre 1983. ili 1984. godine, . to vreme biče potrebno da grada L potraže posao »preko granice« 1‘1, dovrše ono što je započeto svo) vremeno na širokom frontu. °°> zan od besposlice je samo re*atlV j« pod uslovom da se utvrdi ®voZ jj. red završavanja posla. U krajnj°J ^ ni ji, došao je momenat da se PreC,ja sa dupliranjem kapaciteta, ^ s( tripliranjem i tako redom, ali proveri ko i zašto ne koristi najb° nove mašine i skupu uvoznu °P mu. Ubuduče potrebno je pr°ve^3 vati kome je roba iz novog obje* namenjena i da li je osiguran P sman na domačem i inostranom žišču. Neke vrste evidentiranja 1"’^ sticija neminovna je da se opet n podleglo stihiji, kako je to često valo u više navrata do sada. M. PETKOvI^ Kolektiv TOZD LIO Škofja Loka je lahko ponosen na sodobno opre"1"^ lavnic, kjer s pomočjo modemih strojev racionalno izkoristijo surovin* KAKO VARNO VOZITI PONOČI? Kdor se že mora s svojim železnim konjičkom podati na pot ponoči, naj Upošteva vsaj nekaj osnovnih pravil, ki vplivajo na varnejšo nočno vožnjo. Voznik mora precejšnjo pozornost posvetiti gretju in zračenju av-0 mo bi la. Zunanje temperature so namreč ponoči precej nižje od nevnih, zato je prezračevanje av-°mobila bolj osvežujoče in učinko-yno. Tudi zrak je ponoči ponavadi nlj čist, saj na cesti navadno ni to-'ko vozil, ki bi ozračje onesnaževa-» Dokaj velike temperaturne ra-•ke marsikdaj ponoči narekujejo, a je potrebno ob odprtem dotoku Vezega zraka pomagati tudi z petjem notranjosti avtomobila. ealno bi bilo, da bi imeli glavo v > | nem, noge pa v toplem zraku, a| pa takšne razdelitve zraka pri ve-( ni. avtomobilov ne moremo zago-oviti. Zato si največkrat pomagamo odpiranjem oken, zaradi česar pa ■ Var'moprepih,kiparadpovzroča e avobole. Verjemite, da bo že če-ca na glavi precej odvračala posle-n Pr_ePiha, tovarišicam pa tudi naj J", . zal njihove frizure, ki jo bodo d n*e z navadno ruto — saj je ven-noč in nihče vas ne vidi. p()Marsikdo si med vožnjo rad zelo nr|°sto Prižge cigareto celo ve; Svi mi bi bili spremni platiti i ne:^ više nego što iznosi regres, samo je hrana bolja. Upravo zbog tak" slabe hrane mnogi od nas imamo po teškoče sa želudeem, a najžalostmj£ -ni* je to, da je medu nama mnogo m - ^ dih ljudi, koji su počeli raditi pol par godina i kako če uz ovako sk> bui hranu, a težak i naporan rad do<-kati penziju, pitamo se mi. ■ L Žalostno je, da Gradis ka° . veča gradevinska organizacija u 8 uri veniji nije uspjela izgraditi vlastl kuhinju u Ljubljani. U razgovor -j, prijateljima koji rade u m'°n koji rade u manj;* 6gQ gradbenim poduzečima npr. " suplje mnogi mi nevjeruju, da o ^ | dis nema svoje kuhinje i da se tako slabo hranimo. Malica je sla a i naša prehrana poslije ra31’. vremena nije puno bolja. Pošto ^ restaurat™ mamo vlastite kuhinje i menze čina od nas se odlučuje za 5 hranu, jer je hrana u restaura0!1! bar malica preskupa. Kad bi bar malica ^ bolja i uvijek topla sve bi bilo d j č'je-# ... s\0i S mišljenjem Hlupič Milana s- i su se svi prisutni na malici. ■ iv j. i |m i.nmii iiu Kovinski obrati —■ največja izbira hran« j Med delavci na Kovinskih obr* ^ prevladuje mnenje, da je 'I7aV. dobra in izbira velika. Hrano d° M lja Viator in poleg dveh obveeij« malic, mesne in brezmesne, prT pj tudi večje število drugih jedi. .j so seveda dražja, tako da je 5 ^ vsak dan izbira hrane vC.. .jv/ jv * vuu uiucju, ianv j |jK^ vsak dan izbira hrane ve.j na Dnevno je tudi 10 različnih izbiro. Vse ostale obroke, malic, pripelje dobavitelj n3 ,a|io riziko, vendar so se s časom z^e jena vadili na prehrambene navapn,da lavcev Kovinskih obratov in Sf Vj, točno vedo. katero hrano rad11 ,vfl lavcev Kovinskih obratov in »r s0) ■ točno vedo, katero hrano radi 1^6 ■ in tako tudi dobavljajo in *e,Lt^ % kdaj kakšna hrana ostane. P3 6 j|»' ;6 obrokov se rlohiio tudi razlic3 . a' 'tY1* Tuksar •ete, 1|n'itll®VASILEVSKI, KO —»Sa 'aria i n- moramo biti na jasnom, Ve*aniJ«na c'jena su neposredno Ija, j,'5)10 je hrana skuplja, to je i ata*** n*Je dovoljno dobra N dru al!cu. neka doplati i uzme klini u°u’ )er izbor je velik. Akou »a se dn Cmo hranu u Sloveniji, iagim r sta r?zl>kuje od hrane u Nem Pu°,ikama i upravo taj hma . ISe Puta dovodi do nespo-Vezi prehrane.« ~~ Pogrešamo yan«zlrano prehrano t0žd Po delu ^odbn ima podpisano ^ dohavrx ----- Je ‘udi pred menzo na OGP dolga vrsta gradbišča z ABC Pomurko — Plava laguna. Malico dovažajo na gradbišča, kjer jo v jedilnico razdelijo. Vsi delavci dobijo mesno malico. Poskušali so organizirati tudi prehrano po delu. Organizirali so v sodelovanju s Cestnim podjetjem kosila za svoje delavce v njihovi menzi, vendar se to ni obneslo. Od 590 delavcev v Ljubljani se je za kosilo oziroma večerjo prijavilo samo nekaj delavcev. Ali bi jih bilo več, če bi Gradis imel svojo menzo? Na gradbiščih izven Ljubljane je topla malica tudi organizirana. V Kopru, kjer gradijo Iplas malico, V žeiezokriv*id je menza v pro vizo rij*, delavd pa niso zadovoljni s hrano Na OGP bodo zopet zamenjali dobavitelja hrane dovaža gostinsko podjetje Standard, v Krškem, ki je veliko gradbišče in ifnajo lastno kuhinjo je tudi za delavce tozda Ljubljana prehrana organizirana v okviru gradbiščne kuhinje. Vsi v tozdu se zavedajo, da tak način organiziranja prehrane ni najboljši in da pogosto delavci imajo prav, ko niso s hrano zadovoljni, vendar dokler Gradis ne bo imel svoje kuhinje se glede prehrane ne bo dalo kaj dosti spremeniti. Mogoče se bo z izgradnjo tovarne gotove hrane Kolinska pa le dalo situacijo nekoliko omiliti. SPO — terensko delo otežkoča organizacijo prehrane Delavci SPO so razsuti po vseh gradisovih gradbiščih po Sloveniji in zato je organizacija prehrane tukaj še najtežja. Na vsakem gradbišču je po nekaj strojnikov in voznikov pa je prehrano nemogoče organizirati na enem mestu. Zato so se na SPO odločili vsem strojnikom in voznikom dati Emonine bone s katerimi lahko kupujejo malico v vseh emo-ninih trgovinah in v emoninih bifejih če so v sestavu trgovine. Tisti strojniki in vozniki, ki so trenutno na sedežu SPO v Ljubljani pa lahko malicajo v menzi Kovinskih obratov, oziroma v emoninem bifeju, ki je v neposredni bližini. Ljubljana-okolica — večja skrb za prehrano delavcev Na tozdu Ljubljana-okolica se vse bolj zavedajo potrebe po organizirani skrbi za prehrano delavcev. Zato so pred mesecem dni zaposlili človeka, ki izključno skrbi za prehrano in nastanitev ter za standard delavcev nasploh. Prehrano imajo organizirano v sodelovanju z ABC Pomurko — Plava laguna, ki na gradbišča dnevno pripelje okoli 450 malic in do 100 kosil. Kosila v glavnem vozijo na gradbišče Marcatorja za svoje kooperante delavce Pionirja iz Dobo ja in Izgradnje Bosiljgrada. Da bi izbiro hrane čimbolj približali okusu delavcev so na tozdu Ljubljana-okolica začeli obiskovati gradbišča in se ^ delavci pogovoriti o hrani, ki naj bi jo imeli v naslednjem mescu. Pri Plavi laguni dobijo seznam dveh malic za en mesec vnaprej in potem skupaj z predstavniki delavcev z posameznih gradbišč izberejo za vsak dan po eno malico. Tako izluščijo jedi, ki jih delavci nimajo radi (kranjske klobase, vampi, polenta). Potem je nezadovoljstvo manjše in hrana prilagojena željam delavcev. Takšno prakso bodo obdržali tudi nadalje, saj obisk gradbišča pokaže, da delavci manj ali pa škoraj nič ne godrnjajo nad hrano. C. Pavlin / Kavčičeve nagrade in priznanja Za izredne uspehe dosežene na vzgojno-izobraževalnem področju v gradbeništvu, bodo delavci prejemali KAVČIČEVE nagrade, organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbene organizacije in društva s področja gradbeništva in sorodnih dejavnosti pa KAVČIČEVA priznanja. V Izobraževalni skupnosti gradbeništva je, po javni razpravi in rednem postopku, skupščina sprejela Pravilnik o oblikovanju in postopku podeljevanja Kavčičevih nagrad in priznanj. Le ta med drugim določa: — Kavčičeve nagrade in priznanja se podeljujejo vsako leto za izredne uspehe pri delu za napredek vzgoje in izobraževanja, za uveljavljanje socialističnega samoupravljanja in razvoj ustvarjalnih sil človeka in družbe, ki se uresničuje pri delu v vzgojno izobraževalnih in drugih organizacijah združenega dela, z organiziranjem vzgojnoizobraževalne dejavnosti, s strokovnimi in znanstvenimi deli ter izvajanjem pedagoško-andragoških nalog na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja kadrov gradbeništva. — Kavčičeve nagrade in priznanja podeljuje Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije. Slavnostna podelitev Kavčičevih nagrad in priznanj se praviloma izvede ob praznovanju »Dneva gradbincev — 3. junija«. — Kandidate za Kavčičeve nagrade in priznan ja lahko predlagajo: organizacije združenega dela, ki kot podpisnice združujejo svoj interes v Izobraževalni skupnosti gradbeništva Slovenije, strokovna društva, družbene or- ganizacije in interesne skupnosti s področja gradbeništva in sorodnih dejavnosti. — Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije podeljuje nagrade na podlagi razpisa, ki ga objavi odbor vsako leto najkasneje do 1. marca. Razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja. — Izbor nagrajencev določi odbor, ki ga za dobo štirih let imenuje skupščina Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije. Sklep odbora je dokončen. Na 5. rednem zasedanju dne 19. 12. 1979 je skupščina Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije na predlog izvršnih odborov Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Splošnega združenja gradbeništva in IGM ter Izobraževalne skupnosti gradbeništva, imenovala odbor za podeljevanje KAVČIČEVIH nagrad in priznanj. Odboru predseduje tov. ČVS' NIK Franjo iz GIF »Ingrada« Celje- — dr. BATTELINO Darinka. FAGG VTO gradbeništvo in geodezija Ljubljana BRATINA Drago, Šolski center Ajdovščina FRANTAR Edo, SGP Pionir Novo mesto KOMAN Marko, SGP Slovenija ceste Ljubljana KRAMAR Jolanda, GP Tehnika Ljubljana NOVAK Jurij, Gradbeni šolski center Maribor RIBNIKAR Martin, SGP Gradbinec Kranj ŠTRUC Majda, Poklicna gradbena šola »Ivana Kavčiča« Ljubljana Izobraževanje v novih pogojih Sistem usmerjenega izobraževanja prinaša novosti in spremembe tudi pri izobraževanju in usposabljanju delavcev v združenem delui kot posebnem in zelo pomembnem področju izobraževalnega procesa. V dosedanjem sistemu izobraževanja smo doseženo stopnjo stroko vne izobrazbe in delovne usposobljenosti delavcev v veliki meri dosegili prav z izobraževanjem delavcev ob delu. Izobraževanje ob delu pote ka še sedaj z nezmanjšanim tempo m, razlika je samo v stop nji in smeri študija. V prvih letih so prednjačile šole tehniških smeri, z razširitvijo možnosti izobraževanja na družboslo vnih smereh pa se več delavcev odi oča za študij na teh šolah, kar je [pogojeno v mnogočem z neustreznim odnosom do kadrov, ki delajo v t.i. proizvodnih poklicih, in na drugi strani do kadrov z »lažjim« študijem netehničnih smeri. Zakon o usmerjenem izobraževanju bo na področju izobraževanja in usposabljanj a delavcev ob delu in iz dela samo dopolnitev sedanje zakonske in. samoupravne ureditve. V okviru tega izvajanja bomo obravna vali samo pravno ureditev izobraževanja ob delu in iz dela in usposabljanja v organizacijah združenega dela. P ravica do izobraževanja in pri-dc-bi vanjaznan ja je ustavna pravica, k i jo pridobivajo občani pod enakimi pogoji. Obveznost delavcev, da se izobražujejo in usposabljajo, določa zakon o združenem delu (čl. 178), ki med drugim določa, »da delavec nenehno izpopolnjuje svoje znanje, zmožnosti in delovne spretnosti«; in (čl. 179), kjer je določeno, da je v samoupravnem splošnem aktu treba določiti tudi »pravice in obveznosti delavcev do izobraževanja in izpopolnjevanja glede na delovne potrebe«. Določbe o izobraževanju (čl. 113 in 114) vsebuje tudi zakon o delovnih razmerjih SR Slovenije, kjer je določeno med drugim tudi to, da morajo delavci določiti pogoje in način uveljavljanja pravic s samoupravnim splošnim aktom. Tudi osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju določa, da organizacije združenega dela ugotavljajo potrebe po izobraževanju in usmerjajo delavce v izobraževanje ob delu in iz dela ter s samoupravnimi splošnimi akti urejajo pravice in obveznosti delavcev, ki se izobražujejo. Temeljne organizacije so dolžne objaviti programe in pogoje izobraževanja. Pravno osnovo pomenijo tudi določila o družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji in družbeni dogovori, ki so jih sprejele posamezne občine. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKT O IZOBRAŽEVANJU Delavci v združenem delu določajo medsebojne pravice in obveznosti s samoupravnim splošnim aktom in tudi pravico do izobraževanja in usposabljanja morajo skladno z določili zakonov urediti tako, da čim bolje uresničujejo cilje, ki jih določijo s plani in programi uresničevanja kadrovske politike. Pravilno je, da delavci samoupravni splošni akt sprejmejo z osebnim izjavljanjem, ker so v aktu določeni kriteriji in pogoji za izobraževanje in usposabljanje, to se pravi tiste pravice, o katerih naj bi odločali vsi delavci. V delovnih organizacijah, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije, bi morali sprejeti skupne osnove, s katerimi bi se pravice in obveznosti v delovni organizaciji urejale enotno, ker je izobraževanje celovit proces, ki se ne more zaključiti samo v temeljni organizaciji. Vsebina samoupravnega splošnega akta bi morala celovito obravnavati vsa področja izobraževanja in usposabljanja, predvsem pa naslednja področja: L cilji izobraževanja in usposabljanja na strokovnem in samoupravnem področju, 2. ugotavl janje potreb za izobraževanje in usposabljanje ter usmerjanje delavcev v izobraževanje ob delu, 3. usposabljanje delavcev ob nastopu dela, razporejanju na druga dela in usposabljanje za varno delo, 4. ugotavljanje delovne zmožnosti, pridobljene z delom, 5. izobraževanje delavcev ob delu in iz dela (razpisovanje šolnin, določitev kriterijev za pridobitev pravice do izobraževanja), 6. usposabljanje delavcev za posamezna dela in naloge izven temeljne organizacije, ker se v temeljni organizaciji ne morejo usposabljati ({ipr. programerji, vzdrževalci posameznih naprav ipd.), 7. organizacija in udeležba na seminarjih, tečajih, posvetovanjih, ekskurzijah, 8. družbeno-ekonomsko, družbenopolitično in samoupravno izobraževanje, 9. pogodbena ureditev obveznosti in pravic delavcev, ki se izobražujejo oz. usposabljajo, 10. stroški izobraževanja — delitev po temeljnih organizacijah, 11. organi upravljanja, ki odločajo o pravici do izobraževanja, in postopek v zvezi s tem, 12. prehodne in zaključne določbe. Določila samoupravnega splošnega akta morajo biti v skladu z ustavo in ne smejo biti v nasprotju z zakoni in družbenimi dogovori. Samoupravni splošni akt mora biti izdelan po pravilih nomotehnike. in. UGOTAVLJANJE DELOVNE ZMOŽNOSTI DELAVCEV Zakon o delovnih razmerjih dolO" ča, da je delovna zmožnost tista pri' dobljena strokovnost ter razvit6 spretnosti in psihofizične sposobnosti, kisi jih je delavec pridobil oz. razvil zlasti z uspešnim opravljanjem del in nalog in s trajnim izobraževanjem ob delu ter je z doseženimi delovnimi uspehi dokazal, da je usposobljen za opravljanje del in nalog- Zakon o delovnih razmerjih ne določa, na kakšen način se ugotavlja delovna zmožnost delavcev, razen za delovno zmožnost tistih, ki niso zmožni opravljati del in nalog, ki j1*1 opravljajo (43. člen ZDR). Konkretnejših določil o tern nimajo niti drugi zakoni o delovnih razmerjih republik, razen, da nekateri določajo, da se zmožnost ugotavlja na način, določen s samoupravnih splošnim aktom. Natančnejša določila o tem imajo prej omenjeni družbeni dogovori, ki določajo da ima delavec pravico zahtevati, da se ugotovi njegova delovna zmožnost. Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju (čl. 83) določa, da imajo občani, ki želijo dokazati- da obvladajo posamezen vzgojno iz°' braževalni program, pravico zahtevati, da izobraževalna organizacija-ki izvaja tak program, preveri m oceni njihovo znanje. Uveljavitev takšnega določila bo omogočila tudi temeljnim organizacijam, da pri ugotavljanju delovne zmožnosti od kandidatov zahtevajo, da preverijo posamezne programe v izobraževalni inštituciji, in to predvsem tiste programe, za katere v temeljni organizaciji ni možnosti, da jih preverijo. Preverjanje v izobraževalni inštituciji bi pomenilo tud Nadaljevanje na 15. strani NAS SINDIKAT • NAS SINDIKAT • NAS SINDIKAT • NAS SINDIKAT • NAS SINDIKAT • NAS Program dela komisije za kulturo in izobraževanje Kulturna dejavnost mora v Gra-cj?u Shajati iz temeljnih organ iz a-J; Največjo skrb naj temu posveti0 organizatorji kulturnega življe-,a ln. komisije za kulturo po posa-cznih tozd. Nadaljnja razvejanost {odvisna od konkretnih pogojev °lamezne temeljnje organizacije, d T?-uskla)evanje aktivnosti na po-0d7U ku*ture ie Pr' Konferenci ki!i* ^ organizirana Komisija za tiiro in izobraževanje. m v Pr°gramu kulturne dejavnosti opredeliti predvsem na-edn)a področja: ^ožnos, aktivnega udejstvova- $a]~T "a najustreznejši način (vpra-n.lk) najti ljudi v naši delovni or- kultu?eij‘’ k‘ S° aktivni na P°dročiu SD~~ ®1' smo v kateremkoli tozdu zh«S°t sestaviti kakšen orkester, r’ ‘Olklorno skupino i. t. d. ^Irjenje in uporaba dobre knjige: njTT ^snovne organizacije bi si čimK i- Pr'zadevati, da bi knjige v „1 Približali zaposlenim. da b |!Zn’ca naj se organizira tako, dosi ° 'mei* delavci v prostem času bUj„0p do knjig. Knjižnice naj vse-1° tudi marksistično literaturo. tevP^’skovanje kulturnih priredi- noiT ^°rali bi skrbeti, da nebi Ški e0- Prazn'k, državni in republi-pr^ m|nil brez proslave z kulturnim — obiskovanje gledališč, koncertov, kina i. t. d. — ogled umetnostnih galerij, muzejev, kulturno zgodovinskih znamenitosti v okviru krajših enodnevnih izletov, — organiziranje likovnih in drugih razstav naših in drugih umetnikov, — gostovanje gledališčnikov v temelnjih organizacijah, — že pri mladih delavcih, ki pridejo iz drugih republik moramo skrbeti, da se bodo vključili v naše življenje. Posebno skrb moramo posvetiti tudi našim učencem. 4. Kultura in humanizacija dela in življenja: — opremljenost naselij in samskih domov; ali jc to v Gradisu v skladu z samoupravnim dogovorom o minimalnih standardih, — prostori in rekviziti (radio, TV, časopisi), — v Gradisu bi morali skrbeti, da bi delovni človek bil informiran o kulturnih prireditvah in možnostih obiska le-teh, formiran o kulturnih prireditvah in možnostih obiska le-teh, v kraju kjer dela in letuje. 5. Informiranje: — Na relaciji kultura — informiranost; od člankov o kulturi v Gradisovem vestniku, do opismejevanja. 6. Izobraževanje kadrov: — Iz vsakega tozda bi se moral vsaj en član udeležiti republiškega Ver- a^evanie s 14. strani vse' ,c'rano vrednost, ki bi velj SamoeJTe,ljne organizacije. r Zmožn 3 tlSte’ v katerih se de V J*?1 ngotavlja. $e u e anji Praksi ni več dvon lahkn°t0vJjena delovna zrnc Če ;e te?a'-1 s strokovno izobr Zyidn hi pog0j določen tudi Izenač7 °Z' nal°g09- člen Z oz. n , Vanje ni možno za tisti njo kjer zakon določa zdrav na svojstven način (Foto: L. Š najde r) NAS SINDIKAT • NAS SINDIKAT • NAS SINDIKAT • NAS SINDIKAT • NAŠ SINDIKAT Program dela komisije za izvajanje nagrajevanja po delu Glede na vlogo Komisije za izvajanje nagrajevanja po delu in Sveta za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke (v nadaljevanju komisija in svet) v organizacijski funkciji Konference OOZS GIP Gradis, bosta oba organa pri svojem delu medsebojno tesno sodelovala. Oba skupaj pa se bosta povezovala tudi z drugimi službami in organi; po eni strani s strokovnimi službami, ki delujejo na področju ustvarjanja in delitve — t.j. z APS, RUS in KSS — oddelek za nagrajevanje. Po drugi strani pa bo potrebno predvsem prisluhniti željam in idejam komisij za nagrajevanje in delitev dohodka po TOZD ter osnovnim organizacijam ZS po TOZD. Pri tem bo po obravnavi teh na komisiji, svet le-te strokovno usklajeval z prej navedenimi strokovnimi službami, dalje, ocenjeval bo tudi realnost in smotrnost praktične realizacije posameznih predlogov. Končno pa bosta komisija in svet (kot strokovni organ komisije) izvrševala naloge dobljene od konference OOZS, katere izvoljena organa sta. Glede na tesno medsebojno povezavo in odvisnost za uspešno delo komisije in sveta, sta si oba pripravila skupni program dela. Konkretno področje dela komisije in sveta ali bolje predmeti obravnavanj bodo sledeči: 1. Na področju pridobivanja dohodka 2. Na področju razporejanja čistega dohodka 3. Ker je področje delitve sredstev za osebne dohodke najbolj neposredno vezano na interese delavcev, bo to poseben sklop področja udejstvovanja. Pridobivanje dohodka Na področju pridobivanja dohodka bomo izhajali iz dejstva naše družbeno-ekonomske usmeritve, to je plansko-tržnega mehanizma. Pri tem je vloga plana v usmerjanju; vloga tega pa v realizaciji tega usmerjanja. V teh pogojih gospodarjenja in vzpostavljanja ustreznih medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu, bo komisija proučevala, svet pa strokovno proučil predloge strokovnih služb in ustreznih komisij v TOZD s področja pridobivanja dohodka. O njih bosta izoblikovala svoja stališča ter dajala svoje predloge na dveh področjih: a. ) na področju planiranja b. ) na področju gospodarnega pridobivanja dohodka v danih razmerah. Pred nami je novo srednjeročno obdobje 1981 —1985, v katerem bodo tudi delavci GIP Gradisa predvideli smeri svojega nadaljnjega razvijanja in delovanja. Komisija in svet bosta zato aktivno sodelovala pri oblikovanju vseh aktov s področja planiranja: — predlogov elementov osnove plana — predlogov samoupravnega sporazuma o osnovah plana — predlogi srednjeročnih planov Pri tem bosta posebej aktivno sodelovala pri postavljanju ciljev. Stremeti bo treba, da bodo postavljeni cilji realni, glede na možnost izvedbe, dalje, da bodo dejansko odraz večine, če že ne vseh delavcev, ki združujejo sredstva, delo in interese ne samo v TOZD temveč in predvsem tudi v delovni organizaciji, da se bodo v ciljih odražali tudi širši cilji in interesi, saj je to pogoj za stabilnejše delovanje celotne družbe, s tem pa delovna organizacija kot sestavina te družbe. Zavedamo se, da uskladitev želja in interesov ni moč doseči čez noč. Potrebno se je marsikdaj odpovedati posameznim interesom in ciljem na račun višjega skupnega cilja. Pogoj pa je, da je rezultat tako vsklajenega višjega cilja tako po obsegu kot kvaliteti boljši, kot pa v primeru, če bi realizacijo ciljev le preprosto sestavljali (gre zat.i. efekt singerje). Vse to zahteva postopek selekcioniranja, katerega rezultat je postaviti skupen temeljni cilj: dohodek. In prav v tem procesu, procesu selekcioniranja, koder se bo marsikatera celota morala odreči nekaterim prvotno postavljenim željam zaradi zadovoljitve višjih skupnih ciljev, se bo morala prisotnost sveta in komisije močno čutiti. Posamezni planski dokumenti (elementi osnove planov, samoupravni sporazum o osnovah plana, srednjeročni plan) so med seboj tesno povezani. Še več, eni izhajajo iz drugih. Komisija in svet bosta zato morala ugotavljati, v kakšni meri je dosežena usklajenost posameznih planskih aktov. Pri tem bosta vztra jala na popolni usklajenosti planskih aktov na eni strani in na doslednem usklajevanju planskih dokumentov med TOZD že v procesu nastajanja teh (predvsem že na delitvi dela, kapacitet — s tem pa tudi v delitvi rezultatov dela — dohodkovni odnosi), po drugi strani. Drugi del nalog s področja pridobivanja dohodka bo svet posvetil proučevanju tekočih problemov pri ustvarjanju in delitvi dohodka. Pri tem bomo trdno izhajali iz stališča, ki bo hkrati tudi izhodišče za delo sveta: v čimvečji meri izpolnjevati stabilizacijske naloge, ki naj bodo v zavesti vsakega posameznika, ne le v obdobju družbenih ukrepov, ampak stalno. Jasno je, da razni ukrepi stabilizacije gospodarskih gibanj lahko znotraj naše delovne' organizacije različno restriktivno delujejo na posamezne TOZD. Zato si bomo morali prizadevati, da bo tudi na tem področju zaživelo načelo solidarnosti. Solidarnost — ne v smislu ne dela, ampak v smislu povezav pri izvajanju del, da bodo tako čimbolj polno zaposlene vse TOZD. Razporejanje čistega dohodka Dve pomembni področji bosta predmet delovanja sveta s področja čistega dohodka: a. ) že v postopku planiranja zagotoviti ustrezne procese v delitvi čistega dohodka na sklade (in v sklopu teh na akumulacijo) in na osebne dohodke tako, da bo omogočeno ustrezno motiviranje v povečanju produktivnosti dela ter omogočilo nadaljnji tehnološko-organizacijski razvoj. b. ) na področju uporabe sredstev. Pri uporabi sredstev sklada skupne porabe bo moralo še bolj kot doslej biti prisotna solidarnost med TOZD. V ta namen bo potrebno doseči neko končno rešitev glede koriščenja in sofinanciranja področja družbenega standarda. To tako, da bodo v čim večji meri zadoščene potrebe posameznih TOZD in v okvirih možnosti za financiranje le teh. Ključ zato vsekakor ne more biti enostranski; kolikor plačaš, toliko koristi. Da bi ne bili pogoji koriščenja in višine obveznosti postavljeni iz leta v leto drugače, ad hoc, temveč da bi se tudi na tem področju vzpostavili določeni ustaljeni odnosi, se bo svet zalagal za sestavo ustreznega sporazuma, ki bi urejal odnose tega področja. Na področju porabe sredstev za razširjeno reprodukcijo se bosta komisija in svet zavzemala k večjemu povezovanju teh sredstev, s čimer se bo krepila kapitalna moč uspešnosti vlaganja sredstev v reprodukcijo. Ker je želja veliko, bo potrebno narediti vrstni red realizacije programa potreb. Svet in komisija bosta pri tem vstrajala, da se bo to vneslo tudi v planske dokumente. DeHtev sredstev za osebne dohodke Vsekakor bo najobsežnejše in najpogostejše področje delovanja sveta prav področje delitve sredstev za osebne dohodke. Zajemalo bo: a. ) področje živega dela b. ) področje minulega dela Na področju živega dela bo p trebno usmeriti sile v prepreči ^ »umetnega« povečevanja ovredn ten ja že obstoječih opravil. Zato p bo potrebno poiskati možnosti k polnitvi dosedanjega načina nag jevanja predvsem v sledečih sm reh: — pri politiki delitve ose dohodka naj se v strukturi 0.se*?e& dohodka vse bolj povečuje oe gibljivega dela, t.j. tistega, ki ]e . zultat boljše ali slabše kvalitete kvantitete opravljenih zahteva opravil, . 0 vztrajali bomo, dasej^. bnega S tudi dejansko pričnejo realu*1 dosedanji sklepi o dokončni vpe J skupnih osnov s področja normi^j n ja dela in potroškov materialov- ^ j tem se bomo posluževali že d<^e ■ n ih rezultatov iz TOZD GE ^ Za realizacijo pa bo potrebno zau žiti vrsto strokovnih služb, izved , postopek pa bo na strokovnih s luž' F bah v TOZD, ; g{ — realizacija predhodne na postavlja nadaljnji sklop ude J s ^ vanja komisije in sveta. Ta je. na j se učinek dela ugotavlja za vsa ^ ^ delavca posebej. Kjer to ni m°S c ali bi bilo takšno ugotavljanje s smotrno, je potrebno skupinski $ i nek razdeliti med celotno skup1 pomočjo dodatnih kriterijev ocenjenim zalaganjem posamez^ pri doseganju skupinskega t**1 jj — da se izdelajo in zato prično uporabljati skupne (j vrednotenja opravil, zbranih t.i- 1 • n0" »tipičnih delokrogih«, v stavljenih tolerančnih meja pa ^ v TOZD, glede na njihove poff ti določala konkretna vrednoten) konkretna opravila, zav- — dolgoročno pa se born° nju zemali, da pristopimo k vre<’n<^ejat1 posameznih opravil, seveda v v racionalnosti izvedbe takšne de, oCtr — preveliko subjektivnos n jevanja opravljenih del, v P^j e, rih, ko delo ni normirano, narL (U(ji da pristopimo k normiranj administrativnih opravil. jan' V skladu s pričakovanimi z ^ skimi spremembami, bo potr naprej izgrajevati področje lega dela. Dosedanji način s' jpa vsebuje nekatere elemente Pn^g $ delitve po minulem delu (g stopnjo akumulativnosti v P j0bje javi z podgrupo dejavnosti, ra ^ol)-neefikasneg funkcioniranja g v j lega dela). Vendar je ta še v ^ veliki meri odvisen od delovn*-^^, in od faktorja na delovno Nadaljevanje na 19. strani Temelji za most v Zmincu most, ki omogoča prehod delavcev in strojev na desno obalo Mostova na Uranski cesti *cf° so delavci Nizkih gr. in kont tav*^ stanovanjsko barak tjanski H?rje v vasici Gabrek v Pc gradnjo h lni’ letos Pa so začeli 'n 2minctiVeo^,OStOV’ pri Gabrek »iiransk u' °ba mostova bosta di P°teka1ae<< Ceste’ k' P3 bo uglavnei Peljala P? slari trasi. Cesto, ki b škofi- ,0^ Žirovskega vrha d staro p,-oke 8radi in rekonstruii Vsak m°rje a Ajdovščine. IfPe] ho '? 1980 tudi veliko priznanje; bil je * odlikovan z medaljo dela. Po-t sebno pozornost pa velja temu, da J je bil predlagan s strani druge , TOZD in ne svoje. Torej tudi na J tem področju nekaj novega, kar je , tudi prav, saj koristniki mehani-J zacije, to so naše enote, vedo naj-, bolj oceniti delo naših strojnikov. J Mislim da enakih našemu odliko- 4 ________ ■00000000000,,,,,,,,,,‘ vancu je še precej, imamo mnog0 J < dobrih delavcev — strojnik°v’ » i vendar niso zapaženi, ker tiho J ] la j o naprej. Lahko se prizna, j i se gotovim dela krivica. * Lepo in prav bi bilo, če bi se > kako TOZD, poleg G E Maribor J našla in predlagala našega de- J lavca iz SPO za kakršno ko ^ obliko pohvale ali priznanjai. J V imenu tovariša Rogača st e TOZD GE Maribor zahvaljd' j jemo za izkazano priznanje % imenu SPO pa mu čestitamo. J Franc Rogač Uspehi naših šahistov 3 S1QR Gorica.je v Novi Gorici, 15. nin ■ or8anizirala šahovsko tek-lqRVf?nie športne igre gradbincev žila ♦ . 8a tekmovanja se je udele-mn.,ud* ekipa našega podjetja, V tvu so bili naslednji šahisti: ,jJat Matovič Petar, mojstrski kan- \ ^evir Zlatko, I. kategornik 4 ^Ular Maks, I. kategornik Grindl Milan, I. kategornik / *V1Č Rajko, II. kategornik 7 $Jevo> R- kategornik o' , ™jc Stefan, brez kategorije °vičevič Sičo, brez kategorije biiY Prfdtekmovanju je naša ekipa Gor; s\uP'ni kjer so igrala moštva in sin?,’ Ve8rada- Stavbenika, Zarje sepia nen!Ja cest — Tehnika, ter do- 8 "slednje rezultate: 4i5?|a^**s • Slovenija ceste-Tehnika Qtadis: SGP Gorica 4,5:1,5 Gradis : Stavbenik, Koper 6:0 Gradis : Zarja Kamnik 6:0 Gradis : Vegrad, Velenje 4,5:1,5 Že iz rezultatov je razvidno, da naši šahisti niso imeli težkega dela in so osvojilo prvo mesto pred moštvom Slovenija ceste-Tehnika, ki je zbralo skupaj le 18,5 točk. V finalu je nastopilo 8 moštev. Naša ekipa je na koncu osvojila drugo mesto. Pri tem je dosegla naslednje rezultate: Gradis : Slovenija ceste-Tehnika 5:1 Gradis : Beton, Zagorje 3:3 Gradis : Grosuplje 5:1 Gradis : Ingrad, Celje 2:4 Gradis : EM Hidromontaža, Maribor 4,5:1,5 Gradis : Pionir, Novo mesto 5:1 Gradis : Obnova, Ljubljana 5:1 V finalu so ekipe osvojile naslednje število točk OPET ZAJEDNO če SpUsr®t mladosti 80« o drža ti nima k 16‘ do 18- maj? na tere-kod 'rr ot.e*skog naselja »Medena« spiitsk °81ra u organizaciji omladine »IVa ”8 gradevinskog poduzeča stom tr5.ič. Lavčevič«. Na dvanae-din(. ,. ad,cionalnom susretu omla-duzg- 1Vsm vojno gradevinskih po-»Vrarv Sud,je'ovat< če predstavnivi jeva i »Unioninvesta« iz Sar-iz 'y lempa« i »Monter-Monta« ^anr^^133: »Centroprojekta«, ®eopra i*"8 1 *Ratka Mitroviča« iz 6 ada’ »Gradisa« iz Ljubljane, »Primorje« iz Rijeke i »Ivana Lučiča Lavčeviča« iz Splita. Zbog štednje na ovogodišnjem »Susretu« svaka omladinska organizacija biti če zastupljena s po 20 omladinaca, a ne s 30 kao prijašnjih godina. Oni če se natjecati u malom nogometu, stolnom tenisu, šahu, streljaštvu, povlačenju konopca, te u kvizu znanja (teme su »30 godina samoupravljanja«, »gradevinarstvo i arhitektura« i »Split«), Odžati če se i tematska konferencija na temu »Mladi u borbi za daljnji razvoj soci-jalističkog samoupravljanja.« ^odpjs j v°jdo-graj|^?™ ^sodelovanju osnovnih organizacij sindikata bivših 1. Ingrad, Celje 32,5 točk 2. Gradis, Ljubljana 29,5 točk 3. Beton, Zagorje 22 točk 4. Slovenija ceste-Tehnika 21 točk 5. Pionir, Novo mesto 20 točk 6. Grosuplje 18,5 točk 7. EM Hidromontaža, Maribor 13 točk 8. Obnova, Ljubljana 11,5 točk Iz končne razpredelnice je razvidno, da sta se za prvo mesto borili samo moštvi Ingrada in Gradisa. Moštvo Ingrada je že nekaj let pri vrhu na tekmovanju športnih igrah gradbincev. Osvojeno drugo mesto | naše ekipe pa je uspeh kakršnega še do sedaj ni dosegla. Velja pripomniti, daje največ točk dosegel Hevir Zlatko na drugi deski. Sicer pa so posamezni igralci osvojili naslednje število točk: 1. Matovič Petar 8 točk od 10 možnih 2. Hevir Zlatko 11 točk od 12 možnih 3. Dular Maks 7,5 točk od 11 možnih 4. Ivič Rajko 10,5 točk od 12 možnih 5. Zakič Stevo 7,5 točk od 12 možnih 6. Grindl Milan 7,5 točk od 11 možnih 7. Balajc Štefan 2 točki iz 3 partij 8. Jovičevič Sičo 1 točko iz 1 partije. S. F. Nadaljevanje s 16. strani Premalo pa od uspešnosti naložb in upravljanja z njimi, kot elementi minulega dela. Zakon bo sicer prinesel določene konkretne predpostavke in rešitve na tem področju. Vendar to ne pomeni, da vloga sindikata na tem področju ne bi morala biti bolj aktivna že prej. Pomembno pri tem pa je, da že v nastajanju sprememb in dopolnitev na področju minulega dela čimbolj pritegnemo vse zaposlene, da tedaj, ko bomo oblikovali dokončno rešitev, ne bo prihajalo do nepotrebnih nesporazumov in dezin formiranosti. Ker se naj bi delovna leta opustila kot element nagrajevanja, to ne pomeni, da bi jih povsem zanemarili. Prav delovna leta so lahko dovolj dobra osnova za dodatke delavcem k osebnemu dohodku iz naslova medsebojne solidarnosti delavcev iz živega dela. Do te pravice naj bi bili upravičeni vsi tisti delavci, ki imajo zaradi objektivnih razlogov (starost, delovna invalidnost, ipd) zmanjšano sposobnost doseganja normalnih rezultatov dela. Ob tem bo treba izdelati tudi ustrezne kriterije, da ne bo prihajalo do zlorabe. Franc Rus Predstavljamo vam Gosti brki, košate obrvi in klobuk so moške značilnosti našega Franca Rusa. Je dokaj zgovoren, toda tudi delaven, pravi mojster svojega poklica, se je to reklo nekoč. No tudi danes bi veljalo za nekatere naše pridneže. Naš Franc je že stari član kolektiva SPO po stažu, po srcu mlad. Vse to se odraža pri njem na delovnem mestu strojnika. Je upravljalec gradbenega stroja — bagerja. Bager katerega še danes upravlja je prišel v naš stalež, kot nov v letu 1970. Nekomu je to nepomembno, pač dela z njim ker pač ni imel sreče ali smole, da bi še novega polomil. Nekaj pa je vseeno zanimivo in pomembno, da kljub ponudbi, da bi dobil novi stroj se drži tega »starega«. Človek, ki je pravi mojster svojega poklica vzljubi stroj in delo, le to pa je tudi osebno zadovoljstvo ter uspeh za skupnost. ' Za stroj, ki desetletja normalno dela, je dokaj dolgo obdobje. Stroji te zvrsti odhajajo mnogo prej v topilnice. Sam stroj ni izjema, izjema j e torej njegov varovanec, ki ga neguje, popravlja, vzdržuje. Z vestnim vzdrževanjem je bil prihranjenim novi dragi stroj, zato, ker je ta preživel dve Življenjski dobi, prinesel pa je tudi precej v našo skupno skledo. Tovariš Rus je lahko poleg še nekaj njemu podobnim za vzrok ostalim, ki se bojijo umazati, pravočasno menjati olja, filter, pritegniti kakšen vijak ter podmazati. Vsaj dvesto takih bi bilo potrebno v SPO, pa ne bi bil problem za mehanizacijo in nadomestne dele, oziroma vsaj v mnogo manjši meri. Takemu delavcu vso priznanje in še kaj več. INOVACIJE V ZDRUŽENEM DELU (II. del) (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V letu 1976 nas je sindikalna lista v svojem 4. poglavju zavezala, da obravnavamo inovacijsko dejavnost kot sestavni del rednega poslovanja in da se bodo organizacije in organi sindikatov na vseh ravneh svoje organiziranosti zavzemali za praktično uresničevanje tega načela. Ta spodbuda nas ni pričakala nepripravljene, saj smo v tem letu obravnavali in nagradili 18 izvirnih inovacij z 61 soudeleženimi avtorji. Šest med njimi smo prijavili kot izum Zavodu za patente v Beograd. Zadnji veljavni dokument, ki je izšel v uradnem listu SRS februarja 1977 pa je »Družbeni dogovor o inovacijah«, ki je bil temelf našega sedanjega samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti v GIF Gradis z veljavnostjo od avgusta 1978. Ker je to naš najnovejši veljavni dokument s področja inventivne dejavnosti, si ga bomo podrobneje ogledali. V uvodnem členu je zapisano, da je namen in naloga tega sporazuma urediti in predpisati v skladu z zakonom o patentih in tehničnih izboljšavah, drugimi predpisi, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, ki urejajo inventivno dejavnost postopek in poboje za premira-nje, nagrajevanje in odškodnine za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge. Namen tega sporazuma je tudi, da spodbuja vse delavce TOZD in DSSS v GIP Gradis, k izumljanju, odkrivanju in- uvajanju novih in koristnih predlogov za rešitev problemov na področju: a) gradbene tehnologije, vključno projektiranje b) strojne tehnologije s projektiranjem c) organiziranje proizvodnje in delo ter uporabe računalniške tehnike d) komercialnega področja in ekonomike e) samoupravne ureditve in ureditve dohodkovnih odnosov d) drugih področij, ki omogočajo prihranke zaradi preprečitve škode (požar, elementarne nezgode, tatvine, vlopii in podobno). Vsi ti predlogi morajo omogočiti njihovo racionalno uporabo v poslovanju TOZD v delovni organizaciji GIP Gradis, kakor tudi izven nje. Spodbujanje inventivne dejavnosti se po našem sporazumu šteje za pravico in dolžnost vsakega delavca, opustitev te dolžnosti pa se šteje za delavce s posebnimi pooblastili celo za kršitev delovne dolžnosti. V drugem poglavju obravnava naš sporazum organe in službe, ki obravnavajo inventivno dejavnost in sicer: 1. Komisija za inventivno dejavnost TOZD in DSSS, ki podajajo predloge in svoj strokovno mnenje na prejete prijave. Te komisije imenujejo DS TOZD. Ta pogoj so do sedaj izpolnili TOZD GE Maribor, TOZD GE Celje, TOZD KO Ljubljana, TOZD SPO in TOZD PB Maribor. 2. Strokovna služba pri DSSS, ki organizira in spodbuja inventivno dejavnost ter spremlja in evindetira prijavljene izume in tehnične izboljšave ter jih dokumentira z ocenami in ekonomskimi izračuni ter podatke posreduje skupni komisiji v obravnavo in strokovno mnenje. Ta pogoj je izpolnjen le delno. 3. Skupne komisije, sestavljene iz ustreznih strokovnjakov, ki jih po potrebi imenuje in sklicuje odbor za razvoj in organizacijo, ki obravnava posamezne predloge. Komisija ima poleg predsednika še najmanj dva člana. V letošnjem letu je ORO imenoval komisijo v sestavu Hren Franc, dipl. inž., predsednik in člani Štukelj Vili, dipl. inž., Koleto Vinko, dipl. oec., Cotič Vinko, Pogačar Franc, dipl. inž., Zupančič Franc, dipl, inž. in Vrečko Franc, dipl. inž. ter Homec Jurij tajnik. 4. Odbor za razvoj in organizacijo, ki obravnava predloge, odloča o priznanjih in o višini nagrad oziroma odškodnin. Poglavje o prijavnem postopku je tretji del našega sporazuma in zahteva od prijavitelja uporabnost ali koristnost ter druge listine, ki so pomembne za ocenjevanje koristnosti in uporabnosti. Predlogi so lahko že realizirane izboljšave kot izdelani predlogi za realizacijo, kot ideje, ki jih je potrebno še dodelati. Če avtor nima možnosti sestaviti prijave, so mu dolžne pomagati strokovne službe TOZD oziroma DSSS, v kateri avtor dela. Jasno je seveda, da morajo komisije in ORO poslovati ažurno in obravnavati vsako prijavo posebej. Avtor ima pravico na obravnavi njegovega predloga prisostvovati na seji. Za oceno koristnosti pa veljajo sledeči kriteriji: — tehnično gospodarski pomen predloga v DO — korist, ki je s predlogom lahko dosežemo — vrednost sredstev potrebnih za realizacijo predloga — delež avtorja in predlagateljev pri predlogu — okoliščine dela — ugotovitev ekonomičnosti oziroma povečanja produktivnosti — uvedba novega tehnološkega postopka — uvedba novega materiala — povečanje obsega proizvodnje — izboljšanje zmogljivosti obstoječih naprav — izboljšanje varnostnih razmer — izboljšanje učinkovitosti delovnih sredstev — nov proizvod — razširitev asortimentov — ali je mogoče izkoriščati predlog tudi s prodajo licence in koliko — prihranek na delovnih sre stvih — strojih . Peto poglavje našega sporazu obravnava postopek za določanj odškodnin in nagrad in pravil da ) korist ali prihranek razlika m rvvi ui uii piimaiivn iu*"* prejšnim stanjem, povečanim 1 -j stroške izvedbe in novim stanjem P Nasplošno se šteje, da je predlog koristen, če se poveča dohodek oziroma doseže prihranek z naslova izkoriščanja predloga — misli se predvsem na prihranek na času — direktni stroški — prihranek na materialu uvedbi izuma, tehnične izboljša ali koristnega predloga. Odškodm se določajo po treh kriterijih* kl določajo po tabeli I (dosežemo rist iz prihrankov) in po tabe11 ,, (določitev faktorja ustvarjalne sp^ s i' sobnosti), tabela III pa upL ^ u stopnjo določitve posebne del°v j; dolžnosti. TABELA ZA IZRAČUN ENOLETNEGA PRIHRANKA ALI KORl^ Enoletna korist ali prihranek Odškodnina + 16% najmanj 800 + 15% od vrednosti nad 3.050 + 14% od vrednosti nad 7.250 + 13% od vrednosti nad 13.750 + 12% od vrednosti nad 25.750 + 10% od vrednosti nad •35.750 + 7% od vrednosti nad 49.750 + 4% od vrednosti nad 57.750 + 3% od vrednosti nad ________nad 1.000.000 din 66.750 + 2% od vrednosti nad--------------- , j (Po stališčih in priporočilih za razvijanje in organiziranje množične m^ livne dejavnosti Odbora za izumiteljstvo in tehnični napredek Zveze - s katov Slovenije—okt. 1977) .« TABELA1 k 5.000 din 5.000— 20.000— 50.000— 100.000— 200.000— 300.000— 500.000 700.000 20.000 din 50.000 din 100.000 din 200.000 din 300.000 din 500.000 din 700.000 din 1.000.000 din 500 d'" 5.00°* 20.000 d' 50.000 100.000 d; 200.000 d' 300.00° d' 500.000 j 700.000 d I.OOlhO^ ii TABELA ZA FAKTOR USTVARITVENE SPOSOBNOSTI: Stopnja odločitve posebne delovne dolžnosti Stopnja novosti že znano Izboljšava z znanimi rešitvami Izboljšave z izvirnimi rešitvami Popoln0"13 ^JTOV^/ redna delovna dolžnost 0 0,4 0,7 1,0 Lažji pristop do predmeta izboljšave 0,2 0,5 0,8 ' 1,1 Izboljšave drugega delovnega področja 0,3 0,6 0,9 1,2 STOPNJA DOLOČITVE POSEBNE DELOVNE DOLŽNOSTI 1. Redne delovne dolžnosti S to stopnjo se ocenjujejo avtorji, ki so dosegli izboljšavo v okviru svojih rednih delovnih (dolžnosti) zadolžitev. 2. Lažji pristop do predmeta izboljšave S to stopnjo se ocenjujejo avtorji, ki so izboljšali neki postopek, stroj ali napravo, s svojega delovnega področja izven okvira rednih delovnih zadolžitev. 3. Izboljšava z drugega nega področja. .ofji. S to stopnjo se ocenjujejo av ki so izboljšali neki postopek- . ali napravo na drugem delovne strokovnem področju. ,oVoIj V primeru, ko ni mogoče ^ natančno določiti nagrade p° “jjjiii njenih treh tabelah, odloča 0 e(n, nagrade ORO po predh°° mnenju komisije. ud<- V primeru, da je pri predlog0 ^ leženih več delavcev, se nagrad deli po ključu, ki ga predlagaj0 predlagatelji. (Se na^1 HUMORESKA Lo^p6^16^’ 7" februarja je šel tov. Da Da ePu® v službo kot običajno, delovn i 6 ne b? povsem vsakdanji ko s- :'daa P10 je postalo jasno, brž e Je Približal linroin ^ n n„..pazi!’ da se na parkirnem pro- štom „ i e na parkirnei T nekaj dogaja. TakerVa res ni bil Posebej po Potem -Var‘ vidi vsak dan. Kaj žerjavi?06 St°j,jo skuPaJ tr>je veliki Boli je oraHu-i?” svoi'h misli. »Grebenc spravil yendar že zdavnaj poditi ra’ 'Jradis ,u nima kaj več gra-jamo ^S‘ave žerjavov tudi ne prire- Vies°kBb5^riKaiZa žerjavovi m mogPI “ganiti. Okrog skorai e le nabirala gruča ljudi in nekaj h 80 krilib z rokami in si Parkirni °JZe 'n zaPeljal na prazen v'...« Prostor, »ampak žerja- innožiri* le jf avta in zakorakal proti fen gias'. cdaJ Pa je zagrmel mogo- 8 Tak Jr iu/ro’ tovariš Cepuš!« v°dia v n §!asu nima noben de loža je snrJ,ra.d',SU’ kaJ šele kdo drug,« dravji « etelo. »Kaj, če me je poz- stal Veifuj3! ie. kvišku. Pred njim je 'n mu nri;Zerjav’se lahko pozibaval idom na J3!"0 mežikal z levim ste-*K-kdablni‘ vPrašai LojzJ ^ zmedeno 'ksar,« me ne poznate? Jaz sem grmeče odgovoril žerjav. »To vidim,« je že pogumneje odvrnil Lojze in hkrati pomislil, da mu tega pogovora ne bo verjel niti generalni, »a kaj počneš tu? In kaj počneta ostala dva žerjava?« »Nismo samo mi trije, vidim, da jih prihaja še najmanj osem, skupaj pa nas bo gotovo dvajset,«^e zaškripal iksar. »Šnajderju se je gotovo zmešalo,« je pomislil Lojze, »pri takem pomanjkanju žerjavov ti priredi tako razstavo. Kje je tu stabilizacija?« Iksar pa je nadaljeval: »Prišli smo vendar v tečaj, saj ste ga vi razpisali, Prišli smo podpisat pogodbo o šolanju in po navodila. Potem pa gremo v Zvezni center na Titovo. Lojze je z odprtimi usti odkimaval, iksar pa prikimaval. Potem je po mačku pripeljal nekakšen papir in ga spustil pred strmečega Lojzeta. »Je to vaš razpis?« je vprašal iksar. »Je to vaš podpis pod njim? Datum 31.1. 1980, ko ste ga podpisali tudi ustreza. Mi se držimo navodil. Vsak od nas ima tudi 500 ur praktičnega dela, da o stojnini ne govorimo. Kaj je torej narobe?« Lojze ni mogel tajiti. Vse je bilo res, kar je ta rešetkar cvilil. Čutil je, da mu narašča pritisk, da se mu šibijo kolena, da se nekaj čudnega dogaja z njim. Potem je padel... Zbudil se je pol metra nižje kot je zvečer legel. Bil je ves moker in prestrašen. A kaj bi to, glavno je, da so bile le sanje. V službo pa je le šel malo s strahom, da ga ne čaka kakšen žerjav, kajti razpis za tečaj je resničen. Pa brez zamere! ČAČ VLADIMIR Tečaj za vrtljive stolpne žerjave? !!;*°*.o.Bf_No 'ndustrijsko podjetje ‘tT**'" n n _ “’*»•»»JiSJST 'MU«« - IM1M nu 3^°« TOZD, ^ V' V **rtbor »S8&2:1-18 l I*. l»obrei?va^»)• Nagradna križanka v današnji številki Med tiste, ki bodo p os Uti izpolnjeno križanko do 25. aprila 1980, bodo razdelili naslednje nagrade: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134 a, Ljubljana. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: SK, m, izboklina, Iliada, presledek, Nikrom, satrap, Dare, Same, Ika, Dagobert, gor., I, prio-man, okovi, orhaš, Ba, Tita-nik, Noe, členkar, pena, Slina, Subotica, stilist, kriket, rokoko, Vale, Anaa, Ivan, TNZ, last, L. AH, Rio, lista, Arni, Beravs, As ta, nagrada, atentati, komedija, NZ, nit, Arakan, Magdalena, Inana, Delo, okis. Izžrebani so biU naslednji naši delavci: 1. Marjan Špelko, 68350 Dolenjske toplice, šola BAZA 20 2. Valentin Bogataj, Globočnikova 9,61210 Ljubljana 3. Borut Zupančič, TOZD GE Maribor. Čestitamo! XXX. letne športne igre gradbincev Slovenije v organizaciji GIP Gradis NAGRADNA KRIŽANKA <■* 'R.