Št. 27 (16.372) letoLV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla : dnja šle." Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
;eni Ev.^pi.	
TRST - Ul. Montecchič	u4u 7786300, fax 040 772418
GORICA - Drevored 2^	jgb 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28	J. 0432/731190
Internet: hffp/z-. w.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it	
1500 UR 0,77 EVRA	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Ari 2, comma 20 b, legge 66296 - Filiale di Trieste
OLICH
S.R.L.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
TOREK, 2. FEBRUARJA 1999
Prispevek
v
skupno
mkladnico
Vlasta Bernard
Slovensko deželno gospodarsko združenje je svoj okrogel, polstoletni jubilej proslavUo tako, da je prispevalo pomemben delež v skupno zakladnico ne samo naše skupnosti na zahodnem obrobju narodnega prostora, ampak vseh Slovencev. V zgodovinskem zborniku, ki je plod skrbnega raziskovalnega dela, najdemo poldrugo stoletje gospodarskega udejstvovanja Slovencev v Trstu in Gorici, od prvih začetkov po pomladi narodov sredi 19. stoletja, prek vzpona do vrhunca na prehodu stoletja, popolnega zloma v Črnem dvajsetletju, polaganja novih temeljev na pogorišču, napak v povojnih desetletjih, novega padca vzporedno s sesutjem berlinskega zidu in ponovnega počasnega, a vztrajnega ustvarjanja novih, sodobnih gospodarskih temeljev. V ta proces se je v zadnjega pol stoletja vključilo Slovensko deželno gospodarsko združenje in postopno prevzelo vodilno vlogo v gospodarskem udejstvovanju naše skupnosti in v skrbi za njeno prihodnost, torej za naše mlade rodove.
Uspeli predstavitvi za italijansko javnost na tržaški Trgovinski zbornici je pozno popoldne sledila predstavitev za slovensko javnost, ki so si jo Prireditelji posrečeno zamislili v prostorih nekdanjega Narodnega doma. Tam je bilo pred stoletjem živahno gospodarsko, politično in kulturno središče slovenskega in tudi slovanskega Trsta, tam je bil pomemben del tistega veCnarodnega in večkulturnega Trsta, ki ga je fašizem grobo zatrl, tcer je bil v nasprotju z n)egovimi nacionalisticni-nd interesi. Toda tisti Trst Jti nikoli povsem-zamrl. Njegov smisel je preživel, Pa ne samo med nami, Slovenci, ki nismo nikoli
sprejeli usode, da bi bili mjci na lastni zemlji, am-Pak tudi v nekaterih kro-gdi italijanske večine. Se Posebej med tistimi, ki so se bili vanjo utopili, pa anes spet odkrivajo ko-" penine, ki segajo daleč Proč od tega mesta.
Ob koncu stoletja nam j^ko spet odpira obzorje, akrsnega so na prelomu {/Oteklega stoletja videli asi predniki. Njihova j Nadevanja in upi so bi-ni.gasilno zadušeni, toda Phovo delo ni bilo za-^an- Mi lahko v novih tam^f^h nadaljujemo i ’ kjer so morali oni
končati.
GOSPODARSTVO / OB 50. JUBILEJU SDGZ JE IZŠEL ZBORNIK LASTNO GOSPODARSTVO JAMSTVO ZA OBSTOJ
Naša gospodarska preteklost kot napotnica za prihodnost
Knjigo so predstavili na Trgovinski zbornici in v nekdanjem Narodnem domu
TRST - V poslopju nekdanjega Narodnega doma so sinoči slovenskemu občinstvu predstavili zgodovinski zbornik Milana Pahorja o poldrugem stoletju slovenskega gospodarskega udejstvovanja v Trstu in Gorici, ki je izšel ob 50-letnici ustanovitve SDGZ. Dopoldne je bila v prostorih tržaške Trgovinske zbornice uspela predstavitev za italijansko javnost, na kateri so »krstili« tudi nov zaščitni znak združenja. Ta je odslej dvojezičen (SDGZ-URES), kar je tudi posledica uveljavitve slovenske organizacije v širšem gospodarskem in institucionalnem okolju.
Na 2. strani
TRST / POBUDA FAKULTETE ZA POLITIČNE VEDE
Umirjena debata o zakonu za zaščito naše manjšine
TRST - Različni pogledi na zaščito slovenske manjšine ne smejo zaustaviti parlamentarne obravnave zaščitnega predloga, ki čaka na razpravo v poslanski komisiji za ustavna vprašanja.
To je temeljno sporočilo z včerajšnje okrogle mize, ki jo je temu vprašanju posvetila Fakulteta za politične vede.
V razpravi so sodelovali univerzitetni profesorji in politiki. Med njimi tudi elana poslanske komisije za ustavna vprašanja Di Bisceglie in Menia.
Na S.strani
EVROPA / PO NEUSPELEM PRISTANKU V ROTTERDAMU
Nihče ne ve, kam je izginil voditelj PKK Abdulah Ocalan
HRVAŠKA / PRESENETLJIVI SKLEP
Poveljnica ustaškega taborišča Esperanza Šakič je nedolžna
ZAGREB - Zagrebško državno tožilstvo je sporočilo, da odstopa od nadaljnjega kazenskega pregona Espe-ranze-Nade Sakiti, ker preiskava ni potrdila suma, da je zakrivila kazniva dejanja, za katera je bila obtožena. Kot je znano, je bila Sakičeva obtožena kaznivih dejanj proti človeštvu in vojnih zločinov
proti civilnemu prebivalstvu, ko je bila ustaški poveljnik ženskega taborišča v Stari Gradiški. Nada Sakič je žena Dinka Sakiča, ki je bil poveljnik zloglasnega taborišča v Jasenovcu in sestra ustaškega šefa vseh konce-tračijskih taborišč. Sakidevo so kot moža aretirali v Argentini in izročili Hrvaški.
RIM - Potem ko so letalu z voditeljem PKK Abdulahom Ocalanom preprečili pristanek na rotterdamskem letališču, so njegovo letalo opazili v najrazličnejših krajih. Italija je sprožila pravi alarm, tako da so skrbno pregledali vse potnike, ki so prihajali iz »sumljivih« krajev. Turčija se je Italiji »opravičila«, ker je v nedeljo trdila, da se Ocalan verjetno nahaja na italijanskem ozemlju in zahtevala, naj evropske države takoj aretirajo Ocalana. Dalj časa je krožila tudi vest, da je Ocala-novo letalo pristalo na atenskem letališču in da je kurdski voditelj grške oblasti prosil za politično zatočišče. Grško zunanje ministrstvo je kasneje to vest demantiralo.
Na 24. strani
Slovenija uradno pridružena Članica
LJUBLJANA - Včeraj je stopil v veljavo evropski pridružitveni sporazum, s čimer je Slovenija uradno postala pridružena Članica Evropske unije. Njegova uveljavitev bo imela več posledic, med drugim pri pretoku delovne sile, pravici do ustanavljanja družb, opravljanju storitev, plačilih in pretoku kapitala, konkurenci, gospodarskem in finančnem sodelovanju. Kot je zapisala Evropska komisija, je sporazum eden ključnih elementov predpristopne strategije in bo bistveno okrepil že zdaj tesno sodelovanje med unijo in Slovenijo.
Na 24. strani
Demokracija 99 računa z uspehom
CEKLOVEC - Volilno gibanje Demokracija 99, v katerem je tudi slovenska Enotna lista, je z manifestacijo v Celovcu začelo volilno kampanjo. Gibanju javnomnenjske raziskave pripisujejo okoli 8 odstotkov glasov, pobudniki pa upajo, da jim bo v enem od volilnih okrožij uspelo osvojiti vsaj en osnovni mandat, morda pa tudi dva.
Javnomnenjske raziskave medtem opozarjajo na rast priljubljenosti Haiderjevih svobodnjakov, ki bi lahko postali prva koroška stranka in prehitel socialdemokrate.
Na 4. strani
Sloveščina zanima italijanske starše
GORICA - Več desetin staršev iz narodnostno mešanih ali italijanskih družin, katerih otroci obiskujejo slovensko osnovno šolo oziroma otroški vrtec v Gorici, se želi približati slovenskemu jeziku in kulturi. V ta namen bodo na goriški šoli Otona ŽupanCiCa priredili tečaj slovenščine. Včeraj so na srečanju spregovorili o izkušnjah pri odkrivanju in približevanju slovenski kulturi in stvarnosti.
Na 22. strani
Sitip: danes bo padla kocka
TRST - Danes popoldne bo odločilno srečanje za usodo tekstilnega obrata Sitip in njegovih 200 zaposlenih. Dosedanje lastništvo, edini ponudnik za nakup in upniki bodo s posredovanjem prefekta in tržaškega Zupana poiskali rešitev, sicer bo tovarno doletel stečaj. Če ne bo dosegel ugodnih pogojev bo namreč ponudnik odločil za tovarno v Apuliji.
Na 5. strani
SEZONSKA RAZPRODAJA
SPREHOD PO VELEBLAGOVNICI ® Promocija zima ’99
do 28. februarja 1999
©12-meseCno brezobrestno financiranje
s Finconsumo
©10-letna garancija
<0 Omara Express v 7 dneh na vašem domu
TRŽIČ - Ul. Valentinis 18 - Tel. 0481/410395
GOSPODARSTVO / V NEKDANJEM NARODNEM DOMU PREDSTAVILI ZBORNIK OB JUBILEJU SDGZ
Učimo se iz preteklosti, toda glejmo v prihodnost
Knjigo Lastno gospodarstvo jamstvo zo obstoj je vodnik skozi 150 let
TRST - V nekdanjem Narodnem domu je bilo sinoči res prijetno. Drugič odkar so to stavbo znova vrnili javnemu namenu, je namreč v njej tekla slovenska beseda, kot pred stoletjem, ko je nudila zavetje slovenskim gospodarskim, političnim in kulturnim dejavnostim med njihovim največjim razcvetom. Čeprav so zborno dvorano Visoke Sole za prevajalce pozabili ogreti in je bila zato kar nespodobno mrzla, jo je segrela lepa množica udeležencev predstavitve knjige Lastno gospodarstvo jamstvo za obstoj, ki jo je ob svoji petdesetletnici izdalo Slovensko de-ženo gospodarsko združenje. O rezultatih zgodo-vinsko-raziskovalnega dela Milana Pahorja in njegovih sodelavcev, o jubileju združenja in našem gospodarskem trenutku so svoja razmišljanja izza govorniške mize podali predsednik SDGZ Marino Pečenik, član predsedstva združenja Marko Stavar, zgovinar Joče Pirjevec, odgovorni urednik našega dnevnika Bojan Brezigar in avtor publikacije Milan Pahor.
Knjiga je res zgodovinska, toda tudi usmerjena v prihodnost, kot moramo biti mi gospodarstveniki, je poudaril Marino Pečenik. Trst je res mesto starejših ljudi, a to ne pomeni, da nima prihodnosti, nasprotno, razmere se hitro spreminjajo in mladim rodovom se odpirajo nove perspektive, zato bo ta knjiga za njih poučna. Koristila bo tudi italijanskim someščanom, zato bodo imeli možnost prebrati povzetek v italijanščini (ni
pa izključen niti prevod celotnega dela). Naše delo žanje uspehe, priborili smo si enakopravnost in danes nas upoštevajo vse javne inštitucije, kar nam daje še večje odgovornosti, je dodal Pečenik.
Marko Stavar je opisal smisel in pomen publikacije ter poudaril simboli-čnost izbire Narodnega doma za predstavitev, saj to poslopje še danes spominja na vrhunec našega gospodarskega delovanja v Trstu. Knjiga želi biti prispevek za poglabljanje zavedanja o pomenu gospodarstva za našo skupnost, po drugi strani pa označuje začetek novega obdobja s spremenjenimi razmerami in ugodnejšimi pogoji, ki jih mora izkoristiti tudi Slovenija, ko naj vzporedno z vključevanjem v Evropsko unijo krepi tudi svojo gospodarsko navzočnost v naših krajih.
Prof. Jože Pirjevec je
knjigo označil za dragocen prispevek za nadaljnjemu raziskovanju preteklosti naše skupnosti in tržaške zgodovine nasploh. Opisal je razmere od sredine preteklega stoletja naprej, ko je po letu 1848 izbruhnilo slovanstvo s političnimi zahtevami, ki so še danes aktualne, tako kot je Trst do danes ohranil zelo pomembno mesto v slovenski narodni zavesti. Po Pirjevčevih besedah je bil Narodni dom model, kakšen naj bi bil večnarodni Trst, vendar tega takratno neprijazno okolje ni sprejelo. Po vojni je Trst s popolnoma uničenim slovenskim gospodarstvom ostal na ideološki meji, ki je razdelila tudi naše narodno telo, slovensko gospodarstvo pa je prešlo v popolno odvisnost od politike, kar smo v zadnjem desetletju drago plačali. Zdaj se začenja novo obdobje, na katerega se moramo dobro pripraviti, je zaklju-
čil Pirjevec in dodal, da je napočil trenutek, ko »biti Slovenec ni samo lepo, ampak se tudi splača«.
Bojan Brezigar je vpel naš gospodarski utrip med zgodovino in kroniko ter poudaril, da je bila osnovna napaka tistega dela naše manjšine, ki je po vojni imel sredstva, ta, da je uvedel neke vrste nadzorovano gospodarstvo in pri tem izkoriščal ugodnosti tržnega gospodarstva, ne da bi se v celoti podredil njegovim zakonitostim. Tako je bilo logično, da je z razpadom realsocialističnih sistemov razpadel tudi ta sistem, ki je sam zase trdil, da je nekakšna država v državi. Vzporedno se je s težavo razvijal privatni sektor našega gospodarstva, ki so ga oblasti ovirale in ni bil deležen nobene pomoči. Po padcu berlinskega zidu smo tako neizbežno doži-veli polom, iz katerega se počasi dviguje nova, zdra-
va gospodarska osnova. Brezigar je podčrtal naraščajoči pomen ustvarjanja delovnih mest za ohranitev naše identitete: če sta bila v preteklosti glavna dejavnika zaščite družina in šola, pridobivata danes pomen okolje in z njim delovno mesto, na katerem preživi človek tretjino svojega časa. Tudi zaščita manjšin se zato vse bolj ozira na rabo jezika na delovnem mestu, je poudaril Brezigar, ki je posebej izpostavil vlogo SDGZ v vzpostavljanju novega go--spodarskega sistema naše skupnosti po propadu t.im. družbenega gospodarstva. Trst ima danes perspektive, ki so zelo podobne kot tiste s konca prejšnjega stoletja, saj se Evropa povezuje, širi in odpravlja meje, zaradi česar mesto kmalu ne bo več ob meji, ampak v središču teh povezovalnih procesov: »Ljudje se bodo pre-takah sem in tja, kot so se pred sto leti, le da danes Slovenci nismo več samo perice in težaki; tisti čas je že zdavnaj minil, saj smo v tem stoletju kot narod vendarle zrasli in smo sposobni drugače gledati v svet,« je zaključil Brezigar.
Milan Pahor, ki je svoj poseg izkoristil tudi za zahvalo sodelavcem, tako pri zbiranju in obdelavi gradiva kot Franku Vecc-hietu za elegantno likovno opremo, je podčrtal, kako je 150 let slovenskih gospodarskih in drugih dejavnosti v Trstu in Gorici privedlo slovensko meščanstvo na raven italijanskega, kar je ogrozilo italijansko politično oblast. Sledove takratnega »strahu pred Slovani« je
mogoče zaslediti še danes, čeprav se je po vojni odnos italijanskih oblasti spremenil. Pahor je opisal nastajanje knjige v sodelovanju s SDGZ, zbiranje gradiva, arhivske raziskave in zasnovo knjige, ki dokazuje, da se Slovenci kot organizirana gospodarska skupnost pojavljamo v Trstu in Gorici že več kot sto let.
K mikrofonu se je po uradnih posegih prvi priglasil član slovenskega konzularnega predstavništva Pelikan, ki je ocenil, da je knjiga koristna za premislek o preteklosti, da bi se bolje znašli v novi situaciji. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je opozoril, da bo 1. februar kot datum začetka pridruženega članstva Slovenije v EU imel večji pomen kot si predstavljamo, kajti morda še nismo prav vsi razumeli, da je treba gledati naprej in se kot skupnost reorganizirati za tretje tisočletje. Tudi predsednik SSO Sergij Pahor je podčrtal sovpadanje predstavitve zbornika s pridruženjem Slovenije EU, medtem l;o je deželni tajnik SSk Andrej
Berdon ocenil, da z zaščitnim zakonom zaenkrat najbrž ne bo nič in da je zato še bolj pomembno naše gospodarsko življenje. Čestitke goriških kolegov SGZ je predal direktor tamkajšnjega združenja Igor Orel in spomnil, da so bili gospodarstveniki vedno prvi, ki so odpirali pot ostalim oblikam sodelovanja, medtem ko je Marino Košuta menil, da bi morala knjiga v naše šole in v sosednje kraje Slovenije, saj se je treba miselno pripravljati na skupen prostor. V imenu zveze mešanih zbornic z obneh strani Jadrana AC-COA je zbrane pozdravil gospod Murkovich, sicer elan skupnosti Hrvatov v Trstu, ki je izrazil upanje, da bo Trst s prispevkom vseh skupnosti, ki v njem živijo in delajo, postal spet velik in da se bo poglobilo tudi nekdaj cvetoče sodelovanje med Slovenci in Hrvati. Zadnji je posegel še gospd Marko Udovič kot eden od ustanoviteljev gospodarskega združenja in dodal nekaj svojih podatkov o slovenski gospodarski preteklosti v Trstu. (V.B.)
TRGOVINSKA ZBORNICA / PREDSTAVILI KNJIGO SDGZ O ZGODOVINI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA V FJK
Pomembno sodelovanje med manjšino in večino
TRST - Trst in dežela FJK morata biti kos novim izzivom in ne smeta izgubiti priložnosti, ki jih ponujajo Evropska unija in vzhodnoevropska tržišča, v tej luči pa je pomembno medsebojno poznavanje in vsestransko sodelovanje med tu živečima skupno-stima. Treba je gledati v prihodnost, saj se Evropa stalno razvija, za kar si ne sme Trst privoščiti oklevanja. Slovenska manjšina je bila vedno sestavni del vseh gospodarskih dejavnikov Trsta, pomembno je tudi razumeti preteklost, da ne bi ponavljali napak in izkoristiti vse priložnosti, ki se ponujajo.
To so nekatere misli in smernice, ki so prišle na dan včeraj na sedežu tržaške Trgovinske zbornice, kjer so predstavili knjigo tržaškega zgodovinarja Milana Pahorja »Lastno gospodarstvo jamstvo za obstoj«, ki jo je ob finančni podpori TZ izdalo in založilo Slovensko deželno go-
spodarsko združenje, da bi počastilo 50-letnico svojega obstoja. V knjigi so zaobjete vse gospodarske dejavnosti kreditnega, trgovskega, obrtnega in drugega značaja Slovencev na področju sedanje dežele FJK od leta 1848 do današnjih dni.
Na srečanju, ki so se ga med drugimi udeležili tudi senator Oljke Fulvio Ca-merini, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in podpredsednik združenja industrijcev (sicer v svojstvu poverjenega upravitelja družbe Stock) Carlo Sigliano, je predsednik SDGZ Marino Pečenik uvodoma izrazil upanje, da bo knjiga služila ne le za razumevanje preteklosti, temveč tudi za prihodnost. Delo se naveže na prisotnost slovenskega gospodarstva na območju Trsta in FJK in je pregled o tem, kar je bilo v preteklosti. V upanju, da se ne bodo ponovile napake iz preteklosti, je za razvoj potre-
Z dopoldanske predstavitve na Trgovinski zbornici (foto KROMA)
bno novo sodelovanje celotne tržaške skupnosti, je dejal Pečenik, saj bo samo tako Trst zaživel. V knjigi, ki zaobjema okoli 240 strani, je tudi prispevek v italijanščini (napisal ga je Davorin Devetak).
Kot je povedal podpredsednik SDGZ Robert Vido-ni, so želeh z izdajo knjige v prvi vrsti seznaniti sedanje in bodoče generacije s pomembno vlogo, ki jo je imela slovenska manjšina v zadnjih 150 letih pri go-
spodarskem razvoju Trsta in dežele FJK. Drugi cilj je bil seznaniti širšo javnost s pomembno vlogo in dejavnostjo SDGZ.
Knjiga je jasen dokaz, je dejal Vidoni, da je Trst dosegel višek v letih, ko so
vse narodnostne skupnosti skupno pripomogle k njegovemu razvoju, z njihovim odpisanjem pa se je začel propad tukajšnjega gospodarstva. Sele v zadnjih letih se je uveljavila zavest o pomembnosti sožitja med tu živečimi narodnostnimi skupnostmi za ponovni razvoj. Gledati moramo torej na prihodnost in iskati skupne sinergije, saj lahko odigra Trst pomembno vlogo v sklopu nove Evrope.
O knjigi je spregovoril tudi sam avtor, ki je podčrtal doprinos slovenskih obrtnikov, podjetij in bank. Slovenske institucije so delovale na območju, ki je doživelo veliko sprememb. Fašizem jih je skoraj izbrisal, nato je prišlo do obnove, sedaj pa se bo v Evropi njihova vloga spet spremenila. Prvi del knjige je zgodovinski, v osrednjem delu je govor o SDGZ, a delo zaobjema med drugim tudi Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino. Pozitivno bi bi-
lo, je dejal Pahor, ko bi knjigo celotno prevedli v italijanščino, da bi spoznali skupno zgodovino.
S tem, da je pomembno sodelovanje, soglašata tudi Sighano in predsednik TZ Adalberto Donaggio, medtem ko predstavlja knjig3 po mnenju Camerinija enega izmed korakov, ki prispevajo k boljšemu poznavanju med večino in manjšino. V preteklosti so Kali' jani premalo poznali slovensko stvarnost, za kar so take pobude pomembne, 3 mora tudi politika delovati v sozvočju z ekonomijo.
Budin je nazadnje m® nil, da je medsebojno p° znavanje temelj vsake dru žbe. Tu je bila družba večkrat razdeljena in je vlad3
la nekomunikativno® ^
enotna družba pa je čnejša in sposobna biti Ko^ izzivom časa. Za Trst FJK se odpira nova do_ ki bo zelo uspešna, ce mo le znali izkoristiti p ložnosti.	iin
Aljoša GaSperKD
ZAŠČITA SLOVENCEV V ITALIJI
Torek, 2. februarja 1999
TRST - Različni pogledi na zaščito slovenske manjšine ne smejo zaustaviti parlamentarne obravnave zaščitnega predloga, ki Čaka na razpravo v poslanski komisiji za ustavna vprašanja. To je temeljno sporočilo včerajšnje okrogle mize, ki jo je temu vprašanju posvetila fakulteta za politične vede, na kateri so - poleg nekaterih profesorjev in maloštevilnih študentov - sodelovali politiki in upravitelji. Skoda, da zaradi slabega vremena ni mogel pravočasno v Trst poročevalec zakona Domenim Maselli, ki bi gotovo odgovoril na marsikatero vprašanje ter razčistil marsikateri dvom. Kljub temu je bila debata na splošno zanimiva in, kar je tudi pomembno, trezna in umirjena, brez eksecov, ki bi še pred nekaj leti gotovo zaznamovali taka in podobna srečanja.
Po uvodnem pozdravu dekana fakultete Do-menica Coccopalmeria je pobudnik srečanja prof. Paolo Segatti podčrtal, da gre za kulturno in ne za politicnno soočenje, Čeprav so potem imeli v resnici glavno besedo politiki. Zaščita Slovencev je bila še do pred kratkim za Univerzo neke vrste »tabu« argument, da se danes o tem razpravlja povsod in brez predsodkov - je dejal Segatti - pomeni, da se stvari le spreminjajo.
Prvi se je oglasil trža-ški župan Riccardo Illy, ki je očital poslancu Ma-Selliju in kolegom, da so enostavno prezrli neda-vne parlamentarne avdicije o zaščiti manjšine. Slo je očitno za zgolj vljudnostna in formalna srecanja, je rekel upravi-telj, ki je vsekakor pozdravil dejstvo, da je politično sooCenje o tem vprašanju konCno umi-rjeno in uravnovešeno.
Danes v bivstvu vsi s°glašajo, da je zaščitni Zakon nujen in potreben, ^ar je pozitivno, Čeprav
0	njem obstajajo različna staligca. Illy meni, da bi tcoral prej senat dokon-fn° odobriti okvirni za-k°n za jezikovne manjši-11 c, v pričakovanju tega sklepa pa bi morali v 2vezi s Slovenci poglobi-
1	še nekatera odprta vprašanja. Župana skrbi
tasti vloga krajevnih Prav pri izvajanju tega akona, ki bi moral biti P ° natančen in to tudi ar zadeva rabo sloven-ptne v Trstu in Gorici.
rZava ne more in ne ,pe skoraj vse dolžnosti
odgovornosti iz zako-, a naložiti upravam, kar in Ustvaril° velike težave
Pravo pravno zmedo.
oslanec Nacionalne-. zavezništva Roberto
Pia je naglasil, da ne v^Pfotuje zaščiti Slo-jev Cev’ pac pa Maselli-
Različna stališča ne smejo zavirati
zaščitnega zakona
Udeleženci včerajšnje okrogle mize o zaščiti slovenske manjšine v prostorih fakultete za politične vede tržaške Univerze (KROMA)

bombi. Zastopnik Finije-ve stranke ni uporabljal znanih demagoških gesel iz desničarske zakladnice, le na koncu ga je precej zaneslo, ko je popolnoma brez zveze potegnil na dan istrske begunce in problematiko njihove imovine. Zavzel se je za predhodno preštevanje Slovencev, podprl znane izjave tožilca Elia Pasquariella in se ni mogel izogniti trditvi, da bi zaščita manjšine prizadela zlasti mlade pripadnike večinskega naroda. Menia ni povedal, kako si zamišlja zaščito, v njegovem posegu pa je spet prišla do izraza velika miselna in kulturna zamuda, s katero tržaško NZ obravnava sožitje in različnosti v tem našem prostoru.
Po mnenju podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina je zaščitni zakon namenjen Slovencem, a istočasno celotni skupnosti. Zaščitni normativ mora priznati manjšini pravico, da svobodno goji in krepi svojo identiteto ter da se, brez asimilacije, aktivno vključi v razvoj teh krajev. Treba je premostiti fragmentacijo tukajšnje družbene realnosti, ki bi morala postati enotnejša, zato je treba na zakon gledati s širšega zornega kota.
Glede preštevanja je zastopnik LD navedel primer Južne Tirolske, kjer so se uveljavile ločene družbe, ki jih na Tržaškem nihče noCe posnemati. Masellijev osnutek ne vsiljuje ničesar, a daje na razpolago določene državljanske pravice, ki s tem dobijo pravni okvir. Pri izvajanju zakona morajo biti direktno angažirane lokalne uprave, glede sestave t.i. paritetne komisije, ki ni po godu NZ in
tudi ne Ljudski stranki, pa je Budin dejal, da ne gre pozabiti, da glavnina slovenskih predstavnikov zastopa lokalne uprave. O sestavi in vlogi te komisije je debata vsekakor še odprta.
Deželni tajnik SSk Andrej Berdon je poudaril, da bi moral zaščitni zakon preprečiti asimilacijo Slovencev in vsestransko izboljšati njihov položaj. Soglašal je z Budinom, da mora zakon služiti tudi večinskemu narodu ter prispevati, da se premostijo zgodovin-
ski konflikti v teh krajih. Nihče ne zahteva, kot se boji Menia, da bi morali vsi karabinjerji ali uslužbenci Občine Trst obvladati slovenščino, treba pa bo ustvariti pogoje, da bodo lahko Slovenci uživali jezikovne in narodne pravice. Masellijev osnutek je po mnenju SSk dober, v nekaterih Členih pa ga je treba nujno izboljšati.
Ni res, da bo zaščita oškodovala mlade Tržačane italijanske narodnosti; tisti, ki obvlada slovenščino, ima že da-
nes določene prednosti pri iskanju službe. Slovenci - je dodal še Berdon - odklanjajo preštevanje iz zgodovinskih razlogov in navedel kot primer Benečijo, kjer Italija še ni poskrbela za slovenske državne šole. Res je, da slovenske šole v Trstu in v Gorici uživajo posebne pravice pri t.i. racionalizaciji, kar pa velja tudi za italijanske šole na tem območju.
Predstavnik Stranke italijanskih komunistov Stojan Spetič se je vprašal, kaj bo Italija pokaza-
la mednarodni javnosti, ko bo bližnjega 1.marca morala na osnovi evropske konvencije povedati, kaj^je vsega naredila za varstvo narodnih in jezikovnih manjšin. Nekateri hoCejo Slovence žejne prepeljati Cez vodo, pri Čemer pa se ne zavedajo, da bodo tudi naši kraji v kratkem doživeli epohalne spremembe (npr. vstop Slovenije v EU in preseganje meje).
Masellijev predlog ni vsiljevalni predlog, nekdanji Narodni dom pa mora biti na razpolago
Slovencem, Univerzi in vsem, ki jim je pri srcu sožitje. Spetič predlaga, da bi postal Dom kultur. Parlamentarni postopek zaščite zna dokončno zaustaviti »rimska politična gneča«, saj ne smemo pozabiti, da bodo v kratkem evropske in upravne volitve, izvolitev predsednika republike in referendum.
Furlanski poslanec LD Antonio Di Bisceglie, ki je elan poslanske komisije za ustavna vprašanja, si zaščitni zakon zamišlja kot zakon za bodočnost in ne za preteklost. Masellijev predlog se mu zdi dober in uravnovešen ter sprejemljiv tudi za večinski narod. Poslanec Forza Italia Gu-alberto Niccolini je v pismenem posegu dejal, da mu Masellijev predlog ni všeC, njegova stranka pa v parlamentu ne bo izvajala obstrukcije. Deželni svetovalec Ljudske stranke Cristia-no Degano je povedal, da je zaščitni zakon potreben. Bistveno vlogo bi morala pri tem igrati Dežela, medtem ko bi država poskrbela le za načelne smernice.
V razpravi se je oglasil tudi pravnik Sergio Bartole. Tudi po njegovem je državni zaščitni zakon potreben, ne gre pa pozabiti, da ima manjšina na razpolago že kar nekaj državnih in deželnih zakonov. Zakonodajelec je pri tem imel vedno pred seboj potrebo po splošni zaščiti manjšinskih pravic, a nikoli logike ločenih družb.
Sandor Tence
TRST / SEJA DEŽELNE SKUPŠČINE
V deželnem svetu razprava o večnamenskem zakonu
TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je na včerajšnji seji razpravljal o tako imenovanem večnamenskem zakonu, ki zajema ukrepe v korist številnim področjem (turističnemu, ljudskih gradenj in kmetijstvu). Seja je bila obvezna, saj deželni statut izrecno določa, da se mora deželni svet sestati prvi delavnik februarja (in prvi delavnik oktobra).
Po odgovorih na vprašanja in interpelacije je bila na dnevnem redu razprava o zakonu, ki zaobjema celo vrsto norm na najrazličnejših področjih, tudi tistih, ki niso izrecno omenjena v naslovu. Tako je v zakonu govor o turističnih strukturah, o gradbeništvu, o kmetijstvu, o zasebnih radijskih postajah o elektromagnetnem onesnaženju, o športnem ribolovu, o konzorcijih za bonificiranje, o javnih delih, o furlanski pisavi. NajveCje zanimanje so iz-
zvale norme dveh ukrepov: po novem zakonu bodo lahko prejele materinsko doklado ženske, ki imajo vsaj 12 mesecev stalno bivališče v deželi. Doslej je bilo za prejem doklade potrebnih le 5 mesecev bivanja v deželi.
Drugo sporno vprašanje je zadevalo normo o ukinitvi sprejemanja v službo novih gozdnih straž. Svetovalci opozicije so ostro kritizirali ta predlog.
Deželna svetovalca Stranke italijanskih komunistov Paolo Fontanel-li in Bruna Zorzini Spetič sta medtem vložila resolucijo, v kateri pozivata deželno vlado naj vključi tudi utekočinjen plin, metan in plinsko olje med goriva, ki bi jih prodajah s popustom. Tista goriva onesnažujejo manj kot super bencin in neosvinčeni bencin, zaradi tega bi morali biti deležni popustov, kot predvideva zakon iz leta 1995.
LJUBLJANA / PO DALJŠIH POGAJANJIH
Sporazum Slovenije in RKC
Dogovor ureja status Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji
LJUBLJANA - Na skupni seji komisije vlade za rešitev odprtih vprašanj Rimskokatoliške cerkve (RKC) in komisije Slovenske škofovske konference (SSK) za ureditev odnosov z državo sta vodja cerkvene komisije Anton Stres in vodja vladne komisije minister za pravosodje Tomaž MamšiC podpisala dokument, ki ga vladna stran označuje kot "soglasje", cerkvena pa tudi kot "sporazum", obeh komisij o pravnem položaju RKC. Dokument naj bi bil pravna podlaga za morebitno sklenitev delnega meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem.
Na vprašanje STA, ali je danes podpisani dokument tajen, je Stres odgovoril, da temu ni tako, da pa se bosta z njim, "kot se spodobi", najprej seznanili Slovenska škofovska konferenca in vlada, preden bo dostopen javnosti. Pravosodni minister pa je vsebino "soglasja" pojasnil z besedami, da "Cerkvi daje pravno osebnost, daje svojstvo pravne osebe vsem cerkvenim institucijam, odpira pot Cerkvi do vseh javnih medijev, Cerkvi jamči lastne medije, jamči dušno oskrbo bolnikom v bolnišnicah, zapornikom, osebam v domovih ostarelih, te stvari je treba dodelati s konkretnimi akti, izenačuje karitativne cerkvene ustanove z laičnimi, duhovnikom jamCi civilno služenje vojaškega roka". V "sporazum" so, skratka, vnesli stvari, ki že danes obstojajo in so normirane s pozitivnimi predpisi.
Stres je po podpisu visoko ocenil po-
men dokumenta, ki so ga snovali v dolgih letih pogajanj. Prva mešana krovna komisija za meditev odprtih vprašanj med RKC in državo je bila namreč oblikovana že leta 1993. Sedanji ločeni komisiji sta bili po Stresu "bolj ekspeditivni", prvič sta se sestali oktobra leta 1997, danes pa podpisali soglasje o pravnem položaju RKC v Sloveniji. Dokument je Stres označil kot pomemben, a pod dvema pogojema, namreč, "Ce bo ta sporazum še naprej podlaga za sporazumevanje na mednarodni ravni med Svetim sežem in Republiko Slovenijo in Ce bodo temu soglasju sledila tudi druga soglasja". Ta sporazum ne prinaša ničesar bistveno novega, ker je dejansko pravni položaj RKC oziroma ustavna in zakonska ureditev v Sloveniji v glavnem takšna, kot je v večini demokratičnih držav. Običajna snov sporazumov v Svetim sedežem so še vprašanja financiranja Cerkve, šolstva, izobraževalne dejavnosti, pastoralne dejavnosti v zaprtih ustanovah in ostala področja, ki so jih v Času krovne komisije "pokrivale" podkomisije.
Po šestih letih pogajanj je "vsekakor nastal zelo važen premik", je dejal Marušič. Pojasnil je še, da so vCeraj sprejeli sklep, da bo cerkvena komisija predstavila vladi predlog o tem, o Čemer naj bi se v bodoče pogajali. Podpisani dokument bo vladna komisija predala v "nadaljnji postopek" slovenskemu zunanjemu ministrstvu, cerkvena stran pa diplomatski službi Vatikana. (STA)
KOROŠKA / DE2ELNOZBORSKE VOLITVE
SOLBICA / PRIPRAVLJA JIH URAD ZSKD
Demokracija 99 računa z vstopom v deželni zbor
Gibanje je začelo svojo volilno kampanjo v Celovcu
Program obiskov »Spoznati Rezijo«
Program z enodnevnim načrtom za ogled zanimivosti doline- Občni zbor Rozojanskega duma
CELOVEC - Volilno gibanje Zelenih, liberalcev in slovenske Enotne liste, ki nastopa na deželnozbor-skih volitvah 7. marca na Koroškem z listo »Demokracija *99«, je prepričano, da mu bo uspelo zbrati dovolj glasov za izvolitev deželnih svetovalcev. Na izredno dobro obiskanem volilnem zborovanju (skoraj 500 udeležencev) so v soboto v Mladinskem domu Slovenskega Šolskega društva v Celovcu govorniki vseh v gibanju zastopanih strank poudarili, da računajo z dvema, morda celo s tremi sedeži v deželnem zboru.
Na volilno zborovanje volilnega gibanja sta z Dunaja prišla celo zvezna predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt ter zvezni govornik Zelenih van der Bellen. Oba sta izpostavila veliki pomen te široke volilne zveze in menila, da bo mogoče nagovoriti vsaj toliko Korošcev in Korošic, da bo prvič v povojni zgodovini neki opozicijski stranki uspel podvig, da je zastopana v deželnem zboru. Obe zvezni stranki bosta vsekakor podprti boj gibanja za večjo demokracijo na Koroškem. Izrecno sta tako Schmidtova kot tudi van der Bellen pri tem opozorila na potrebo po bolj izraziti prisotnosti slovenske narodne skupnoti v javni družbi in še posebej na političnem področju.
Po najnovejših javnomnenjskih raziskavah lahko računa volilno gibanje »Demokracija ’99« na de-želnozborskih volitvah na približno sedem odstotkov glasov. Zaradi desetodstotnega volilnega praga pa bi ta odstotek zadostoval za vstop v deželni zbor samo
v primem, da bi volilno gibanje osvojilo osnovni mandat v enemu od štirih volilnih okrožjih. Največje možnosti zato obstajajo v volilnem okrožju Celovec-mesto in Celovec-dežela. V teh okrožjih so v volilnem gibanju vključene stranke na volitvah leta 1994 - ko so nastopile ločeno - osvojile skoraj osem odstokov glasov.
Z »vročo faza« svoje volilne kampanje so pretekli konec tedna začeti tudi koroški socialdemokrati. Pred približno 2000 udeleženci iz vse Koroške je njihov glavni kandidat in namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler predstavil 15 točk strankinega volilnega programa, s katerim bi po mnenju socialdemokratov lahko zagotovili nadaljnji gospodarski vzpon dežele in nadaljeva-
nje demokratizacije na vseh ravneh.
Slovenske manjšine Ausservvinkler na zborovanju ni omenil niti z besedo, je pa za slovenske medije poudaril, da si bodo socialdemokrati še naprej prizadevali za krepitev dvo- in večjezičnosti v deželi. Na vprašanje, ati bo na kandidatni listi stranke tudi predstavnik/ca manjšine (-npr. predsednica DS slovenskih socialdemokratov
Ana Blatnik), vodja koroških socialdemokratov ni konkretno odgovoril. Je pa namignil, da bo stranka že v naslednjih dneh koroškim Slovencem dala »močan signal«.
Cilj socialdemokratov je vsekakor obdržati pozicijo najmočnejše politične sile na Koroškem ter preprečiti, da bi mesto deželnega glavarja osvojil desničarski populist Jbrg Haider.
Ivan Lukan
REZIJA - Skupine, bodisi šolske, sindikalne ali vsakovrstne izletniške, ki se bodo v letošnjem letu podajale v Rezijo, se bodo lahko, tako kot doslej, poslužile informacij in uslug, ki jih nudi krajevna postojanka Zveze slovenskih kulturnih društev.
Urad zveze, ki deluje v Solbici (Stolvizza, na sliki)), v ulici Udine 12, tel. 0433 - 53428 je v nekaj letih postal bistvena referenčna točka za kulturno delovanje v dolini, kulturna ponudba Rezije pa je praktično nera-združljiva s turistično. Tako se turizem in kultura drug drugega dopolnjujeta in osmišljata, obiskovalec Rezije pa ima od tega lahko veliko več, kot si predstavlja.
Urad ZSKD, za katerega skrbi Luigia Negro, je praktično neizčrpen vir vsakovstnih informacij o dolini in je tudi za letos izdelal okvirni program enodnevnega obiska Rezije z nazivom »Spoznati Rezijo 1999«. Obiskovalci imajo na voljo dnevni načrt, ki predvideva od jutra do poznega popoldneva vodeni obisk kulturnih objektov, zgodovinskih, etnografskih in arhitektonskih zanimivosti. Ob tem ne manjka možnosti za izlete v naravo, Rezijo pa je mogoče spoznati tudi skozi diapozitive, glasbo in tradicionalni ples, medtem ko so za otroke predvidene tudi ustrezne didaktične igre.'Program je seveda časovno in vsebinsko prilagodljiv željam obiskovalcev.
Prejšnji teden so se na letnem občnem zboru
zbrali člani kulturnega društva Rozojanski dum, da bi ocenili minulo in načrtovali bodočo sezono. Rezultati preteklega leta so več kot spodbudni, zato večinoma mladim rezijanskim kulturnim delavcem tudi ne manjka elana in konkretnih načrtov za letos. Tako bodo sedanji zimski meseci namenjeni sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami. Silvana Paletti, Sandro Quaglia in Anamarija Di Lenardo bodo v razredih osnovnih šol vodili tečaje rezijanskega izročila, na srednji šoli je v načrtu poučevanje krajevne zgodovine in jezika, za konec šolskega leta pa je načrtovan narečni natečaj za vse šoloobvezne otroke.
Spomladi se bodo v društvu ukvarjali s postavitvami etnografskih razstav v sodelovanju s krajevnim muzejem in ustanovo, ki upravlja park Julijskih predalp. Pomlad in poletje bosta kar natrpana s pobudami, med katerimi velja omeniti organizacijo šte-
vilnih kulturnih večerov. Dokaj ambiciozen načrt predstavlja izdaja zgoščenke (CD-rom) z vsebino lani izdane knjige »Po nas«, s katero se otroči učijo rezijanščine. Morda pa tudi ni splošno znano, da bodo v re-zijanščini letos že petič tiskali telefonski imenik, v katerem je več desetin telefonskih številk tudi Rezijanov, ki bivajo izven doline. Prav tako bodo ponovno izdali zgibanko z zemljevidom Rezije in celovitim programom kulturnih in rekreacijskih pobud. Večino programa bo kulturno društvo, tako kot doslej, izvedlo v tesnem sodelovanju z občinsko upravo.
Na občnem zboru društva Rozojanski dum so naposled odobrili tudi bilanco in izvolili odbor. Luigia Negro je bila potrjena za predsednico, prav tako kot podpredsednica Silvana Paletti, tajnica Katja Quaglia ter odborniki Luigi Paletti, Sandro Quaglia, Cino Giusti in Severine Negro. (du)
Ravnatelji zahtevajo javno Rodetovo opravičilo
LJUBLJANA - Ravnatelji slovenskih osnovnih Sol zahtevajo javno opravičilo slovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta zaradi izjav, ki naj bi žalile celotno slovensko šolstvo, vse zaposlene in ravnatelje Sol, ki neposredno nosijo odgovornost za opravljanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v Šolah. Ravnatelji ocenjujejo, da znašanje nad šolstvom ni pravi način za reševanje problemov cerkve in vere. (STA)
Raziskave napovedujejo Haiderju prepričljivo zmago
CELOVEC - Koroški dnevnik Kleine Zeitung in dunajski Der Standard v njunih včerajšnjih izdajah objavljata najnovejše rezultate dveh raziskovalnih inštitutov, ki napovedujeta prepričljivo zmago desničarskega popniista in šefe avstrijskih svobodnjakov Jorga Haiderja na de-želnozborskih volitvah 7. marca na Koroškem. Po obeh anketah bodo socialdemokrati z glavnim kandidatom Michaelom Aussenvinklerjem doživeti hud poraz.
Po v Kleine Zeitung objavljeni raziskavi inštituta Market naj bi svobodnjaki na čelu s Haiderjem na volitvah dobiti kar 38 odstotkov glasov, socialdemokrati samo 33, ljudska stranka deželnega glavarja Christofa Zematta 25 ter volilno združenje malih strank Demokracija ’99, v katerem sodeluje tudi slovenske Enotna tista, pa štiri odstotke.
Se bolj prepričljivo zmago svobo-
dnjakov napoveduje dunjaski dnevnik Der Standard, ki objavlja rezultat javnomnenjske raziskave inštituta Spektra. Po tej razsiakavi Haider lahko računa na 36 odstotkokov glasov, socialdemokrati na čelu z Aussenvinklerjem bi zbrali komaj 30 odstotkov, Zematto pa 26 odstotkov. Volilno združenje »Demokracija ’99« želi - vsaj po prognozi inštituta Spektra - voliti osem odstotkov Korošic oz. Korošcev.
Na zadnjih deželnozborskih volitvah na Koroškem leta 1994 so socialdemokrati dobili 37 odstotkov glasov, svobodnjaki 34, ljudska stranka pa 24 odstotkov glasov. V volilnem združenju Demokracija ’99 nastopajoče stranke (Zeleni, Liberalni forum, slovenske Enotna lista) so leta 1994 nastopile ločeno in osvojili nekaj nad pet odstotkov glasov. (IL)
PISMA UREDNIŠTVU
Natakar, kapucin, prosim!
Ta hip sem prebrala v PD z dne 29.1.1999 poročilo o seminarju v Boemi Prevodi, jezikovne »pasti«, ter o načrtu čezmejnega sodelovanja, pa kako lahko pride do grobih napak pri prevajanju iz enega v drug jezik.
V poročilu je nepodpisani poročevalec omenil več primerov lažnih prijateljev, mednje pa je dal tudi cap-puccino in espresso, ki sploh ne sodita v lažne prijatelje, saj tudi mi Slovenci lahko z ekspresom označimo kar vse tri italijanske pomene, in sicer: lahko pijemo namesto črne ali mlečne kave bodisi kapucin, kapuci-nec ali kapucinar ali pa si privoščimo ekspres, ker se nam blazno mudi in nimamo časa, da bi mu rekli na dolgo ekspresna kava (glej Slovenski pravopis na str. 226), mudi pji se nam na pošto, da oddamo ekspresno pismo in od tam odhitimo na, recimo, orientek-spres, ki nas nalašč za to izjemno priložnost čaka na glavni postaji.
Skratka, če so na že omenjenem seminarju trditi, da sta tako kapucin kot ekspres lažna prijatelja in jih ne kaže metati v isti koš, potem pa moram jaz sklepati konsekventno, da je njihovo znanje precej majavo, če niti tega ne vedo in da jim ne bi škodilo, če bi vtakniti nos v kakšen učbenik in si razjasniti dokaj zmedene pojme.
Ljubiteljem kapucina pa odsvetu-
jem, da ga naročajo bodisi v Benetkah ali v Milanu, ker se zna zgoditi, da jim prinesejo, če se niso medtem poboljšali, veliko skodelo mlečne kave, namesto kapucinčka kot smo ga vajeni pri nas tja do Zagreba, toplo rjavega kot je kapucinska kuta, saj so tisto kavico z lužico mleka imenovali tako prav po njihovem oblačilu.
Torej, ljubi sorojaki, nehajte piti cappuccine ali kapučine in naročite ali si pripravite pristen slovenski kapuci-nec. In naj vam tekne kot italijanski!
Jolka Milič
Usmerjanje tudi na Opčinah
Spoštovano uredništvo!
V soboto, 30.1. tl., ste objavili pismo, ki ga je s požrtvovalnostjo napisal g. Marko Lupine. To zlonamerno pisanje zahteva pojasnil. Usmerjanje je bistvenega pomena vzgojno-izobra-ževalnega dela vseh treh let nižje srednje šole. Seveda se v prvem polletju tretjega razreda s tem intenzivneje ukvarjamo. Tako smo za starše tretje-šolcev organizirali predavanje psihologinje dr. Zdenke Prebil, ki je na Deželi zadolžena za šolsko in poklicno usmerjanje. Dijakom smo razdelili knjige o tej problematiki. Naši bivši dijaki, njihovi profesorji in ravnatelji višjih srednjih šol so obiskali tretje-šolce ter se z njimi pogovarjali o ureditvi in delovanju njihovih šol. Razredni svet je na seji, ki je bila v ponede-
ljek, 14.12.1998 izoblikoval usmeritveni nasvet, kot je razvidno iz zapisnika, katerega izvleček je na razpolago vsakemu zainteresiranemu (tudi če ne bi obstajal zakon o prozornosti).
G. Marko Lupine ima čudno predstavo o obveščanju šola - starši. Predlanskim se je zelo hudoval, ker smo mu dostaviti neko sporočilo o hčerki. Zajetna literatma je skrbno spravljena tako v tajništvu te šole, kot v arhivu tržaškega šolskega skrbništva. Prejšnjega oktobra pa je dvakrat zavrnil naše pismo.
Ravnatelj nižje srednje šole »S. Kosovel«
Dr. Venceslav Devetak
Prevajalec je bil skoraj brezposelen
Spošt. Uredništvo,
Mislim, da bi bilo nujno, da se zabeleži pričujoči dogodek.
V četrtek, 28. januarja 1999 zvečer sem šel na dolinsko občino, kjer je bila v teku občinska seja. Žal, prišel sem precej kasno in sem lahko sledil le zadnjemu delu seje. Takoj ob prihodu sem z veseljem opazil, da na počelju občinske stavbe je plapolala tudi Naša dolinska manjšinska, oziroma večinska zastava, ki je bila sprejeta že leta 1980 (ob prihodu Tita v Trst), ni pa bila odobrena od Comitato Regionale di Controllo, ki je takoj razveljavil sklep (do danes nismo bili še o tem obveščeni!). Mi ni znano, da
bi dolinska občina predložila novi sklep v ta namen po letu 1987, ko je Ustavno sodišče z znano razsodbo odredilo, da pripadniki manjšine lahko javno razobešajo svojo zastavo, vključno z rdečo zvezdo (ki mene osebno me ne moti, saj se nismo še osvoboditi italijanskega »rasističnega jarma«), ki nas spominja na boj za staro pravdo, ki je še v teku.
Ta dogodek me je prepričal, da v Italiji se lahko dela proti zakonu, ko je to »politically correct«, še posebno ko se bližajo občinske volitve, oziroma, ko državi, ki Nas dejansko diskriminira, to pride prav! Vzdušje v notranjosti je bilo navidezno precej sproščeno, saj je moral začeti zadnji del seje, ko je bilo že odločeno kako se bo volilo. Tako, občinski uradni prevajalec se je usedel v svojo kabino in seja se je začela. Dolinski občinski tajnik, gospod Gibi (Cibič), četudi je Slovenec, je govoril v italijanščini in tako prevajalec ni imel dela! Potem, je nastopil svetovalec/odbornik Milan Lovriha, ki je pristen dolinski Slovenec. Tudi ta je podal svoje misli in prepričanja v italijanskem jeziku!? Zopet je prevajalec ostal brez dela! Nato je nastopil svetovalec geometer Igor Tul iz Mačkovelj, očitno tudi Slovenec, ki pa je imel svoj nastop v italijanščini. Prevajalec je še zmeraj čakal, da bo kdo govoril v slovenščini. In končno se je oglasil župan Pangerc. Govoril je v lepi slovenščini, po-
tem še svetovalec Sandi Klun, tudi v slovenščini. Vsemu temu je mirno sledil italijanski predstavnik Forza Italia, ali pa N.Z. Tudi vodja tehničnega urada, sem slišal, kako je odgovarjal tajniku v italijanščini, četudi mi je znano, da je Slovenec. Osebno, sem zelo trpel ob tem dogajanju, še toliko več, ko vem, da zapisniki so napisani samo v italijanskem jeziku. Samo prva stran je delno dvojezična, medtem ko na občini Zgonik, mi je znano da vsi zapisniki sej so prevedeni v slovenski jezik! Mogoče je tako tudi na Repentabru.
Ko se je končalo sem odšel precej žalosten; ta žalost pa se je poglobila, ko sem vzel z vetrobrana list, ki je imel znak Komunistične partije in to je bilo tudi vse kar se tiče slovenščine! Naslov je bil »No alla privatizza-zione della N.U.«
Tako, dragi Zamejci; smo res padli na tako nizko raven, da se sami odpovedujemo biti kar smo? Je mogoče ta odprtost, ki bo bila Naša bodočnost? Potemtakem, se pridružim Mariju Čuku in se izjavljam za osebo, ki ne razume nič, zato bi bilo primemo, da bi me kdo poučil, kako je treba strežiti tej zadevi, saj osebno sem prepričan v narodno zavednost in učenje Italija' nov, da bi Nas spoštovali, kot jih rm že stoletja spoštujemo. Mogoče tega večina se ni še zavedala, zato ji moramo mi pomagati. Hvala za pozornost-Primož Sancin
____ZAPOSLITEV / PRENESLI VČERAJŠNJE SREČANJE_
Danes odločilno srečanje za Sitip
Med lastništvom in ponudnikom 4 milijarde lir razlike
Napovedanega odločilnega srečanja o usodi tekstilnega obrata Sitip včeraj ni bilo. Na prefekturi bi se morali sestati predstavniki dosedanjega lastništva in edini ponudnik za nakup obrata, pa tudi zastopniki upnikov oz. bank, pri katerih je Sitip zadolžen, z njimi pa tudi prefekt Michele De Feis, ki je prevzel vlogo posrednika za rešitev delovnih mest v obratu pri Orehu, in tržaški župan Riccardo Illy. Srečanje so odpovedali - tako vsaj kaže - samo iz tehničnih razlogov in so napovedali, da se bodo sestali danes popoldne.
Odprto vprašanje je izključno finančnega značaja: sedanji lastnik, skupina Pezzoli iz Bergama, je hudo zadolžena, edini preostali ponudnik, podjetnik Parodi, pa ni pripravljen kriti vseh dolgov: razlika naj bi znašala približno 4 milijarde lir. Upniki bi morali biti zmerni pri svojih zahtevah, meni župan Illy, saj sicer grozi, da se bo Parodi brez nadaljnega odločil za drug obrat, in sicer v Apuliji, kjer mu nudijo ugodnejše pogoje.
Danes popoldne bo torej padla kocka in vse kaže, da ne bo možno odlaganje na poznejša srečanja. Sindikalni predstavnike so sklicali v poznih popoldanskih urah: sporočili jim bodo, kakšna usoda čaka 200 zaposlenih.
Vodja LD Veltroni bo jutri nastopil na shodu v Trebčah
Vsedržavni tajnik levih demokratov VValter Veltroni bo jutri zvečer častni gost na zborovanju LD v trebenskem Ljudskem domu. Pobudo za shod sta dali sekciji LD za Opčine-Bane-Ferluge ter za Trebče. Zborovanje se bo pričelo ob 19.30. Nekdanji podpredsednik vlade se bo jutri sestal tudi s predstavniki krajevnih uprav ter lokalnih institucij, poleg seveda s strankimi somišljeniki. Trebenska pobuda je odprta širši javnosti in prire-
ditelji vabijo na množično udeležbo.
Veltronijev obisk na Tržaškem se uvršča v pobudo LD, ki nosi naslov »Sto sekcij« in ki ima namen na splošno obuditi ter oživeti strankino življenje.
Politični lider bo izkoristil priložnost seveda tudi za obravnavo krajevnih tematik, kot npr. vlogo Trsta v spremenjenih mednarodnih razmerah, zaščito slovenske manjšine ter italijansko-sloven-ske odnose.
SINDIKALNI SPOR
Zadeva ACT: llly se je srečal s sindikati
Pomiritev po nedeljskih hudih obtožbah tržaškega župana na račun delavstva
Potem ko je tržaški župan Riccardo Illy v nedeljo prilil olja na spor med vodstvom prevoznega podjetja ACT in sindikalnimi organizacijami s časopisnimi izjavami, ki so razkačile sindikate, se je včeraj ozračje med obema stranema vendarle nekoliko pomirilo. Predstavniki sindikalnih tajništev CGIL, CISL UIL so namreč zahtevali srečanje z županom, ker je bil - po njihovem mnenju - njegov poseg nesprejemljiv.
Sindikati zavračajo vsak poskus razvnemanja strasti. Zupan bi moral predstavljati jamstvo in bi moral delovati pomirjevalno, so menili. Illy je obrazložil svoj poseg ter omilil njegovo
protisindikalno vsebino. Na sestanku sta po obojestranski obrazložitvi nekaterih aspektov celotne zadeve vendarle prevladala treznost in odgovornost. Odprtih vprašanj je veliko, z njimi se je treba soočiti resno in predvsem pozitivno, je bilo rečeno.
Za danes je bil napovedan sestanek sindikatov z vodstvom ACT, na katerem naj bi pregledali razvojni načrt podjetja. Sestanek pa je bil preložen na kasnejši datum. Predstavniki sindikalnih tajništev se bodo v prihodnjih dneh srečali s sindikalnimi predstavniki podjetja ACT, da bi - po uspeli petkovi stavki - slišali za njihovo mnenje. Po mnenju sindikatov vsekakor obstaja
PONESREČENE NAPOVEDI
Polarnega mraza na srečo pri nas zaenkrat ni bilo
Ob posnetkih in vesteh, ki nam jih posredujejo iz drugih, predvsem južnih krajev Italije, smo pri nas lahko zadovoljni: živosrebr-ni stolpec se je predvsem v okoliških višjih krajih sicer spustil pod ničlo, vendar nam je burja doslej prizanesla, tako da mraz ni silil do kosti. Pred nekaj dnevi, ko je bila megla, je bilo prav obratno, bolj hladno je bilo ob morju in nasploh v nižjih legah, na Križpotu so na primer namerili celo 7 stopinj pod ničlo, izredno ivje, ki je verjetno pobralo Se tisto malo zelenjave, ki jo je kdo še imel na vrtu ali njivi, pa je kot sneg pobelilo polovico hriba.
Za konec tedna in včeraj Pa lahko rečemo, da se za ta |etni čas ne dogaja nič izjemnega: ceste so suhe in povsod nonnalno prevozne, sdino manjšo nevarnost predstavljajo ledene sveče v Predorih, vendar jih je zaenkrat bolj malo in tudi niso posebno velike. Kaže, da jih do včeraj ni bilo niti heba odstranjevati. Poleg te-8a se je temperatura včeraj Začela dvigati, napovedujejo tanjše padavine, tako da bo tirorha pobralo še tisti led v jUakah, ki bi lahko otrokom bil v veselje.
, Tudi gasilci te dni niso lrneli odvečnega dela, kot ga 'rnajo na primer ob močni JVlrif a s sedežev Caritasa iz y®e dežele ne poročajo o nosnem alarmu, ki bi bil pove-z mrazom, pribezniki ali 'došarji. Doslej se je predsta-Vllo zelo malo oseb, ki so opraševale po prenočišču.
ekaj več ljudi je za pomoč Zaprosilo v Trstu, vendar so a^ali samo topel obrok. To j?6 morda pripisati dejstvu. , a fenomen pri nas ni tako sm i ^ot drugje ali pa so j^kture take, da krijejo po-ebe teritorija. Kot je povedal avnatelj tržaške Caritas Ma-
Ka I Va^C0’ ie n)'b°va nalesti suplenca, v prvi vr-y bi morala poseči Občina, trn l dneh pa niso prejeli
Trist m ahtev P° posegu. ' V|l pa je, da ne zmorejo
ugoditi vsem, ki sprašujejo po prenočišču, ker nimajo ustreznega dovoljenja zdravstvenega podjetja. Navedel je primer Ul. Navali, kjer imajo v neki mansardi 20 postelj, a jih ne morejo uporabiti.
Prav zato lahko rečemo, da je poročanje nekaterih tukajšnjih sredstev javnega obveščanja, ki po vsej sili hočejo prikazati, da se tudi v naših krajih dogaja nekaj nevsakdanjega, dejansko za-vajujoče. Da je temperatura v hribih precej pod ničlo, konec januarja in v začetku februarja res ne more biti nič posebnega. Povsem ponesrečene so bile tudi napovedi o polami zimi, ki naj bi nas prizadela.
V UL. FOSCOLO / POTEM KO JE VDRL V STANOVANJE
Tat se je ustavil šele po streljanju policije
V stanovanja vdirajo skozi balkonska okna - Spodletel je poskus tatvine v tobakarno
Tat se je ustavil šele, ko so agenti v opozorilo ustreliti v zrak: pri sebi je imel nekaj dragocenih predmetov sumljivega izvora, vendar včeraj niso mogli preveriti, če jih je morebiti ukradel v stanovanju v Ul. Foscolo 26, ker lastnika stanovanja ni bilo doma. Agente je poklical eden od tamkajšnjih stanovalcev, opazil je neznanca, ki je razbil okno v pritličju in vdrl v hišo. Prihiteli so policaji s postaje Rocol - Melara, pognati so se za tatom, ki je prav tedaj odhajal: ko jih je zagledal, je skušal
zbežati, vendar se mu namera ni posrečila. Ugotoviti so, da gre za 41-letne-ga Maria Torreja iz Neaplja, sedaj živi v Trstu v Ul. Gatteri 37, večkrat je že imel opravka s pravico.
Nasploh so te dni agentom prijaviti več tatvin v stanovanjih, v katere vdirajo skozi steklena balkonska vrata, pri čemer uporabljajo lestve ali celo kavlje. Se zlasti so na muhi rezidenčna stanovanja z vrtovi in parki ali pa ne previsoke zgradbe. Konec tedna so obiskali nekaj stanovanj na Furlanski cesti (družine Gru-
ber na št. 32, Dardi na št. 86 in Gaspari na št. 500), škode je bilo za okrog deset milijonov lir.
Na žalost pa se tatovi ne spravljajo samo na stanovanja, vedno več je tudi tatvin in ropov v to-bakamah, v katerih se ob tradicionalnih dejavnostih (prodaja časopisov, tobaka, znamk in kolkov) ukvarjajo z igrami na srečo (na primer lotom), sedaj pa bodo lahko sprejemali tudi plačevanje avtomobilskih taks. Zadnji primer se je pripetil na Drevoredu D’An-nunzio, na škodo to-
bakarne Marie Parenzan, a na srečo je tatvina spodletela, dva od treh domnevnih krivcev so tudi aretirali. Karabinjerje je tokrat poklical eden od mimoidočih, bile je že pozno, okrog 22.30, okrog tobakarne so se sumljivo motali trije moški. Karabinjerji so jih začeli zasledovati peš, dva so prijeli, Maria in Pasqualeja Grassija, stara sta 43 oz. 48 let, doma sta iz Neaplja. V dostavnem vozilu, ki je bilo parkirano v bližini, so odkrili več orodja, primernega za vlome.
možnost novih pogajanj, da bi zgladili najbolj kočljive točke tega sindikalnega spora.
Ob županove nedeljske izjave se je obregnil tudi vodja oddelka za prevoze pri Levih demokratih Roberto Treu. Tudi on meni, da je bilo Illyjevo stališče nesprejemljivo, ker je župan dejansko prizadel delavce in razrešil vodstvo podjetja vsake odgovornosti. Treu je močno kritiziral način, kako je vodstvo podjetja predstavilo svoj razvojni načrt: sindikalne organizacije je povsem pustilo ob strani. Tudi Illyjeva ocena o petkovi stavki ga je zaprepadla: Zupan je izrazil bojazen, da bi se lahko meščani v prihodnje odrekli javnim prevozom. Treu je župana spomnil, da se je stavke udeležilo dejansko vse osebje ACT, tako plebiscitarna udeležba pa bi morala zveneti zanj kot resno opozorilo.
Predstavnik DL se je tudi obregnil ob številke, ki jih je bil Illy iznesel o plačah voznikov ACT. Res čudno je, kako je lahko industrijec Uljevega kova lahko »zamešal« bruto plačo 71 milijonov lir z neto prejemki.
Ob koncu je Roberto Treu še spomnil na pristojnosti Pokrajine. Slednja mora po veljavnih normah razpisati licitacije o zakupih javnih služb. Tržaška občina je večinski partner ACT, zato bi morala po mnenju Roberta Treua braniti svoje podjetje, njegove ljudi in strukture.
AVTOMOBILSKE TAKSE / PLAČEVANJE V TOBAKARNAH
Začetek v znamenju težav
Avtomobilsko takso bi od včeraj že lahko poravnali v tobakar-nah, vendar se je očitno nekaj zataknilo pri telematskem sistemu, ki je neposredno povezan z arhivom finančnega ministrstva (službo opravlja družba »Lottomatica«), Obljubili so, da bodo nevšečnosti kmalu odpravili, morda že z današnjim dnem, v nekaterih tobakarnah pa so bili nekoliko skeptični, menili so, da se bo to zgodilo jutri. Včeraj bi bili morali povezati tri dežele, Sardinijo, Furlanijo-Julijsko krajino in Dolino Aoste, katerim bi se danes morala pridružiti Tioskana, a 15. februarja še vsi ostali.
Pri plačevanju takse v tobakarnah se poslužujejo iste tehnologije, ki služi tudi za loto, tako da je ali bo službo uvedla najprej
SR
§8
um
■L)
er i
■n
□a
BU
BD
tOMmCATtVO DBUMUTOV&COIO TAKGA
SCHEDA A
l I I.J_LJ_L
La presente scheda va utilizzata esdusivamente per autoveicoli.
HIGiONF OfLPlNTBSTATAHIO (v&dir&tro)
( SCAi
miA d nnno)
Mese
IbIIIH
□,999
□ zoot
02000
02002
H	' VAUDU A
Or di mesij
mBBBlIlBBBBO"]®®
LOTTOMATICA
LA PRESENTE SCHEDA NON HA VALORE COM E RICEVUTA Dl PAGAMENTO.
Airal
del ntiro detla rkevuta irsi che questa nporti esattamente i dati della tarna delTautoveicolo, della seadenza e della validitž
SUL RETRO S O N O RIPORTATE IN DETTAGUO LE ISTRUZiONI PER LA COMPILAZIONE.
večina tistih, ki so že usposobljeni za sprejemanje stav na lotu in ki so seveda za to zaprosili (v naši deželi jih je skupno 227). Ko jih bodo opremili z ustrezno tehnologijo, bo takso mogoče poravnati tudi v tistih tobakarnah, kjer nimajo lota.
Vseh tobakarn v naši deželi, ki so vložile prošnjo, je 512 (v Vidmu 239, v Trstu 102, v Pordenonu 88 in v Gorici 83). Kot smo dejali,
v 227 že igrajo loto in so skoraj vse usposobljene tudi novo službo (109 v Vidmu, 50 v Pordenonu, 38 v Trstu, 30 v Gorici), ostali čakajo na povezavo z »Lottomatico« (130 v Vidmu, 64 v Trstu, 53 v Gorici in 38 v Pordenonu). V vsej državi bo že v prihodnijih dneh usposobljenih 11 tisoč tobakarn, do maja naj bi se jim pridružilo še 19 tisoč. Očitno niso vsi zainteresirani za
novost, saj je tobakarn vsega skupaj okrog 55 tisoč.
Plačevanje v tobakar-ni bo nekoliko dražje kot drugje (3 tisoč lir), vendar ima nekaj prednosti: izogniti bi se morali dolgim vrstam, tudi izpolnitev ustreznega obrazca je precej enostavna, obrazca pa sta dva, eden samo za avtomobile, drugi za vsa prevozna sredstva, vključno z avtomobili in motornimi čolni.
PREVELIKA DOZA HEROINA
Mladeniču usodno mamilo Zagonetna smrt kaznjenca
Svojci so poklicali reševalce službe 118, komisariata od Sv. Sobote in letečega oddelka, vendar so bila zaman vsa prizadevanja, da bi mu rešili življenje. Domnevajo, da je bila mladeniču, 23-letnemu Giuliu Lo Prestiju iz Ul. Valmaura 77, usodna prevelika doza mamila.
Lo Presti je bil včeraj doma, trenutno je bil v hišnem priporu. Po prvih izsledkih kaže, da si je vbrizgal dozo heroina, o čemer so našli sledove v kopalnici.
Pot iz koronejskega zapora v glavno bolnišnico pa se je tragično končala za 24-letnega kaznjenca Riccarda Di Bello: nenadoma se mu je ustavilo srce in si ni več opomogel. Ni jasno, zakaj so ga peljati v bolnišnico, kot tudi ni jasno, kaj je pravzaprav zakrivilo njegovo smrt, zakaj se mu je srce ustavilo.
Pomagal je pribežnikom: preko tri leta zapora
Tržaško sodišče je 33-letnegh romunskega državljana Viorela Spataruja, ki sicer prebiva v Latisani, obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora, ker je osmim svojim rojakom pomagal pri ilegalnem prihodu v Italijo. Skupino so 5. septembra predlanskim ustavili blizu Fernetičev. Spataruju so pomagati še trije drugi Romuni, enega so včeraj obsodili na 6 mesecev ječe, druga dva sta se že pred časom odločila za dogovorno kazen.
BEGUNCI / TUDI VČERAJ DVE POBUDI
Proti neupravičenemu alaimizmu zaradi tujcev
LD pri kvestorju, številni predstavniki za enotni dokument
K vprašanju beguncev in tujcev nasploh je treba pristopiti trezno, predvsem iskati pozitiv-
ne rešitve problemov v interesu krajevnega prebivalstva, ki ima tudi potrebo po delovni sili, pa
tudi ob spoštovanju Človeškega dostojanstva beguncev, brez popuščanja alarmizmu, za katerega
NOVICE
Metropolit za mir na Kosovu
Srbskopravoslavni metropolit za Italijo, Slovenijo in Hrvaško Jovan Pavlovič je naslovil na oblastnike odprto pismo, v katerem se vneto zavzema za miroljubno rešitev kosovskega vprašanja. Kloniti nasilju in orožju bi predstavljalo globoko in nepopravljivo tragedijo za vse, je zapisal. Zadeve na Kosovu ni mogoCe rešiti niti z gverilo, niti z nasilnim vmešavanjam sil Nato pakta. Oblastnike je pozval naj si prizadevajo, da bi utihnil ropot orožja in naj pripomorejo k resnim in konkretnim pogajanjem, saj so bili doslej tako Srbi kot Albanci na tistem koščku zemlje priče že prevelikega števila grozodejstev.
Umik uradov službe ICI
Tržaška občina obvešča, da bodo uradi za službe ICI in davek na odpadke od 15. februarja do 5. aprila odprti s sledečim umikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure.
Od 5. aprila dalje bodo omenjeni uradi delovali spet z dosedanjim umikom, in sicer tudi v dragih dneh v tednu, ob torkih, Četrtkih in petkih od 9. do 12. ure.
Novi urniki luške kapitanije
Tržaška luška kapitanija obvešča, da bodo od danes dalje stopih v veljavo novi umiki uradov za javnost. V jutranjih urah bodo odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih, sredah in četrtkih pa bodo odprti tudi od 14.30 do 16.30.
Preostale službe bodo delovale z dosedanjimi urniki, operativne službe pa 24 m dnevno.
Grease z dijaki devinske šole
Dijaki Zavoda združenega sveta Jadranskega morja bodo drevi ob 20.30 v gledališču Silvio Pel-lico v Ul. Ananian 5/2 predstavili musical Grease, ki so ga preteklo soboto že uprizorili v go-riškem Kulturnem domu. Predstava je v angleščini, vabljeni so predvsem tržaški študentje. Vstop prost.
Ustavili štiri Albance s Kosova
V noči med soboto in nedeljo so miljski karabinjerji v neposredni bližini italijansko-slovenske meje ustavili štiri mlade Albanče s Kosova, stare od 20 do 30 let. Prva dva so izsledili v Ul. Flavia, druga dva pa malo kasneje tam v bližini. Vsi štirje so malo prej ilegalno prestopili mejno črto. Izročili so jih slovenskim mejnim organom.

ni realnih vzrokov in ki pelje na nevarno pot rasizma. Včerajšnja kronika beleži dve pobudi v tej smeri.
Tržaški kvestor Ales-s andr o Fersini se je sestal s tajnikom levih demokratov Steliom Spati arom in z občinskim svetovalcem Igorjem Dolencem. Ugotovili so, da kriminalne dejavnosti v Trstu v bistvu niso narasle v zadnjih časih, vendar med prebivalstvom, predvsem med starejšimi ljudmi, narašča občutek negotovosti, kar povzroča nezaupanje do vseh »drugačnih«. Na tem nekatere sile gradijo svojo zainteresirano politiko, kar ni sprejemljivo, kot n.pr. gonja skrajne desnice po Terezijan-
ski Četrti proti priseljencem, je poudaril Spada-ro. K reševanju vprašanja morajo pristopiti vse odgovorne- ustanove, vsaka s svojimi pristojnostmi: policijo je treba usposobiti, da deluje bolj učinkovito, stranke in levi demokrati v prvi vrsti pa morajo odigrati vlogo povezovalca med prebivalstvom in istitu-cijami.
V to smer kaže tudi sinočnje srečanje, ki je potekalo na sedežu val-denške skupnosti pri cerkvi sv. Silvestra, na katerem so razpravljali o pobudah v zvezi z naraščanjem bolj ali manj upravičene zaskrbljenosti glede pojava beguncev. Za mizo so sedeli zastopniki organizacij, ki se ukvarjajo s socialnimi problemi, pa tudi predstavniki sindikatov, med katerimi tudi sindikat policije Siulp in organizacija Demokratičnega sodstva, pa tudi veC slovenskih zastopnikov, kot Kneipp za Cgil, Canciani za Skp, Dolenc za Ld ter Gabrovec za Skgz. Dogovorili so se za enotni dokument, v katerem razčlenjujejo problematiko priseljevanja in se zavzemajo za strpen pristop k problemu, ki zadeva toliko ljudi - domačinov in tujcev. Razpravljali so tudi o političnih, kulturnih pa celo glasbenih pobudah, da bi seznanili javnost o realnih okvirih vprašanja, brez nepotrebnega alarmizma, ob upoštevanju zahtev pre-bivalstv a in spoštovanju dostojanstva beguncev, proti kakršnikoli, tudi prikriti obliki rasizma.
PREŠERNOVA PROSLAVA / V BARKOVLJAH
»Ali so proslave še aktualne?«
Na to temo je govoril Sergej Verč in o tem so se izrekli mlajši in starejši člani društva
Čeprav ni bilo vreme najbolj naklonjeno in so se organizatorji bali, da si ljudje ne bodo upali z doma, je nedeljska proslava dneva slovenske kulture, ki jo je barkov-Ijansko KD pripravilo v prostorih TPK Sirena, povsem uspela. Bilo je toliko ljudi, da so se komaj stisnili v dvorano.
Program, ki ga je društvo pripravilo, je bil bogat in zelo zanimiv. Predvsem je društvo povabilo za glavnega govornika Sergeja Verča, kulturnega delavca, pisatelja, režiserja, igralca in programerja na tržaški radijski postaji, ki je svojemu govora dal zanimiv, tudi provokanten naslov »Ali so proslave še aktualne?«
Akterji proslave so bili še Zenska pevska skupina S tu ledi, na diatonič-
no harmoniko je zaigral mladi harmonikar Igor Spetič (na sliki - foto KROMA), potem pa so se s svojimi posegi, ali tudi z branjem svojih misli oglasili na temo glavnega govora šolarji osnovne šole P. S. Finžgarja in dijaki šole Frana Erjavca iz Rojana ter liceja Franceta Prešerna, pa seveda tudi predstavnik starejše generacije, domačin Aleksander Furlan.
Sergej Verč je ugotavljal, da smo se tudi Slovenci v zamejstvu privadili proslavam, pri tem pa se ne potrudimo, da bi izboljšali svojo govorico, navajali sebe in vsoje potomce na rabo pravilnega slovenskega jezika. Vse je postala navada, je dejal govornik, in le redko sežemo po slovenski knjigi, po slovenskem časopisu.
______DAN SLOVENSKE KULTURE / KD KRAŠKI DOM_
Pomen znanja in strokovnosti
V soboto je kulturno društvo Kraški dom iz Repna, ob priložnosti slovenskega dneva kulture, priredilo kulturni večer. V goste je namreč povabilo gledališko skupino Kulturnega društva Rov-te-Kolonkovec, ki je pod vodstvom Draga Gorupa uprizorilo veseloigro z naslovom »Mi smo z Rovt doma, al s puško al’ s slato branli bomo našo zemljo zlato«. Občinstvu je najprej zapel na novo ustanovljeni pevski zbor Kulturnega društva Kraški dom (na sliki - foto KROMA), v nadaljevanju pa je Nadja Debenjak prisotnim prikazala pomen integracije evropskih narodov, mednarodne go-spodarkse kooperacije in mešanja kapitalov. Slednji predstavljajo velik izziv tudi za slovensko manjšino v Italiji, ki se po mnenju Debenjakove, nahaja na prehodu med preteklostjo in bodočnostjo, predvsem od nas
samih pa bo odvisno, kako se bodo v prihodnosti odvijale spremembe znotraj naše skupnosti. Pri tem bodo znanje, strokovnost, kulturna razgledanost in sposobnost prilaganja novim
družbenim zahtevam zajamčile našim mladim generacijam uspešno uveljavljanje doma in v svetu. Po pogovoru je bila na vrsti še veseloigra, v kateri se avtor poigra s stvarnostjo tržaških Slo-
vencev, pri tem ne pozabi na Tržačane, s pomočjo katerih prikaže svetlo in temno stran človeških odnosov med slovensko in italijansko skupnostjo.
Iztok
Temu izzivalnemu problemu so se odzvali predstavniki raznih starostnih skupin, ki so povedali svoja mnenja. Tako je bila Nastja Ghe-ralni iz domače šole mnenja, da ni kulture brez proslav. Erik iz nižje srednje šole v Rojanu je menil, da smo že navezani na italijanske praznike in je torej za mlade Slovence lepo le to, da je na ta dan šola zaprta.
Bolj poglobjeno je bilo razmišljanje dijakov Znanstvenega liceja, ki so bili mnenja, da lahko s takšnimi proslavami dokažemo, da smo kulturni narod. Nekaj je bilo tudi mladih oporečnikov, ki so mnenja, da so takšne proslave že suhoparne in nimajo mladi nič od tega.
Cisto drugačnega mišljenja je bil Aleksander Furlan, ki je sam občutil grozote fašizma in je tako mnenja, da morajo biti te proslave resnične proslave slovenskega jezika, torej tudi proslave kulturnih ustvarjalcev v tem jeziku.
Spored je napovedovala in vodila tajnica društva Vera Poljšak, ki je tudi predstavila Zensko pevsko skupino »Stu ledi«, katere pobudnica je	bila	prav
Barkovljanka, naša nepozabna kolegica Nadja Kriščak. Tudi domači zbor, ki ga vodi Savica Malalan, je zapel vrsto pesmi.
Tako kot znajo vedno v Barkovljah, je bogatemu večeru sledila se družabnost, kjer ni manjkalo dobrot, ki so jih pripravile pridne Barkovljanke in dobrega kozarca vina. »Vse je teklo, kot po olju«, nam je po koncu prireditve p°' vedala Poljšakova, ki nas je povabila, da si ogledamo izdelke Raziskave o šoli nekoč, pri kateri so sodelovali učenci krajevne osnovne šole, za katero so prejeli tudi prV°
Bubničevo nagrado na
natečaju, ki ga je razpisi naš dnevnik.	,
Neva Lukeš
_______SKUPEN OGLED VAŠKIH ZANIMIVOSTI_
Kako lahko turistično ovrednotimo Bazovico?
Izhodišče srečanja je bila promocija Skilanove jame
Sprožiti turistično vrednotenje Bazovice in bližnje okolice preko promocije Skilanove jame.
Tako bi sicer lahko strnjeno povzeli zaključke nedeljskega srečanja med zastopniki vzhod-nokraškega rajonskega sveta, krajevnega j us a in srenje ter jamarji društva Carlo Debeljak, ki je jamo tudi odkrilo in že skoraj deset let vneto raziskuje.
Seveda pa bi bila jama le zagonski mehanizem, saj Bazovica razpolaga še s številnimi drugimi zanimivostmi. V nedeljo zjutraj se je tako skupina jamarjev, javnih upraviteljev ter domačinov zbrala pred bazovskim kalom in se nekaj ur sprehodila po stari poti za Sežano. Med potjo se
je vesela druščina ustavila pri nekdanji ledenici na B’Cu, drugo postajo pa je predstavljal rov, iz katerega so na začetku tega
stoletja izkopavali premog. Od tu seveda do vhoda v Skilanovo jamo, kjer so o njeni pomembnosti in številnih, včasih
KAMNARSKA HIŠA / FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
Podobe od Cresa do Krasa
Nagrajevanje fotografskega natečaja in odprtje razstave
neslutenih možnostih smotrnega koriščenja, med drugimi spregovorili tudi geolog Fabio Forti ter zastopnik tržaškega naravoslovnega muzeja Ruggero Calligaris.
Tržaška raziskovalca sta še posebej poudarila pomen Skilanove jame predvsem pri raziskovanju globinskih vodnih virov ter samega geološkega in klimatskega razvoja Krasa in posredno tudi Zemlje.V tem smislu sta bila raziskovalca mnenja, da bi morale javne uprave resno preučiti možnost ustanovitve nekega znanstvenoraziskovalnega centra, saj se bo za bazovsko podzemlje v naslednjih letih zanimalo vse veC raziskovalcev in vsega sveta.
Zanimanje za jamo pa bi lahko posredno blagodejno vplivalo tudi na krajevno gospodarstvo ter tako ustvarilo nove zaposlitvene možnosti. Govora je bilo namreč tudi o muzeju, sam dotok obiskovalcev pa bi povečal povpraševanje v gostinskem in trgovskem sektorju.
Mimogrede pa se je razprava večkrat osredotočila na nevšečnosti, ki jih Bazovcem povzraCajo že današnji pravi vsakodnevni navali Tržačanov. Slednji so namreč Bazovico naravno izvolili na mestni rekracijski park. Tako problemov kot tudi razvojnih možnosti je torej veliko, potrebne rešitve pa gre iskati v treznem sodelovanju med domačini, zainteresiranimi organizacijami ter seveda javnimi upravami.
(igb)
V SOBOTO V SRENJSKI HIŠI
Beseda slovenske Istre v Borštu
Predstavitev tretje številke glasila Brazde s trmuna - Nastop godca Batiste z vnukinjo
Na povabilo društva Slovenec so v soboto v Borštu nastopili pred domačim občinstvom elani Studijskega krožka »Beseda slovenske Istre«, ki so predstavili tretjo številko svojega glasila »Brazde z trmuna« in njegovo bogato vsebino.
Vajeni smo proslav in raznih kulturnih prireditev, toda tokratna, ki je pomenila tudi prvo celovečerno srečanje z ustvarjalci istrske kulture, besede, fotografije in pesmi, v Srenjski hiši v Borštu, je bilo doživetje zase. Bilo je srečanje dveh slovenskih skupnosti, ki živita tako blizu, druga ob drugi, pa se še premalo poznata, da bi znali ceniti vse bogastvo, ki ga v spoštovanju slovenske besede, pesmi in starih navad in običajev, imata in ga tudi želita nadaljevati.
V nedeljo dopoldne se je v Kamnarski hiši Iga Grudna v Nabrežini odvijala kratka slovesnost °b priliki otvoritve razstave fotografij z naslovom »Od Krasa do Cresa«. Gre za bogat izbor stotih fotografij približno dvajsetih avtorjev, ki so se udeležili tematiziranega fotografskega natečaja v skupni priredtvi °bcinske uprave Devin-blabrežine, naravovarstvenikov WWF ter dijakov Jadranskega zavoda združenega sveta.
Tema natečaja je bila Osredotočena na podo-oeh iz narave oz. krajine v jesenskem Času na ob-jnocju med izlivi Timave ln Cresom. »S to razstavo smo v bistvu udejani-1 neko fotografsko evro-^ogijo«, je dejal župan Starino Vocci, ki je obenem še posebej izposta-yd simbolični pomen to-rstnih pobud. Slednje ^amrec - po županovih esedah - ustvarjajo j ek° povezavo med kraji n findmi ter onesmislijo vs.nko delitev, ki jo sdjujejo politične meje. v dveh nadstropjih tJ^invnega prostora se f , 0 zazremo v čudovite 0grafije, v katerih se-
veda kraljuje jesensko obarvana narava, živo rdeCe, rumeno in oranžno rujevo grmičevje preseka siva ostrina kraških skal ter temno zeleni brinjevi grmiči. Drugje prevladuje kontrast med kraško gmajno in modrim nebom, ali pa rečne struge, razni vodni izviri, morje in obala. Zanimive so tudi slike o živalih, s katerimi so se netekmovalno predstavili deženi gozdni čuvaji.
Ocenjevalna komisija je za najboljše delo ocenila fotografijo Paola Al-bertellija, ki je ovekovečil v Timavi plavajoče rujevo listje z naslovom »Poslednje potovanje«. Na drugo mesto se je uvrstila Alda Rigoti s fotografijo »Oblaki«, tretjo stopničko pa je zasedel Edvard Crismancich s fotografijo »Naravni ciklusi«. Razstava bo na ogled v Grudnovi rojstni hiši še v soboto, od 15.30 do 20. ure ter v nedeljo med 10. in 20. uro, nakar se bo izbor fotografij v naslednjih mesecih v obliki potujoče razstave selil na Cres, v Celovec in Slovenijo.
(igb)
PROSVETNI DOM / V NEDELJO
Mačja šola spet na Opčinah
Na odru se je predstavila tudi avtorica Evelina Umek
V nedeljo je bilo v Prosvetnem domu na Opčinah živalsko igrivo. Na odru so se predstavile pegaste Crnobele mucke, zelenorumeni martinčki, skakajoče žabice. Vse živalice so se znašle v MaCji šoli, ki jo je bila s svojo domišljijo ustanovila mladinska pisateljica Evelina Umek.
Predstavo v režiji Edite Frančeškin sta SKD Tabor in openska osnovna šola Franceta Bevka postavila na oder že v preteklem letu. Tudi prva ponovitev
je delovala prisrčno in je navdušila občinstvo. Postregla pa je tudi z lepim presenečenjem. Na oder je bila povabljena tudi avtorica Mac j e šole Evelina Umek, ki je otrokom razkrila »skrivnosti« svojega pisanja. Takrat je zelo vesela, prav tako vesela pa je, ko gleda uprizoritve svojih del. Openski uCenci so. jo torej prijetno razveselili. Prav tako pa bodo razveselili tudi druge mlade gledalce, ko bodo z MaCjo šolo nastopili po šolah in drugih dvoranah.
Kot je povedala povezovalka večera Danila Tul jak - Bandi, priznana pesnica in slikarka, za njo pa še Leda Dobrinja, ki jo poslušalci radijskih postaj našega radia poznajo iz njenih oddaj o življenju »Savrinske Istre«, ki jih je vodila in urejala urednica Nadja Rojac in so imele med radijskimi poslušalci velik odmev, je šlo za pobudo, da poveže društva to in onstran meje.
Vse je potekala v branju in recitacijah odlomkov iz zadnje številke »Brazde s trmuna«, kjer je zastopanih 19 avtorjev. Z recitacijo odlomkov iz te številkem, ki nosijo naslov »Korenine segajo globoko«, »Ala pupe, gremo žet Canico« in »Novi ti pognal bo cvet iz starih korenin«, so se izreno lepo izkazali Mirella Arzenšek, Radoslav Kostantin, Nelda Stok - Vojska, Arduin Hrovatin, kot gost pa elan Radijskega odra tržaške radijske postaje Ivan Buzecan.
Prireditev je lepo povezovala Danila Tuljak, ki je prebrala tudi nekaj odlomkov iz svojih del. Lepo misel o tem večeru, ki naj bi, po želji gostov iz Istre, predstavljal začetek tesnejšega povezovanja med Slovenci to in onstran meje, ki si živijo blizu, pa se prav gotovo premalo poznajo, je povedala Leda Dobrinja.
Osrednji del veCera pa je bil nastop domačina
in izrednega godca na glasbila, ki jih sam ustvarja, Slava Batiste s svojo vnukinjo Metko Avdič, ki sta zaigrala na stare violinske citre, na Celo, posebej prirejeno ga domačini imenujejo »bajs« in še na tako imenovano »pastirsko harfo«. Dve zadnji skladbi je na Celo spremljal mlado pevko še brat Vid.
Vse, kar bomo o tem delu programa zapisali, bo le senca tega, kar smo na večeru poslušali. Izjemne vtise in občutke je med poslušalci vzbudil zlasti nastop nonota in vnukinje, ki sta na starih glasbilih, pa tudi s petjem na način, kot sta ga znale stare Istranke, podala vrsto starih slovenskih pesmi in skladb, ki so nas ne samo navdušile, temveč tudi ganile.
Ob koncu so si predstavniki obeh društev izmenjali lepa darila. Zahvalne besede pa so bile skorajda odveC. Saj ne bo potrebno, vsaj od tega veCera trkati »na vrata« da bi se oglasila naša društva, ki bi želela slišati in poslušati vse to, kar smo mi doživljali v Borštu. Lepi diapozitivi g. Dinka - Dominika Bizjaka so zaceli in zaključili veCer.
Beseda Emila Petarosa v imenu domačega društva so bile le delček zahvale in pohvale, ki so jo udeleženci veCera občutili, ko so odhajali iz Srednje hiše v Borštu.
Neva Lukeš
Pokopali so 1 Metnega dijaka, ki ga je povozil avtobus
Včeraj opoldne se je v cerkvi sv. Antona odvil pogrebni obred za nesrečnega Gianluco Pasettija, 16 let starega dijaka, ki je v petek ob 8. uri zjutraj končal svoje življenje pod avtobusom proge št. 11, kamor ga je zaneslo med vožnjo z motornim kolesom proti šoli. Okrog staršev in sorodnikov se je zbrala množica prijateljev, veliko sošolcev ter mornarjev pristaniškega poveljstva, kjer je zaposlen oce, pa tudi gasilcev, ki so zaman skušali rešiti življenje fantu, ki ga je stisnilo pod kolesja avtobusa. Gianluco Pasettija so pokopah v Gradežu.
Na vogalu med ulicama S. Spiridione in Mazzini, kjer se je pripetila nesreča, so položili šope cvetja. Cvetje redno polagajo tudi na bližnjem vogalu z Ul. Roma, kjer se je pripetilo že nekaj smrtnih prometnih nesreC.
rl V PETEK V BOLJUNCU h
Kongres dolinske SKR
V	petek, 29. januarja je v prostorih boljunske-ga Kulturnega doma Prešeren potekal kongres dolinskega krožka Stranke komunistične prenove. Uvodno poročilo je podala dosedanja tajnica, občinska svetovalka Nadia Hrovat lerin, ki je svoj poseg osredotočila na večinskem kongresnem dokumentu in na nekaterih občutenih krajevnih temah, vključno s konfrontacijo s preostalimi silami leve sredine, ki skupaj s SKP podpirajo sedanjo večino, ki upravlja občino.
Kongresna dokumenta »Za družbeno alternativo« in »Za komunistični projekt« sta nato orisala Igor Canciani in Vincenzo Cercero. Med razpravo so diskutanti izpostavili pretežno skrb za krajevne teme in sugestije v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami. Kongres je nato glasoval za dokumenta. Uveljavil se je takozvani večinski dokument »Za družbeno.alternativo«, ki ga je podprlo 86% volilnih upravičencev.
Ob koncu je bila na dnevnem redu izvolitev novega glavnega odbora krožka, ki je v svoji sredi izvolila tudi novega tajnika, Maurizia Sigonija.
Srečanje z županom v Trnovci
Dvajset mesecev po izvolitvi se devinsko-na-brežinski župan Marino Vocci srečuje z občani. Niz srečanj, ki jih prireja občinska uprava, pomeni priložnost za dialog, predvsem pa za soočenje med upravo in občani, za razpravo o opravljenem delu in o še odprtih vprašanjih.
V	prejšnjih tednih so se srečanja odvijala že v Ribiškem naselju, Nabrežini in Mavhinajh, danes pa se bo odprta skupščina odvijala v gostilni Su-ban v Trnovci z začetkom ob 18. uri.
Verčeva igra po Radiu Trst A
Nocoj ob 21.05 bo na sporedu I. programa Radia Slovenija premiera radijske igre Sergeja Verča »Ivan in Ivana«.
Igra slovenskega pisatelja iz Trsta Segeja Verča je humorna psihodrama o starejšem meščanskem zakonskem paru in njegovem življenju, polnem čustvene otopelosti in medčloveške odtujenosti.
Iz skopega zunanjega dogajanja, ki prikazuje moževo vrnitev iz bolnišnice in ženin prijazni sprejem, je avtor ustvaril radiofonsko zanimivo igro. Večji del te se dogaja mimo plehkega realističnega dialoga med zakoncema, in sicer v obliki samogovorov o njuni preteklosti, ljubezni in željah.
Delo je domiselno režiral Jože Valentič, igrata pa priznana slovenska igralca Boris Cavazza in Marijana Brecelj.
Drugi sodelavci: tonski snemalec Mirko Marinšek, tehnični asistent Sandi Zgonc, glasbena oblikovalka Darja Hvala, asistentka režije Alenja Graj žar ter dramaturg Pavel Lužan.
	
VCERAJ-DANES l ’	LEKARNE
Danes, TOREK,
2.	februarja 1999
SVEČNICA
Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 17.11 - Dolžina dneva 9.46 - Luna vzide ob 19.21 in zatone ob 8.25
Jutri, SREDA,
3.	februarja 1999
BLAŽ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 2,6 stopinje, zračni tlak 1028,6 mb narašča, veter 12 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 27-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Caterina Barbi, Luca Stabile, Luca Guadanin, Nicole Škabar, Elisa Ceschia.
Umrli so:	15-letni
Gianluca Pasetti, 40-letni Antonio Cinguepalmi, 27-letni Andrea Cicuttin, 61-letni Luigi Lodi, 84-letni Emiro Gubertini, 90-letna Emma Canciani, 87-letna Lidia Luxich, 92-letna Elena Palma, 68-letni Antonio Calabretti, 62-letna Marina Piselli, 83-letna Ida Buttini, 64-letna Ma-riella Alberti, 92-letna Maria Erman, 64-letni Lu-ciano Lorusso, 75-letna Elsa Valenti, 81-letna An-na Vukovič, 72-letni Vincenzo Civita, 63-letni Ro-dolfo Fontanin, 85-letni Rodolfo Mezgec, 89-letna Stefania Sinosich-Rudina, 100-letna 01ga'Koch, 95-letni Emilio Puntini, 83-letna Maria Canever, 72-letni Silvano Sgubin.
Od ponedeljka, 1. februarja, do sobote, 6. februarja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 (tel. 040 812325), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (tel. 040 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124).
Sesljan	(tel. 040
208334)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Sesljan	(tel. 040
208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Oberdan 2 (tel. 040 364928)
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka
do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 16.30, 18.25,	20.20,	22.15
»Amori & incantesimi« i. Nicole Kidman, Sandra Bullock, prepovedan mladini pod 14. letom. ENCELSIOR - 15.40,
17.20,	18.55,	20.35,
22.15	»Z la formica«, risani film.
ENCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»Central do Bra-sil«, r. VValter Salles.
AMBASCIATORI -15.45, 18.45, 21.45, »Vi presento Jo Black«, i. Brat Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE	1	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15	»Ronin« r. John Frankenheimer , i. Robert De Niro, Jean Reno.
NAZIONALE	2	-
17.40, 19.50, 22.10	»Lost
in Space - Perduti nello spazio«, i. VVilliam Hurt, Gary Oldman, Mimi Ro-gers.
NAZIONALE	3	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15	»Conflitto di inte-ressi«, r. Robert Altman, i. Kenneth Branagh, Robert Duvall.
NAZIONALE 4-16.30 »La gabbianella e il gat-to«, risnai film; 19.45,
22.00	»Nemico pubbli-co«, r. Tony Scott, i. Gene Hackman, Will Smith.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Tutti i giochi di Sellen«, Prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL -	16.30,
18.20,	20.15, 22.10 »Pa-parazzi«, i. Diego Aba-tantuono, Christin De Si-ca, Massimo Boldi.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »Tango«, i. Angel Sola, Cecilia Naro-
a PRIREDITVE
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Doni-zetti 3, vabi v soboto, 6. februarja, ob 18.30, na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV. Na sporedu bo odprtje razstave likovnih in fotografskih izdelkov ter recital literarnih prispevkov mladih, ki so se udeležili natečaja. Komisija bo nagradila zmagovalce natečajev, publika pa bo volila posebej. Vljudno vabljeni vsi!
SKD TABOR in SREDNJA	SOLA
SREČKA KOSOVELA -Prosvetni dom Opčine: Ob dnevu kulture in 100-letnici smrti pesnika Dragotina Ketteja, v nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri »ŽIVLJENJE JE VEČEN BOJ...« (D. Kette). Nastopajo dijaki srednje šole S. Kosovela, mladi SKD Tabor in MoPZ Tabor pod vodstvom A. Sluge. Izbor in režija Olga Lupine.
KULTURNO DRUŠTVO FRAN VENTURINI in GOS MARA SAMSA prirejata dan slovenske kulture 7. februarja 1999, ob 17. uri v Domu Antona Ukmarja-Mira. Sodeluje otroški vrtec iz Ric-manj, učenci COS Mara Samsa, dekliška pevska skupina Valentin Vodnik. Priložnostno misel bo podala Matejka Grgič.
GLASBENA MATICA TRST - 4. abonmajski koncert - v torek, 9. februarja, ob 20.30 v Deut-scher Hilfsverein, Ul. Coroneo 15: Duo Dunja Lukan, sopran in Marko Ozbič, klavir. Na sporedu: Smareglia, Merku, Viozzi, Wolf, Visnoviz, Mahler. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 10. februarja 1999 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, proslavo dneva slovenske kulture. Priložnostni govor bo imel televizijski novinar Marij Cuk, recitirala bo prof. Irena Žerjal, glasbo pa bo ponudil duo kitar Elisa Komar in Andrej Močilnik, gojenca glasbene šole Marij Kogoj, iz razreda prof. Marka Ferija. Vabljeni!
13 OBVESTILA
SKD VALENTIN VODNIK sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, jutri, 3. februarja 1999, v društvenih prostorih, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Vabljeni!
PRIMOTOR KLUB sklicuje občni zbor jutri, 3. februarja ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v baru Pe-taros v Borštu.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo sestanek z vaškimi pustnimi odbori jutri, 3. februarja ob 20.30 v domu Brdina na Opčinah.
LETOŠNJI TEČAJ ZA ZAROČENCE bo potekal v prostorih Marijanišča od 3. februarja do 3. marca vsako sredo ob 20.30. Vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje prof. Erike Košuta PLANINARJENJE PO OTOKU REUNION, v četrtek, 4. februarja 1999, v Gregorčičevi dvorani. Začetek ob 20.30.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS - Celica Zgonik - vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo v četrtek, 4. februarja ob 20. uri v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu.
SKD PRIMORSKO sporoča, da brošuro, ki je izšla ob 100-letnici društva, dobite v Tržaški knjigarni.
SLOMŠKOV DOM BAZOVICA vabi v petek, 5. februarja, na okroglo mizo z naslovom RAZLIČNI POGLEDI NA ZAŠČITNI ZAKON. Ugledna gosta bosta Miloš Budin in Peter Močnik. Začetek ob
20.30.
KRIŠKI	PRI-
PRAVLJALNI ODBOR vabi vaščane na javno skupščino o bodočnosti Ljudskega doma v Križu, ki bo v petek, 5. februarja, ob 17.30 v domu. Navzoči bodo tudi predstavniki LD in nepremičninske družbe.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
- v petek, 5. februarja ob 20. uri bo srečanje z ALENKO REBULA ob izi-
du knjige Globine, ki so nas rodile - zgodnje otroštvo v otroku in odraslem.
SD SOKOL in SKD
IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek, 5. februarja t.l. ob
19.30	v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabreži-
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi na ogled razstave BORSTANSKA NARODNA NOSA. Otvoritev bo v petek, 5. februarja 1999 ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. Spored: predstavitev knjige Marte Košuta »Tržaška noša in njena vezenina« s prikazom diapozitivov noš in nastop Zenske vokalne skupine Saurinke iz slovenske Istre. Razstava bo odprta v soboto, 6. februarja od 17. do 20.
ure, v nedeljo, 7. februarja od 15. do 20. ure in v ponedeljek, 8. februarja od 17. do 20. ure. Narodne noše so izdelale domače ženske pod mentorstvom gospe Marte Košuta.
ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST vabi vse otroke na obisk jame v Briščikih, v soboto, 6. februarja 1999. Zbirališče na Trgu Oberdan, ob 14.15. Prijavite se na tel. št. 040-360324. Obenem obvešča, da bo pustni ples za otroke, v soboto, 13.2.99 na sedežu TPK Sirena, od 14. do 18. ure.
MAJENCA DOLINA v
sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mrikrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176.
DEFILE PUSTNIH MASK bo v petek, 12. februarja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijavnice so na razpolago v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Prijavite se lahko do četrtka, 11. februarja. Čakajo vas bogate nagrade!
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro).
H ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa sporoča staršem, da bo v ponedeljek, 8. februarja 1999, ob 18. uri na podružnici - Canestrinijeva ploščad, 7 - izredni roditeljski sestanek za manj uspešne dijake.
S_______________IZLETI
KSST (Klub slovenskih študentov -Trst) nudi vse informacije o SMUČARSKIH IZLETIH IN SUPER ŠTUDENTSKIH ZIMO-VANJIH v Sloveniji, Italiji in Franciji (februar - marec). Prevoz, apartma, smučarska karta, žur na snegu: vse po zelo ugodnih slovenskih študentskih cenah. Ce se hočeš nam pridružiti, pokliči čimprej ali pridi v klub, v ul. Mazzini 46, tel. 040631203 (vsak ponedeljek, od 16.30 do 18.30) ali pokliči Katjo na tel. 040220525/03478520187 (v popoldanskih urah).
SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. februarja avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v sredo, 3. februarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573.
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA prirejata dne 11. februarja t. 1. izlet na kmetijski sejem v Verono. Vpisovanje in informacije na Kmečki zvezi, tel. 040-362941 in Kmetijski zadrugi, tel. 040-8990111.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PRODAM stanovanje v Ul. Cologna, 3. nad., z dvigalom, balkon. Tel. v večernih urah na tel. št. 040-412549.
IŠČEM DELO pri varstvu starejše osebe. Tel. 040-281266 od 10. do 15. ure.
DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC - Ana in Sabina - vabi na pustno večerjo, v soboto, 13. februarja od 20. ure dalje. Zaplesali se boste ob glasbi muzikantov iz Doline. Rezervacije na telefon 040-229168 od 4. februarja dalje. Maske zaželjene.
FIAT 126, letnik 73, v zelo dobrem stanju, prodajam za 800.000 lir. Tel. št. 040-220796 v večernih urah ali pustiti sporočilo na tel. tajnici.
CITROEN AX, letnik ’90 prodam. Tel. 040-228519 po 15. uri.
PRODAM pekarno-slaščičarno v središču mesta z dobro klientelo. Tel. 040-327222.
FARMA KRALJIC, Pre-beneg 99, prodaja eno leto stare kokoši, vsak dan od
15.30	do 17. ure. Tel. 040-232577.
PRODAJAM tri pare otroških smuči dobre znamke. Tel. 040-231560.
VDOVA, zanesljiva, vešča gospodinja išče delo. Oglasite se na tel. št. 00386-61-73784.
NAŠLI SMO črnega mladega psa na Opčinah. Lastnik naj pokliče na tel. št. 040-212013 ali 040-213701.
KMEČKO POMOČ v
vrtu in malem vinogradu potrebujem občasno, enkrat-dvakrat tedensko. Tel. ob večernih urah na št. 0481-390788.
PRODAM Fiat 500 S, 900 kub., letnik ’97, bele barve, kataliziran, za 9 milijonov lir. Tel. na št. 040-370209 v jutranjih urah.
PRODAM kombi Wolk-swagen, letnik ’80, v dobrem stanju. Tel. št. 040-54026 po 20. uri.
OPEL CORSA, 1400 Šport, letnik ’93, 85.000 km prodam. Tel. 0335-5268055.
SMUČARSKE ČEVLJE
Alpina št. 5 in pol, Alpina št. 6, San Marc o št. 12 in pol ugodno prodam. Začetnikom podarim smučarske čevlje Alpina št. 5 in Tecnica št. 9. Tel. 0481-82087 v večernem
NUJNO IŠČEM delo pri varstvu starejših oseb, otrok in pri gospodinjskih opravilih, ne v nočnih urah. Tel. št. 771769 od
12.30	do 14. ure in od 20. do 21.30.
PRIVATNIK nujno kupi stanovanje, približno 50 kv. m., v dobrem stanju, zračno in svetlo, primerno za starejšo osebo, po možnosti na območju Rojana, Grete, Kon-tovela ali Proseka. Tel. 040-828189 ali 0347-4138222.
BOSS ME-5 Multiple effect, s specialnimi zvoki za kitaro, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-281330 v večernih urah.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8.
OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni!
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-279253
KMEČKI TURIZEM pri
Kukukovih v Doberdobu se nadaljuje. V ponedeljek, torek in sredo zaprto. Tel. št. 0481-78140.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, ob torkih in sredah zaprto, tel. 040-200898.
V MEDJEVASI je osmi-ca pri Borisu.
PRISPEVKI
V	počastitev spomina drage sestre Ude daruje Ada z družino 50.000 lir za PD Slovenec in 50.000 lir za MePZ Slovenec-Sla-vec.
V	spomin na Ninota Toscana darujeta družini Prašelj in Sterni 60.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Milana Ambrosija daruje Cele-Silvano 50.000 lir za Gim-nastični-ritmični odsek SZ Bor.
V	spomin na pokojnega svaka Antona Cesarja darujeta Anica in Stano Škabar 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V spomin na Antona Cesarja daruje Pino Purič z družino 50.000 lir za Skupnost Družina Opči-
ne.
Dijaki avtobusa št. 3, ki so se udeležili pokrajinskega tekmovanja v smučanju darujejo
40.000	lir za Sklad Mitja Cuk namesto šoferju, ki se je napitnini prijazno odrekel.
V spomin na drago IT de Hrvatič darujeta Ste-vo in Sonja Zahar 25.000 lir za PD Slovenec in
25.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
t
Mirno je zaspala naša draga in dobra
Marija Škabar vd. Šemec
Žalostno vest sporočajo sin Radovan, hčerka Darka, snaha Danica, zet Silvij, vnuki Danjel, David in Dejan, vnukinja Irena, sestre Valerija, Milka, Marta in brat Mirko z družinami
Pokojnico bomo pospremili iz tržiške bolnice v šempolajsko cerkev, jutri, v sredo, 3. februarja, ob 12. uri, kjer bo ob 13.30 sledila sv. maša in pogrebni sprevod na šempolajsko pokopališče.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Prečnik, 2. februarja 1999
t
Sporočamo žalostno vest, da je v Zagrebu preminila predraga teta
Ema Pertot por. Hreljanovič
(OD ŠTAKO)
Za njo žalujejo nečaki
Boris, Gracijela, Igor,
Majda, Mito in Nadja z družinami
Trst, Koper, Ljubljana, Zagreb, 2. februarja 1999
t
Nepričakovano nas je zapustila naša predraga
Vera Crismani vd. Puntar
Žalostno vest sporočajo hčerki Maida in Milena, zeta Giovanni in Mirjan, vnuki Peter z družino, Kristina in Martina, svakinja Marija z Jordanom, Gigi in Anica z družinama ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v petek, 5-februarja, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v proseško cerkev. Kontovel, 2. februarja 1999
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob boleči nenadni iz-gubi drage mame Vere izreka sopevki Majdi občuteno sožalje
cerkveni pevski zbor Zgonik
torkova priloga PRIMORSKEGA DNEVNIKA
NA SLIKAH
ZGORAJ: Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju se ni rodilo pod srečno zvezdo. Zaradi močnega sneženja so namreč morali uvodni ženski superveleslalomsinoči preložiti. Alexandra Meissnitzer (na sliki) in ostale tekmovalke bodo morale še malce potrpeti
ZGORAJ DESNO: Moštvo Denver Broncos je že drugo leto zapored osovjilo naslov prvaka v ameriškem nogometu. Finalni Super Bowl je dogodek, ki je v ZDA povsem zasenčil svetovno smučarsko prvenstvo, čeprav se to letos odvija v Vailu
SPODAJ: Zmagovalec prvega letošnjega teniškega grand slam turnirja v Melbournu Rus Ka-felnikov je po poškodbi kolena še lani zmajeval z glavo: »Zmage proti boljšim so same že zgodovina.«
SPODAJ DESNO: Teden dni po polomu v Cone-9Hanu so Jadranovi košarkarji z zmago proti vodilnemu spet poleteli visoko. Kot Grbec na naši sliki...
Zaradi nerazčiščenih odnosov z lastništvom kluba je podpredsednik in pooblaščeni upravitelj tržaškega košarkarskega prvoligaša Lineltexa Angelo Baiguera včeraj tudi uradno odstopil s svojega položaja. Da z ameriškimi lastniki kluba ne najde več skupnega jezika, je bilo jasno že prejšnji teden, toda Baiguera je svoj odstop odložil za nekaj dni, da ne bi »vznemirjal moštva pred pomembnim srečanjem proti Montecatiniju«. Razlogi za odstop v sporočilu društva niso navedeni, toda kaže, da so kratek stik povzročili Bai-guerijevi slabi odnosi s Frankom Gar-zo, predsednikom in lastnikom Adria-cala, to je podjetja s sedežem v ZDA, ki je od tržaške Občine prejel pooblastilo za upravljanje »športnega mesta«, ki združuje stadion Nereo Rocco in bližnjo športno palačo v gradnji. Oddaljeni Američan za klub (in njegove
težave) naj ne bi kazal prevelikega zanimanja.
Pri tem je zanimivo, da je mesto pooblaščenega upravitelja kluba »začasno« prevzel slovenski reprezentant in gonilna sila Lineltexa Teoman Alibego-vič, ki se je tako znašel v težavni dvojni vlogi igralca in odbornika. Položaj še dodatno zakomplicira dejstvo, da je Alibegovič istočasno tudi Garzov svak, kar slovenskega košarkarja hočeš nočeš spravlja v nehvaležen položaj, da je istočasno delodajalec in »uslužbenec« trenerja Cesara Pancotta.
Alibegovič je kajpak resna in odgovorna oseba, ne dvomimo v njegovo korektnost, kot Slovenci se lahko celo veselimo, da je v bistvu postal prvi mož tržaškega kluba, vendar pa bi bilo seveda boljše, če bi se lahko predvsem posvetil igranju. Upajmo torej, da bo njegova dvojna vloga res samo začasna.
DANES V PRILOGI
Večanje
prednosti
Doberdobska Mladost je svojo prednost v 2. amaterski nogometni ligi povečala že na sedem točk
Stran 7 7
Blišč in beda
južnoameriškega
nogometa
Naš sodelavec Bruno Križman si je med svojim potovanjem po Južni Ameriki ustvaril jasnejšo sliko o tem, kaj nogomet pomeni za Argentince in Čilence
Stran 15
Torkov pogovor:
Dorica Žagar
Nekdanja odbornica, rekreativka, Zena predsednika športnega društva, mati dveh športnic, seznama pa še ni konec...
Stran 18
Nepozabna izkušnja
Reprezentanti FJK iz vrst Krasovega namiznoteniškega odseka so nam posredovali svoje vtise z 9. zimskih športnih iger Alpe Jadran v dolini Fiemme
Stran 19
Uspelo izkrcanje na Sardiniji
Krasove namizoteniške prvoligaške so v gosteh premagale ekipo Quattro Mori in se ji tako oddolžile za poraz s prve tekme v Zgoniku
Stran 19
Odbornik in igralec
Po odstopu podpredsednika Angela Baiguere je bil slovenski košarkar Teoman Alibegovič imenovan za pooblaščenega upravitelja tržaškega prvoligaša Lineltexa. Znašel se je res v nerodnem položaju...
Stran 20
PROMOCIJSKA LIGA / VIS. KOLU
Le Zarja/Gaja osvojila točko Hud spodrsljaj kriške Vesne
Praznih rok je ostala tudi okrnjena ekipa proseškega Primorja
Zaija/Gaja - Cividalese 0:0
ZARJA/GAJA: Falletti, Dussoni, Grgič (Martinuzzi), Borstner, Donag-gio, Cotterle, Sclaunich, Lorenzi (KariS, Križmančič, Giorgi (Štrukelj), Deste.
Ob hudem mrazu in na trdnem bazovskem igrišču sta se ekipi razšli brez gola, ki je zadovoljil domačo ekipo Zarje/Gaje in goste iz Čedada, ki so si skozi vso tekmo prizadevali, da odnesejo točko. In tudi kaj več niso pokazali, saj niso niti enkrat resno zaposlili domačega vratarja Fal-lettija, ki je skozi ves prvi polčas le enkrat nekoliko resneje posegel. Kronika tekme je bila skopa, saj je do prve resnejše akcije prišlo okrog 20. minute, ko je Sclaunich z glavo poslal žogo z ugodnega položaja za las mimo vrat. Čeprav so imeli v začetku pobudo naši igralci, je bila to edina resna priložnost v prvem polčasu. 2e v prvi minuti drugega polčasa se je ponudila ugodna priložnost Giogiju (na sliki z žogo), ki je sam pred vratarjem streljal odločno proti vratom, toda le-ta je žogo odbil v polje. Igra je bila v nadaljevanju bolj živahna, toda priložnosti za gol za gol ni bilo vse do polovice polčasa, ko je Deste z ugodnega položaja poslal žogo spet mimo vrat. Gostje so se kar dobro branili pred neučinkovitimi napadi domačinov. Le občasno so se prebili do Fallet-tijevih vrat in si tudi priborili nekaj kotov, a brez uspeha. In ko je na koncu tekme Sclaunich - tokrat eden boljših na igrišču - zadel prečko, je bilo jasno, da tokrat naša ekipa ne bo zmagala.
Kljub temu moramo biti s točko zadovoljni, saj naša združena ekipa že vrsto kol igra uspešno (-d.gr.-)
MonMcone - Primorje 2:0 (0:0)
PRIMORJE: Spadaro, Bazzara, Crocetti, Batti, Dagri (Pahor), Lovrečič, Stocca (Braini) Legiša, Ostrouška, Lando, Cemjava (Pesca-tori).
Proseška enajsterica se vrača s Tržiča praznih rok, saj so jo domačini povsem zasluženo zmagali. Že od samega začetka je bilo jasno, da so domačini računali na celoten izkupiček, kajti so igrali s tremi napadalci in so predvajali agresivno in dinamično igro.
»Rdeče-rumeni« so se v prvem polčasu dobro branili in čeprav je bilo nekaj zmedenih situacij v kazenskem prostoru, gostitelji niso imeli ugodnih priložnosti za zadetek. Se vedno pa je bilo Primorje premalo učinkovito v napadu, tako da se je igra odvijala večinoma na polovici igrišča »rdeče-rumenih«.
V drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila, domačini pa so postajali v napadu vse bolj nevarni, dokler se niso spretno prislužili 11-
metrovko in so tako povedli. Malo zatem so podvojili neposrendo s prostega strela in tekme je bilo dejansko konec, kajti domačini so se z izidom zadovoljili in niso tvegali več ničesar, tako je Primorje napadalo s težavo in ni utegnilo ustvariti nevarnih priložnosti, ki bi ponovno »odprle« tekmo. (Braini)
Vesna - Capriva 0:1 (0:0)
VESNA: De Rota, Daris, Sambal-di, Malusa, Bandel, Lovullo, Lako-seljak (v 46.min. Giovini), Bartoli, Pellaschier, Sannini (v 77.min, Cok), Sedmak (v 78.min. Apollonio).
Izključen v 45. minuti Malusa.
Tekla je že 90. minuta igre in do kosti premraženi navijači so nestrpno čakali na sodnikov žvižg, ko je nogometaš Caprive Striolo preigral Giovinija, se otresel Sambaldija ter v kazenskem prostoru prehitel vratarja De Roto, ki mu je stekel nasproti in potisnil usnje v mrežo. Res hladna prha za Vesno, ki je v tem dvoboju računala na zmago, ob negodovanju kriških navijačev pa je izgubila. Po
prikazani igri ekipi gotovo nista ogreli navijačev, saj se je igra v prvem delu odvijala pretežno na sredini igrišča, ki je bilo sicer poledenelo in je precej oviralo reden potek srečanja. Večjih nevarnosti za oba vratarja ni bilo, če izvzamemo resen poseg De Rote v 7. minuti, medtem ko je njegov kolega Sorato zanesljivo ubranil močan strel Sanninija. Prav v zadnji minuti prvega polčasa je kapetan Malusa zakrivil grob prekršek na sredini igrišča, ki bi si vsekakor zaslužil rameni karton, nikakor pa ne rdečega, kot se je odločil sodnik Canese iz Pordenona.
V nadaljevanju so se tako gostje znašli ob številčni premoči, česar pa niso znali izkoristiti. Po dragi strani se je Vesna sicer dobro upirala gostom, na dlani pa je, da so v nedeljo Križani, na tem pomembnem srečanju, odigrali verjetno svojo letošnjo najslabšo tekmo. Sčasoma je tako Capriva prevzela vajeti igre v svoje roke in začela v končnem delu, ko sta igrišče zapustila Sedmak in solidni Sannini, močno pritiskati. Prav v tem delu je stopil v ospredje 39-letni igralec-trener gostov Scarel, ki je spodbujal svoje k zmagi in bil izredno nevaren v izvajanju prostih strelov. Ko so vsi že mislili, da se bo tekma končala brez gola, je v zadnji minuti padel zadetek in spravil v obup kriške navijače.
Po tem porazu se je položaj Vesne na lestvici znatno poslabšal. Do konca prvenstva manjka še 12 kol, zato morajo Križani čimprej odločno reagirati in se skušati izvleči iz neugodnega položaja. Prva taka priložnost se jim ponuja že v nedeljo pri Pon-ziani, saj se bosta v ekipo vrnila kapetan Soavi in bomber Sirca. (B.R.)
Promocijska liga
IZID118. KOU
Aquileia - Ludnico 2:1, Maranese - Man-zano 0:1, Monfalcone - Primorje 2:0, Muggia - Latte Carso 2.0, Palmanova -Ponziana 2.0, San Canzian - Gradese 1:3, Vesna - Capriva 0.1, Zarja/Gaja - Cividalese 0:0.
LESTVICA
Palmanova	18	14	3	1	40:13	45
Gradese	18	9	4	5	362 6	31
Utte Carso	18	9	4	5	25:19	31
Monfalcone	18	6	10	2	22:15	28
Lucinico	18	7	7	4	2824	28
Muggia	18	8	3	7	19:17	27
Zarja/Gaja	18	6	8	4	23:15	26
Cividalese	18	6	6	6	20:18	24
Primorje	18	6	5	7	18:28	23
Aguileia	18	6	4	8	2426	22
Ponziana	18	6	4	8	2327	22
Manzano	18	5	6	7	17:16	21
Capriva	18	4	5	9	7:15	17
Vesna	18	1	11	6	11:18	14
San Canzian	18	3	5	10	17:34	14
Maranese	18	2	7	9	14:33	13
PRIHODNJE KOLO
Capriva - Zarja/Gaja, Cividalese -Aguileia, Gradese - Monfalcone, Latte Carso - Palmanova, Lucinico - Maranese, Manzano - San Canzian, Ponziana - Vesna, Primorje - Muggia.
1. amaterska liga
IZID118. KOU
Gonars - Futura 1:4, Isonzo - Sovodnje 2:0, Juventina - Edile 1:0, Opicina - Pro Cervignano 1:1, San Giovanni - Pro Ro-mans 10, San Lorenzo- Ruda 2:1, Trivi gnano - P.Fiumicello 2:0, Union - Aielb 3:1.
LESTVICA
Union 18 12 4 2 28:11 40 Futura 18	11	4	3	36:13	37
San Giovanni 18	9	8	1	24:10	35
San Lorenzo 18	10	5	3	28:17	35
Isonzo 18	10	3	5	273	33
Trivignano 18	9	4	5	2523	31
ProCen/ignano18 7 6 5 2021 27 ProRomans 18	6	8	4	2920	26
Sovodnje 18	6	6	6	16:18	24
Ruda 18	5	6	7	2126	21
Opicina 18	6	2	10	2825	20
Juventina 18	5	3	10	19:36	18
Edile Adr. 18	4	3	11	2128	15
Gonars 18	3	5	10	22:36	14
Pro Fiumicello18	1	7	10	13:39	10
Aiello 18	1	4	13	9:31	7
PRIHODNJE KOLO
Aiello - Juventina, Edile - Opicina, Futura -San Lorenzo, Pro Cervignano - Gonars, Pro Rumicello - San Giovanni, Pro Ro-mans - Isonzo, Ruda - Trivignano, Sovodnje-Unton.
Krstni nastop I. Černjave s člani Primorja
Trener članske ekipe Primorja Nevio Bidussi ima res veliko zaupanje v mlade nogometaše. Tokrat je poslal na igrišče 16-letnega Igorja Cemjavo, ki sicer nastopa še za naraščajnike, kjer je eden stebrov ekipe. Igor je svojo nogometno pot začel prav pri Primorju, nato pa je zaigral v vseh mladinskih kategorijah za naše združene ekipe, ponaša pa se lahko tudi s prejetim pokrajinskim in še bolj prestižnim medpok-rajinskim naslovom, kar predstavlja res dober uspeh. Kljub porazu Primorja, smo lahko zadovoljni z nastopom vseh mladih, saj predstavljajo bogat zalogaj za ves zamejski nogomet in zaupanje vanje utrjuje tudi njihovo samozavest.
1. AMATERSKA LIGA
Preporod Juventine
Štandrežci spet zmagali - Poraz Sovodenj
Juventina - Edile Adriatica 1:0 (0:0)
STRELEC: Lavena.
JUVENTINA: Faggiani, Kaus, D. Trampuš, Screm, Milotti, Rupil (Macuzzi), Donati, Kobal, Doria (Lavena), Braida, Gismand.
Ce štadnreškemu moštvu v prvem delu tega prvenstva nikakor ni šlo od rok, pa kaže, da ji gre v drugem delu kot po olju. Juventina je namreč v nedeljo spet zmagala, osvojila zlata vredne točke in se tako poma-nila navzgor na lestvici. Kar pa je še pomembneje, je to, da je premagala enega izmed neposrednih nasprotnikov za obstanek v ligi, tržaško ekipo Edile Adriatica.
Tekma se je začela ugodno za našo ekipo, saj je sodnik že po 15 minutah izključil enega od gostujočih igralcev. To so domačini izkoristili in ustvarili nekaj zelo nevarnih priložnosti za zadetek, toda pri zaključevanju na vrata niso imeli sreče.
Tudi v drugem polčasu je Juventina nadaljevala z napadi in zamudila nekaj priložnosti za zadetek. Nekaj minut pred koncem srečanja pa je domače moštvo zasluženo povedlo. Zadetek pa je dosegel Lavena, ki je spretno z lobom ukanil nasprotnega vratarja.
Za izredno dragoceno zmago je treba pohvaliti prav vse nogometaše, ki so dali vse od sebe. Zopet so dokazali, da se da z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti tudi z zelo okrnjeno ekipo doseči tudi v tej ligi dobre rezultate.
Isonzo San Pier - Sovodnje 2:0 (2:0)
SOVODNJE: Zoff, Bregant, Cemic, Interbartolo, Po-lesello (D. Fajt), F. Sambo, Zotti, Cescutti (E. Sambo, Peteani), Marassi, M. Fajt, Condolf.
Sovodenjci, ki so resnici na ljubo nastopili v dokaj okrnjeni postavi, so zasluženo izgubili, predvsem zaradi slabe igre v prvem polčasu. Oba gola so namreč dobili po nerodnih napakah v obrambi.
V drugem polčasu so naši nogometaši reagirali in bi lahko stanje celo izenačili, saj je Cescutti zadel vratnico, poleg tega sodnik ni dosdil čiste enajstmetrovke v korist Sovodenjcev, ko so gostitelji v kazenskem prostoru zrušili na tla Polesella. Sovodenjci so dobro igrali tudi potem, ko je bil izključen Condolf.
Za požrtvovalnost v drugem polčasu je treba pohvaliti vso sovodenjsko ekipo, predvsem pa Interbartola.
"MŠE" ŽBAUtE
ZBIRA 6. RUPEL
Pet zmag in en neodločen rezultat: to je izkupiček naših enajsteric na pretežno trdih in poledenelih igriščih. Skupno je naših 11 ekip (Breg B je bil prost) odneslo 16 od 33 možnih točk. Tokrat so se bolje odrezale ekipe nižjih lig, saj je v višjih ligah uspelo zmagati le Juventini. Poudariti velja vsekakor, da so se, podobno kot prejšnjo nedeljo, spet dobro odrezale obrambe, saj so prejele le 9 golov.
V	promocijski ligi je do točke prišla le Zarja/Gaja, ki je drugič (prvič v Marami) igrala neodločeno brez gola. To je bila obenem tudi prva sezonska tekma, v kateri »modro-rumeni« niso dali gola.
Pekoč poraz, predvsem zaradi lestvice in vzdušja v ekipi, je doživela Vesna, ki je tik ob izteku srečanja izgubila proti neposrednemu nasprotniku v boju za obstanek v ligi. Za Križane je bil to tretji zaporedni domači poraz, s katerim so »plavi« zdrknili na predzadnje mesto lestvice.
Slabe novice prihajajo tudi iz tabora Primorja, kjer se nadaljuje serija poškodb. Potem ko se je letošnja seznoa verjetno že končala za Auberja, Štolfo in Tomasija, se je v Tržiču poškodoved še Dagri, ki se je moral zateči celo v bolnišnico zaradi zloma nosnice. Velike težave torej za trenerja Bidussija, ki je v nedeljo poslal na igrišče že šestega nogometaša iz mladinskih vrst. Krstni nastop v članski ekipi je tokrat opravil Igor Cemjava (1982).
V	1. AL si je Juventina z drugo zaporedno zmago končno nekoliko opomogla, saj ima sedaj za petami štiri ekipe. Po nedeljskem porazu pa se je nekoliko poslabšal položaj Sovodenjcev. Marko Fajt in soigralci so v zadnjih štirih nastopih iztržili le točko.
V	2. AL se nadaljuje zmagoviti pohod doberdobske Mladosti (13. prvenstvena zmaga), ki je izkoristila neodločen izid drugouvrščene Medee in ima sedaj že 7 točk prednosti.
Dvojica Jurincich in Canelli je bila spet uspešna (7 golov v zadnjih treh tekmah). Brežani so tako z drago zaporedno zmago potrdili dobro formo, zato se v nedeljo v Dolini obeta res zanimiv derbi z Mladostjo.
V	3. AL igra Kras po zamenjavi trenerja kot prerojen. Potem, ko je bil praktično že odrezan od boja za napredovanje, se je po četrti zaporedni zmagi prebil do tretjega mesta. Omeniti velja tudi visoko zmago druge postave Primorja, ki je v anticipirani tekmi gladko odpravila zadnjeuvrščani Portuale B.
Lestvica strelcev naših ekip
10 golov: Canelli (Breg), Caiffa (Mladost), Vrše (Zarja/Gaja »B«); 9 golov: Giorgi (Zarja/Gaja); 7 golov: Policardi (Primorec); 6 golov: Pescatori, Lando (Primorje), Mania (Mladost); 5 golov: Marassi (Sovodnje), Blanos (Primorec), Delise (Breg B), Floridan (Kras), Kuk (Primorje B); 4 gole: Ispiro, Deste (Zarja/Gaja), Jurincich (Breg), Srebemich, Bosco (Primorec), Vengust (Kras), Cocevari, Pitacco (Zarja/Gaja B); 3 gole: Pellaschier (Vesna), Gambino, Braida, Lavenna (Juventina), M. Fajt, F. Sambo (Sovodnje), Bergant (Mladost), Mauri, Sila, Paoli (Breg »B«), Coccoluto, Chies (Kras), P. Emili (Primorje B); 2 gola: Štolfa (Primorje), Sannini, Sirca (Vesna), Sclaunich (Zarja/Gaja), Gomišček, Lazzara, Rupil (Juventina), Asselti, Vuk (Breg), Viturelli, Croci (Mladost), Sin-covich, Naperotti (Primorec), Blau (Breg B), Mosca, Vascotto (Kras), Kalc, Cal-zi (Zarja/Gaja).
2. amaterska liga
SKUPINA D IZID116. KOLA
Chiaitria - Isonzo 32, Rncančeri - Poggto 2:0, Medea - Torviscosa 0:0, Mladost -Roianese 43, Porpetto - Breg 03, Tore -Campanelle 12, Villa - Staranzano 09.
Mladost	LESTVICA 16 13 2 1 29:10				41
Medea	16	10	4	2 33:15	34
Rncantieri	16	8	5	3 20:15	29
Torviscosa	16	8	4	4 19:13	28
Villa	16	6	4	6 20:18	22
Chiarbola	16	5	7	4 14:13	22
Campanelle 16		5	6	5 16:21	21
Staranzano	16	4	8	4 2421	20
Poggio	16	5	3	8 2029	18
Roianese	16	4	5	7 21:29	17
Breg	15	3	7	5 19:19	16
Porpetto	16	4	1 11 1025		13
Tumam	15	3	3	9 20:28	12
Tore	16	1	5 10 22:31		8
PRIHODNJE KOLO
Breg - Mladost, Campanelle - Medea, Turriaco - Tore, Poggio - Porpetto, Roianese - Villa, Staranzano -Chiarbola, Torviscosa-Rncantieri.
2. amaterska liga
SKUPINA E IZID116. KOLA
Azzuna Prem. - Como 09, Mariano - Milanova 1:1, Moraro - Aurora 09, Piedmonte -Azzurra Go 1:1, Portuale - Primorec 1.0, Pro Fana - Medeuzza 09, Sanf Andrea -Savorgnanese 1:1.
LESTVICA
Mariano	16	9	6	1	20:6	33
Pro Fana	16	9	5	2	23:11	32
Primorec	16	8	3	5	27:14	27
Medeuzza	16	7	6	3	18:17	27
Azzurra Go	16	7	5	4	20:9	26
Portuale	16	7	5	4	24:15	26
Azzurra Prem.16	8	2	6	19:17	26
Como	16	5	3	8	13:17	18
Piedimonte	16	3	8	5	17:24	17
Villanova	16	3	7	6	18:22	16
Moraro	16	3	5	8	1222	14
Sanf Andrea	16	3	5	8	18:31	14
Savorgnanese16 1 8 7 1325 11 Aurora Buon. 16 1 8 7 1224 11
PRIHODNJE KOLO
Aurora - Portuale, Azzurra Go - Mariano, Como - Piedimonte, Medeuzza - Sanf Andrea, Primorec - Pro Fana, Savorgnanese -Azzurra Prem., Milanova • Moraro.
3. amaterska liga
SKUPINA G IZID116. KOLA
CGS - Montebelo 2:0, Kras - Fogliano 3:0, Sagrado - Venus TO, San Vito -Zarja 2:1, Union - CUS 1:0, Vermegliano -Romana 2:1, Breg ni igral.
LESTVICA
Vermegliano 14	9	4	1	30:13	31
Sagrado 15	9	3	3	209	30
Kras 15	8	3	4	22:11	27
Romana 15	8	2	5	28:17	26
Fogliano 15	7	4	4	32:19	25
CGS 15	6	7	2	26:15	25
Breg 14	7	4	3	20:11	25
Montebello 15	5	4	6	28:26	19
Zarja/Gaja B 15	6	0	9	27:29	18
San Vito (-1) 15	5	4	6	19:27	18
CUS 14	2	7	5	11:17	13
Venus 15	1	2	12	8:31	5
Union 15 1 014 11:57 3
PRIHODNJE KOLO
Breg - Union, CUS - CGS, Fogliano -Vermegliano, Montebello - San Vito, Venus - Kras, Zarja - Sagrado, Romana ne igra.
3. amaterska liga
SKUPINA F IZID116. KOLA
Audax - Castions 13, Grado - Pieris 0.2, Malisana - Strassoldo 0.2, Ontagnanese - Fossalon 2:1, Primorje B - Portuale B 5:1, Santamaria - Begliano 1:0, Terzo -Villesse19.
LESTVICA
Santamaria	16	13	3	0	42:5	12
Castions	16	11	5	0	35:8	38
Terzo	16	11	2	3	33:13	35
Pieris	16	10	2	4	33:19	32
Malisana	16	6	3	7	2322	21
Audax	16	6	3	7	24:23	21
Strassoldo	16	6	3	7	2121	21
Begliano	16	5	5	6	2323	20
Ontagnanese 16	4	6	5	1620	13
Villesse	16	3	6	7	1829	1*
Grado	16	3	5	8	13:30	1*
Primorje B	16	3	3	10	13:35	12
Fossalon	16	1	8	7	14:25	1'
Portuale B	16	1	1	14	11:48	3
PRIHODNJE KOLO
Begliano - Primorje B, Fossalon -Terzo, Malisana - Ontagnanese. Pieris - Audax, Portuale - Gra°0, Strassoldo - Castions, Villesse -Santamaria.	____^
2. AMATERSKA LIGA / V 16. KOLU
MLADINSKE LIGE / NA GORIŠKEM IN TR2ASKEM
Doberdobska Mladost še povečala prednost
Pomembna zmaga Brega - Neroden poraz Primorca
Naraščajniki Sovodenj osvojili pomembno zmago v Štarancanu
Najmlajši: visoka zmaga Zarje/Gaje
SKUPINA D
Mladost - Roianese 4:0 (3:0)
STRELCA: Bregant 2, Mania 2.
MLADOST: S. Gergolet, Kobal, Zin, Marušič (Ferletic), Sita, Fontana, Croci, Vitturelli (Virgilio), Bregant, Mania, P. Gergolet (D. Gergolet).
Doberdobska ekipa je zanesljivo doma premagala tudi Roianese in tako še povečala svojo prednost na lestvici nad dugouvršCeno Medejo, ki sedaj znaša celih sedem točk. Derbi v Medeii med domačo ekipo in tretjeuvrščeno Torvisco-so se je namreč končal neodločeno.
Sama tekma se je zaCela dokaj ugodno za Doberdobce, ki so povedli že v 7. minuti z Bregantom, ki se je najbolje znašel v gneCi, ki se je ustvarila v kazenskem prostoru. Gostitelji so nadaljevali z napadi, tako da so jih morali gostje zaustavljati s prekrški. Nad Vitturellijem je bil v 20. storjen grd prekršek, tako da je Roianese odtlej ostal z desetimi nogometaši na igrišču. To je še olajšalo nalogo Mladosti, ki je nekaj minut zatem t dosegla drugi gol z Maniaom. Tik pred iztekom polčasa je iosti igralec dal še tretji gol in tekme je bilo dejansko konec.
V drugem polčasu so Doberdob-ci le nadzorovali igro, dosegli so Se en zadetek z Bregantom in visoka zmaga je bila tu. Za vno-viCžen uspeh in dobro igro je treba pohvaliti vso ekipo, posebno pohvalo pa si zasluži Bregant, ki je dal dva gola in je tudi odlično zamenjal obolelega Caiffo.
Porpetto - Breg 0:3 (0:1)
STRELCA: Canelli 2 in luricich.
BREG: Gregori, Pavletič, Botte-ri, Scibilia, Doz, Prašelj, Canelli, Olenik (Tedeschi), lurincich, Mes-sina (Asselti), Vuk (Babudri).
Brežani so v nedeljo v Porpettu osvojili zlata vredne točke v boju za obstanek v ligi. Bregovi nogo-nietaši so zaceli tekmo zelo odločno in zbrano ter v 20. minuti povedli: Olenik je lepo podal na sredino kazenskega prostora, kjer se je najbolje znašel lurincich, ki je žogo potisnil v mrežo. Ze v tem delu so Brežani imeli še nekaj priložnosti za gol s Canellijem in lu-tincichem.
Ze v uvodnih minutah drugega Polčasa je za Breg dosegel drugi
gol Canelli. Nekaj minut kasneje pa je Pavletič rešil Bregova vrata, s tem da je žogo odbil na gol-Crti. Tretji gol je spet dal Canelli na podajo lurincicha.
S tem je bilo tudi tekme dejansko konec. Za lepo zmago so vsi zaslužni, posebno pohvalo pa si zasluži Olenik, ki je gospodaril na sredini igrišča.
Brežani bodo spet zaposleni že jutri, ko bodo v zaostali tekmi (upati je, da bodo CetrtiC vendarle igrali) jutri v Dolini ob 20.30 igrali proti Isonzu.
SKUPINA E
Portuale - Primorec 1:0 (1:0)
PRIMOREC: Martellani, Procen-tese (Cisilin), Corona (Pagliaro), Sincovich, Parovel, Policardi, Por-ro, Sorrentino, Bosco, Blanos, Le-giša (Berlitz).
Trebenci so tokrat morali kloniti na ledeno-mrzlem igrišču »Er-vatti« pred solidnim »pristanišč-niki«.
Tekma je bila vse prej kot lepa, vreme in trdo igrišče pa sta odločno pogojevala igro obeh enajsteric.
V takih izrednih okolišcienah pa seveda velja rek, da kdor prvi zadene, nato tudi zmaga. Tako je tudi bilo in odločilne so bile prve četrt ure tekme, ko je Portuale izkoristil trenutno zmedo treben-ske obrambe in povedel približno v 15. minuti igre. Primorec pa ni stal križem rok in Bosco je, kljub mrazu, nekoliko ogrel vratarja, ki je moral odločilno poseči, da žoga ne bi končala v vratih. Nato pa bi lahko Sincovich izenačil, a za las ni potisnil žoge v mrežo, tako da je rezultat ostal nespremenjen.
Drugi polčas je minil v znamenju premoči trebenske ekipe, ki so na vse ali nic poskušali stanje izenačiti, a žoga ni hotela v mrežo. Po drugi strani so bili domačini nevarni s hitrimi protinapadi. Prav na koncu pa bi lahko Blanos remiziral, a odlični vratar Portualeja je rešil lastno mrežo in tudi zmago svoje ekipe, Primorec pa je s porazom zamudil priložnost, da bi se približal samemu vrhu lestvice, saj sta obe vodilni ekipi »samo« izenačili.
Na sliki: Primorcev nogometaš Andrej Legiša v akciji.
NARAŠČAJNIKI
NA GORIŠKEM
Staranzano - Sovodnje 1:2 (1:2)
STRELCA ZA SOVODNJE: Assi in Pintar.
SOVODNJE: France-scotto, Stepanovič, Mau-ri, Cotič, Pellegrino, Lovrenčič, Tomšič D., Assi, Padovani, Tomšič S., Pintar.
V	novem letu Sovo-denjci res ne poznajo ovir in tokrat so si naši mladi privoščili tudi Staranzano. Zmaga pa je bila vse prej kot lahka, saj je najprej povedel Staranzano, ki je izkoristil nezbranost v sovodenjskih vrstah. Gol je očitno prebudil sovodenjsko enajsterico, ki je izenačila s tokrat odličnim Simonom As-sijem. Naši pa se niso zadovoljili z neodločenim izidom in kmalu še prešli v povsem zasluženo vodstvo s Pintarjem.
V	drugem polčasu ni prišlo do spremembe rezultata, tako da so naši odnesli domov ves izkupiček. Sovodenjci so tako dokazali, da so v dobri formi, kar seveda kažejo sami rezultati in kar je seveda spodbudno za na-daljni potek prvenstva.
NAJMLAJSI
NA TRŽAŠKEM
Zarja/Gaja - Domio B 4:1 (2:1)
STRELCA ZA ZARJO/-GAJO: A. Kante 3, Strajn
ZARJA/GAJA: M. Kante, Franco, Gregori (Cec-chi), A. Kante, BernetiC, Balde, J. Milic (Vojnovič), Pipan, Stoka (Ota), Strajn, Milkovič (A. Milic)
Čeprav niso igrali najbolje, so naši najmlajši igralci združene ekipe Zarje/Gaje prepričljivo premagali sicer skromno ekipo Domia, ki se je kar dobro upirala bolj kotiranim našim nogometašem, tako da je samo proti
koncu tekme popustila.
Tekma se je za varovance trenerja Zežlja kar dobro pričela, ko je z dvema zadetkoma Ale-xandra Kante j a naša ekipa vodila že z dvema goloma prednosti. Tudi igra naše ekipe je bila v začetku še kar dopadljiva, vendar v nadaljevanju so naši fantje nekoliko popustili. Napako so storili, ker so se preveč zaprli v obrambo in to so izkoristili gostje, ki so prav v izteku polčasa izid zmanjšali na 2:1 in tako spet »odprli« tekmo.
Po odmoru se igra »modro-rumenih« ni izboljšala, kljub zamenjavi nekaterih igralcev, ki jih je trener Zeželj poslal na igrišče. V nadaljevanju so
gostje poskušali, da bi izid uravnovesili, vendar je, kljub težkim pogojem, naša obrambna vrsta z izvrstnim Baldejem na Čelu vse nevarne napade odbila. Proti koncu tekme pa so bili spet naši nogometaši tisti, ki so prejeli pobudo v svoje roke in ko je Domio ostal z igralcem manj, je bilo jasno, kdo bo končni zmagovalec, saj je takoj zatem Strajn potrojil in prav na koncu tekme je spet Alexander Kante dal še Četrti zadetek. Torej spet visoka zmaga naših najmlajših, ko jim je letos domače igrišče vsekakor naklonjeno saj niso še pustili gostujočim ekipim niti točke.
-d.gr.-
Izidi, lestvice, strelci
MLADINCI
Izidi 1. kola: Chiarbola - Mont./D.Bosco 2:0, Costa-lunga - Vesna 0:0, Fogliano - Zaule 1:0, Opicina - Luci-nico neod., Turriacco - Domio 1:0, Zarja/Gaja - Pro Ro-mans 1:1. Vrstni red: Zarja/Gaja 29, Opicina 28, Luci-nico 24, Costalunga 20, Pro Romans 19, Chiarbola 18, Domio, Fogliano 16, Zaule 10, Turriacco 9, Vesna 7, Mont./D.Bosco 6. Prihodnje kolo: Lucinico -Zarja/Gaja, Vesna - Zaule. Strelci - 6 golov: Ban, Man-zin (Zarja/Gaja), 4: Škerlj (Zarja/Gaja), 3: Urdih (Vesna), Furlani (Zarja/Gaja), 2: Berce (Zarja/Gaja), Millo, Martincich (Vesna).
NARAŠČAJNIKI
Izidi 5. kola: Cgs - Domio 3:2, Latte Carso - Zaule 5:1, Mont./D.Bosco A - Primorje neod., Muggia -Mont./D.Bosco B 7:0, Opicina - Esperia 2:0. Vrstni red: Latte Carso 42, Primorje, Muggia 28, Chiarbola 21, Mont./D.Bosco A 20, Opicina 19, Cgs 18, Mont./D.Bosco B 12, Domio 11, Esperia 10, Zaule 1. Prihodnje kolo: Primorje prosto. Strelci - 8 golov: Padovani (Sovodnje), Giraldi, Pavletič, Strajn (Primorje), 6: Cernjava (Primorje), 5: Pahor (Primorje), 4: Pellegrino, D. Tomšič (Sovodnje), 3: Martini (Primorje)
NAJMLAJSI
Izidi 3. kola: Cgs - Roianese 3:0, Costalunga - Chiarbola neod., Mont./D.Bosco - Esperia neod., Ponziana - Muggia 0:4, Trieste Calcio - San Luigi neod., Zarja/Gaja -Domio 4:1, Zaule - Opicina 0:2. Vrstni red: Muggia 38, San Luigi 33, Zarja/Gaja 31, Cgs 30, Trieste Calcio 28, Opicina 26, Zaule, Ponziana 23, Roianese 18, Domio 17, Chiarbola 14, Esperia 11, Mont./D.Bosco 8, Costalunga 2. Prihodnje kolo: Esperia - Zarja/Gaja. Strelci- 22 golov: A. Kante (Zarja/Gaja), 5: A. Milič, Strajn (Zarja/Gaja), 4: Pipan (Zarja/Gaja), 3: Vojnovič (Zarja/Gaja). 2: Ce-scutti, T. Devetak (Sovodnje), Balde (Zarja/Gaja), 1: I. Devetak (Sovodnje), BernetiC (Zarja/Gaja).
3. AMATERSKA LIGA / V 15. KOLU
INTERVJU / KRSTNI NASTOP
Krašovci sedaj že na tretjem mestu
Doma so povsem zasluženo premagali Fogliano - Neroden poraz Uarje/Gaje B
Novopečeni sodnik G. Husu
Svojo prvo preizkušnjo je zelo dobro opravil - Trema pred tekmo
SKUPINA G
Kras - Fogliano 3:0 (0:0)
STRELCA: Vascotto, avtogol, Chies.
KRAS: Scrignar (Loigo), j^orbedo, Scrigner (A. Bra-tovich), Fratepietro, Ba-sUanelli, Coccoluto, Ven-8Us, Dagri (Cotide), Maj-(Fabbri), Vascotto, Miies.
, Krasovi nogometaši na-/■^jujejo z uspešno serijo astopov. T udi v tem kolu osvojili zmago in se ^ko povzpeli na 3. mesto a lestvici. Krašovci so v gdnjih treh tekmah zbrali v tock (v prvem delu pr-eHstva so na teh tekmah sY?jili pičli dve točki), lo ^aSa ekipa je igrala ze-i Solidn°, čeprav je 'bilo $°riSCe precej trdo in tudi , raza ni manjkalo. Za Za?S°Vce )e v začetku ka-^ 0 slabo, saj so že po 15 sj^utah igre »izgubili« ndardnega vratarja
Scrignarja, ki se je poškodoval. Zamenjal ga je Loigo-
V	prvem polčasu je bila igra iuzenaCena, gostitelji pa so zgrešili lepo priložnost za gol z Majcenom.
V	drugem polčasu so gostitelji takoj povedli z Vascottom in tudi nadalej-vali z napadalno igro. Po drugem zadetku, ki je pa-
del iz avtogola, je bilo jasno, da bo zmaga težko ušla domačinom. Svojo premoč so nato potrdili s tretjim zadetkom Diega Chiesa, ki je bil zares junak srečanja, saj je bil za nasprontike zares nerešljiva uganka.
San Vito - Zarja/Gaja B 2:1 (0:1)
STRELEC	ZA
ZARJO/GAJO B: Calzi Mi-chele.
ZARJA/GAJA B: Gregori Damijan, Leban, Pahor, Devetta (Umek), GombaC, Calzi, F. Cocevari, Danjel Gregori, Pitacco, Vrše, Tome (R. Cocevari).
»Rumeno-modri« so tokrat zapravili izredno priložnost, da bi vsaj nekoliko utrdili položaj na sredini lestvice. Naši so tokrat izgubili proti skromnemu San Vitu, hladno prho pa so naši doživeli prav petnajst minut
pred koncem tekme, ko so še vodili 1:0, strelec pa je bil Michele Calzi, pred tem pa so naši igralci zgrešili še vrsto priložnosti za gol. Vsekakor trener Castro ni bil zadovoljen s predstavo svojih varovancev, ki so predvajali slabo in nepovezano igro, tako da so domačini izkoristili zmedo »rumeno-modrih« in »kaznovali« naše, tako da je bil poraz'povsem zaslužen.
Res škoda, saj je marsikdo mislil, da si je Zarja/Gaja B po dveh spodbudnih zmagah v novem letu nekoliko opomogla. Tokrat pa so naši pokazali, da niso v formi, zato bodo morali v naslednjih tekmah popraviti vtis, ki so ga naši pustili v zadnjih nekaj tekmah.
(j-g-)
Na sliki: Krasov nogometaš Marino Vengus.
Naš nogomet odslej premore novega sodnika. To je Gorazd Husu (letnik 1978), sicer že zelo poznanega v zamejskem nogometnem krogu, saj je vrsto let nastopal za vse mladinske ekipe Primorja kot vratar in je bil tudi dopisnik našega dnevnika. Sam pa nam je povedal, da si zelo želi, da bi lahko sodil eni naši enajsterici, potrdil pa nam je tudi, da bo vedno nepristranski. Skratka, sodnik v pravem pomenu besede.
Kako to da si se lotil sojenja?
»Nogomet mi je vedno ugajal, saj sem se že kot otrok odločil za ta šport in sem že teptal veliko nogometnih igrišč. Po končani višji šoli sem pomislil, da bi bilo škoda, da bi povsem opustil nogomet in odločil sem se, da postanem sodnik. Dobro sem opravil vse preizkušnje, od teoretskega tečaja do zahtevnih fizičnih priprav, na koncu pa je seveda sledil ustni izpit, po katerem postaneš »pravi« sodnik. Sodniški tečaj je trajal kar nekaj mesecev, fizične priprave pa smo imeli na »Grezarju. Tudi po opravljenem izpitu treniramo ves teden bodisi fizično kot tehnično, saj samo tako lahko napreduješ.«
Zelo pa nas zanima, kako si se poCutil pred prvo tekmo svoje sodniške kariere, M seveda upamo, da bo uspešna in polna zadoščenj?
»Pred tekmo sem imel res nekoliko treme, posebno deset minut pred samim začetkom tekme. Sodil sem namreč tekmo najmlajših Zaule - Opicina in reči moram, da je bila povsem korektna, tako da nisem niti enkrat posegel po rumenem kartonu. Verjetno je na tekmo vplival strupen mraz, ki sem ga občutil tudi na lastni koži, še dobro pa, da se je burja nekoliko umirila, saj bi moral v nasprotnem primeru tekmo odložiti, kar ni bilo v mojem namenu. Začetna trema pa je kmalu minila, tako da sem potem sodil zelo sproščeno, sam pa ne morem oceniti svojega prvega sojenja.«
Kot si nam že prej omenil, bi ti rad sodil eno naših ekip?
»Da, rad bi sodil eni od slovenskih ekip, seveda ne da bi vplival na rezultat tekme, nasprotno pa je ne bi oškodoval. Trenutno pa lahko sodim le v mladinskih prvenstvih, z leti in s trudom pa seveda imam priložnost, da napredujem in upam, da bom kmalu sodil tudi članske ekipe, kar je vse prej kot lahko, saj je pri članih veliko prekrškov in tudi sama igra je hitrejša. Za zanimivost pa naj povem, da Primorja ne bom mogel soditi vsaj za tri leta, zato ker sem s Primorjem aktivno igral vrsto let.« (j.g.)
Torek, 2. februarja 1999
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA / VAL IMSA V SOBOTO POSKRBEL ZA PODVIG KOLA
Zoran Jerončič: »Neizkušenost noša največja pomanjkljivost«
Mirna Eurospin zli zaporedno zmago še p>ovečala prednost pred zasledovalci - Olympia Agraria Terpin na lestvici prehitela Sočo Unitecno
Robert Paoletti in Aljoša Orel med boljšimi v Buli
Azimut se je izpisal iz D lige
Minuli konec tedna se je iz moškega prvenstva D lige izpisalo moštvo Azimuta, poznano tudi pod imenom Rozzol, eno najstareiših društev v Trstu, ki je s tremi točkami zasedalo zadnje mesto na lestvici. Vodstvo in igralci so sporočili da so se odločili za tako drastičen ukrep zaradi visokih glob, ki jih je društvo prejemalo po vsaki domači tekmi. Tržaško moštvo je namreč domača srečanja igralo v telovadnici višje srednje šole Fabiani, ki pa ni izpolnjevala norm deželne odbojkarske zveze (parket ni bil primeren, manjkal je sodniški stolček, itd.). Toda Azimut ni bil odgovoren za urejanje prostora, saj ima telovadnico v zakupu Pokrajina, zaradi tega bo društvo vložilo riziv. Vsem ekipam, i so premagale tržaško društvo bodo odvzeli tri točke, iz lige bo izpadlo moštvo manj. To je dobro za Bor, ki je v 1. delu edini izgubil proti Azimutu.
V zadnjem kolu moške C lige je za dokajšnje presečenje poskrbel Val Imsa, ki je po pravem maratonskem boju (srečanje je namreč trajalo kar 2 uri in 35 minut) premagal tretjeuvrščeno Buio in tako dokazal da sodi med vodilna moštva letošnjega prvenstva. Trenutno Jerončičev! varovanci zasedajo skupaj z Vivilom 4. mesto, od drugo uvrščene Sloge Mirna Eurospin pa jih ločuje samo 9 točk. Trener Jerončič nam je po lepi zmagi povedal naslednje:
»Naša ekipa je najmlajša ekipa v ligi. Vse ostale ekipe bodisi to Sloga ali il Pozzo so starejše, kar pa je glavno, so tudi bolj izkušene. Naš glavni napadalec in sprejemalec pripada letniku 1982, naš najstarejši igralec pa je bil v soboto Igor Florenin, ki ima 23 let, kar priča o mladosti naše šesterke in v težkih oziroma odločilnih trenutkih pride na dan naša neizkušenost. Ekipa je sposobna narediti več kot je do sedaj pokazala, naš cilj pa je končno tretje mesto, če pa bomo to dosegli, bomo v našem taboru zelo zadovoljni.«
»Sloga je lani nazadovala iz B2 lige in je zelo izkušeno moštvo, tako da ne bi smelo imeti večjih težav, da bi se
uvrstilo na končno 1. ali 2. mesto. Vsekakor pa je mogoče II Pozzo nekoliko bolj kompaktna in nekoliko bolj izkušena šesterka kot Sloga. Kar se pa tiče Soče je imela v tem končnem delu dokaj smole, saj igralci niso redno trenirali zaradi bolezni, vsekakor pa mislim, da se bo uvrstila nekam na sredino lestvice. Naš četrti predstavnik, in sicer 01ympia, je z dobrim delom prišla tudi do rezultatov, sedaj pa jo v drugem delu čakajo odločilni in težki nastopi, mislim pa da se bo na koncu tudi ona uvrstila nekam na sredino lestvice.«
Z gladko zmago proti
skromnemu Pav Natiso-nia je Mirna Eurospin še povečala svojo prednost pred tretjeuvrščeno Buio. Sobotna zmaga Peterlinovih varovancev je bila že 11 zaporedna zmaga, kar nedvomno priča o dobrem trenutku openskega moštva. Ze v prvem srečanju povratnega dela čaka slogaše derbi z goriško 01ympio, Peterlinovi varovanci bodo morali biti zelo previdni in koncentrirani, kajti vsak izgubljen set jih lahko drago stane.
Tudi naš tretji predstavnik v C ligi, in sicer Oljnnpia Agraria Terpin, je v soboto pospravil nove tri točke in na skupni lestvici prehitel Sočo ter
se uvrstil na 6. mesto. Varovanci trenerja Klokočovnika so tako dokazali, da iz srečanja v srečanje njihova forma rase in da tudi oni sodijo na višja mesta na lestvici. Sedaj jih od valovcev ločijo le še 4 točke. Toda kakšna je realna forma 01ympie bo znano že po prvih srečanjih povratnega dela, saj se bodo Goričani pomerili z ekipami, proti katerim so v prvem delu prvenstva izgubili.
Edini poraz ki smo ga minuli konec tedna zabeležili v C ligi, je bil poraz Soče Unitecno, ki je z okrnjeno postavo po štetih setih klonila proti Vi-vilu. S tem porazom so Cotičevi varovanci zdrknili na sedmo mesto, za 01ympio pa zaostajajo le za točko. Sočanom bo premor ob koncu prvega dela prvenstva prav prišel, saj bo tako za prvo povratno srečanje ekipa ponovno popolna.
V moški D ligi pa je pravo presenečenje pripravil Naš Prapor, ki je v gosteh premagal Bufett Toni, ekipo ki na lestvici zaseda višje mesto. S to zmago so se tako Brici povzpeli na 10. mesto in še povečali prednsot pred zasledovalci.
Borovci pa so na domačih tleh gladko izgubili, povsem razočarali pa so s prikazano igro.
(RAS)
Moška C liga IZID113. KOLA Eltor - Mirna Eurospin 0:3 (4:15, 9:15, 4:15), Prala - Agraria Terpin 1:3 (7:15, 7:15,15:6,11:15), Soča Unitecno - VmI 1:3(2:15,15:7,8:15,8:15), Buia - Val Imsa 2:3 (11:15,15:9,16:17,15:12, 17:19), lteiy Fojda - Rojalese 1:3 (8:15, 15:6,12:15,10:15), II Pozzo - Prevenire 3:0 (15:6,15:2,15:4), C. Altura - Rume Venelo neod. LESTVICA II Pozzo	13 12 1 38:7 37 Mirna Eurospin	13 12 1 36:7 35 Buia	13	8	5	31:17	27 VMI	13	9	4	31:16	26 Val Imsa	13	9	4	30:20	25 Agraria Terpin	13	8	5	28:22	22 Soča Unitecno	13	7	6	23:21	21 ltely Fojda	13	7	6	24:23	20 Prevenire	13	4	9	21:30	14 Rojalese	13	4	9	17:32	12 DemarPrata	13	3	10	14:34	8 Eltor Natisonia	13	3	10	11:33	8 Club Altura	12	2	10	13:33	8 Rume Venelo	12	2	10	9:31	7 PRIHODNJE KOLO (13.2.) Agraria Terpin - Mirna Eurospin, Buia -Vivil, Soča Unitecno - Val Imsa, II Pozzo -Rume Venelo, Eltor - Prevenire, Demar -ltely Fojda, C.AItura-Rojalese.		Ženska C liga IZID113. KOLA SGM - Fiume Venelo 3:0 (15:9,15:7, 153), Vivil - Fara 1:3 (15:7,13:15, 6:15, 9:15), Čedad - Terme D' Arta 1:3 (5:15, 15:7,10:15,10:15), Centa - Favento neod., Kmečka Banka - Porda 3:1 (9:15, 15:3,15:7,15.9), Rncančeri - Val Siderimpes 03 (6:15,10:15,13:15), Nuova Kreditna- Staranzano 3:0 (15:10,15:10,15:3). LESTVICA Nuova Kreditna	13	11	2	36:14 32 SGM Consulting	13	9	4	33:16 29 Val Siderimpes	13	10	3	34:17 28 Domovip Porda	13	10	3	33:19 28 Terme D’ArtaTolmeč13	10	3	32:20 27 Simac Centa	12	8	4	30:17	26 Kmečka Banka	13	8	5	3022 25 Vivil Carfriulana	13	6	7	2333 18 Rncančeri	13	6	7	2326	17 Favento	12	4	8	20:29	12 Furlanina RumeVen.13	4	9	20:33 12 Farra	13	3	10	15:34	10 Staranzano	13	1	12	9:37	6 Publiuno Čedad	13	0	13	to 0 PRIHODNJE KOLO (13.2.) Farra - SGM, Centa - Terme DArta, Čedad -Favento, Rncantieri - Staranzano, Rume Ve neto - Val Siderimpes, Vrvi - Kme&a Banka, Nuova Kredtna-Porda
		
Moška D liga IZID115. KOLA Tomana - RigutS 3:1 (9:15,15:9,17:15, 15:9), Bor - Majanese 0:3 (3:15, 3:15, 14:16), Buffet Toni - Naš Prapor 2:3 (15:11,7:15,15:13,9:15,12:15), Azimut - Turjak neod., Maniago - NPT 3:1 (11:15,15:3,159,15:11), Pall.Ts-Ca-sarsa 3:0 (15:1,15:0,15:1), Porda - Cor-no 3:0 (15:3,15:3,15:13), VBU-Mossa 2:3(15.13, 3.15,11:15,15:7,8:15). Azimut se je odpovedal nastopanju vD-ligi. LESTVICA PallavoloTrieste 15 15 0 45:7 43 Maniago	15	12	3 39:14	37 Rigutti	15	12	3 40:17	34 VBU	15	11	4 36:16	34 NPT	15	11	4 3521	30 Mossa	15	10	5 3521	30 Tomana Gradišče 15	10	5 35:23	29 Majanese	15	9	6 31:26	26 Buffet Toni S. Sergio 15	7	8 27:26	23 Naš Prapor	15	7	8 28:30	22 Como	15	5	10 17:35	14 Porcia	15	4	11 21:35	14 Casarsa	15	2	13 15:40	9 BCC Turjak	14	2	12 9:39	5 Bor	15	1	14 12:44	4 Azimut Rozzol	14	1	13 8:39	3 PRIHODNJE KOLO (13.2.) Buffet Toni - Bor, Rigutti - Naš Prapor, Tomana - NPT, Azimut - Majanese, Porcia - Turjak, VBU - Casarsa, Pall. TS -Como, Maniago-Mossa.		Ženska D liga IZID115. KOLA Bagn. Arsa - Comp. Disc. 3:0 (15:12, 15:3,15:10), Bor Friulexport - DLF 3:2 (15:13, 4:15,15:4, 7:15,15:11), Marti-gnacco - Sattec 3:2 (8:15,15:12,13:15, 15:11,15:12), Spilimbergo - Pozzo 0:3 (2:15,15:17,6:15), Cervinjan - Ločnik 3:1 (15:7,15:8,12:15,15:12), Gonars - Tec-noinox 39 (16:14,152,15:3), CUS - Pa-luzza 13 (15:10,6:15,10:15,6:15), Cas-sacco - Tomana 0:3 (7:15,10:15,7:15). LESTVICA II Pozzo	15 14 1 44:7 43 Gonars	15	13	2 41:11	37 Cervinjan	14	12	2 38:17	33 Sattec Pn	15	10	5 39:19	33 DLF Belfrutta Videm 15	10	5 3421	30 EmmezetaBag.Arsa15 10 5 3220 28 Morocco Ločnik	15	8	7 3026	25 Bor Friulexport	15	7	8 2626	22 Tomana Gradišče	15	6	9 25:29	21 Paluzza	15	7	8 29:34	19 Spilimbergo	14	6	8 18:30	17 DelserMarčgnacco	15	6	9 23:34	16 Cassacco	15	4	11 1736	12 S.AndreaComp.Disc15 3 12 14:38 11 CUS Videm	15	2	13 13:40	7 Tecnoinox Pn	15	1	14 7:42	3 PRIHODNJE KOLO (13.2.) Delser - Bor Fiifaport, Comp. Disc. - Sattec, Bagn. Arsa-lodikSpiimbeigo-DLF, Cus-II Pozzo, Cassacco - Tecndnox, Gonars - Paluzza, Cervinjan-Tomana
r ŽENSKA C LIGA / TUDI OLVMPIA IGRA IZ TEKME V TEKMO BOLJŠE
MOŠKA BI LIGA / PO PORAZU S SCHIOM
Vanja Cemic: »Realno lahko napreduje le Sloga«
V zadnjem kolu prvega dela Zenske C lige so slavile vse naše šesterke, toda nedvomno najbolj izstopa zmaga 01ympie Kmečka banka, ki je pred domačimi gledalci povsem nadigrala Por-cio, ki je do sobote zasedala drugo mesto na lestvici.
Varovanke trenerke Meulja so kljub izgubljenemu začetnemu nizu odlično reagirale in prejele vajeti igre v svoje roke ter z dobro igro na mreži in z dobrim sprejemom tudi pospravile pod streho nove tri tičke. S to zmago a so se prebile na skupno šesto mesto, od vrha pa jih ločuje še sedem točk. Glede prvenstva nam je 01ympiina igralka Vanja Černič povedala naslednje:
»Naši nastopi so bili letos nekoliko nihajoči. V začetku prvenstva smo se znašle v težavah, saj se je ekipa v nasprotju z lansko precej spremenila. Treningi tudi niso bili najboljši, saj večina igralk dela, dve
igralki sta celo iz Vidma in imata večkrat težave s prevozom, tako da nas na treningih ni bilo veliko. Vsekakor nam je manjkalo nekoliko samozavesti in upamo da bo v drugem delu prvenstva nekoliko bolje.
Kar pa se tiče ostalih naših šesterk, »vidim« zelo dobro Slogo, saj je po mojem mnenju edina ekipa, ki ima realne možnosti da napreduje v višjo ligo. Slogašice so do sedaj zgrešile le eno tekmo, in sicer proti Valu, kar pa se lahko zgodi vsaki ekipi, mislim pa da bodo ta majhen spodrsljaj v drugem delu popravile.
Zelo pozitivno pa me je presenetil Val Side-rimpes, ki doživlja izreden trenutek. V teh zadnjih nastopih so Va-lovke zelo popravile svojo igro, kar pomeni da so trdo in pridno trenirale. Vsekakor pa morajo na najboljši način izkoristiti ta ugoden trenutek. Kar se pa tiče ostalih ekip, so si vse zelo enakovredne in v na-
sprotju z lanskim letom je nivo letošnje C lige precej upadel.«
Sloga Nuova Kreditna je kljub okrnjeni postavi, manjkala je namreč kina Pertot, Maxi Scricchia pa je na parket stopila z mrzlico, brez večjih težav premagala skromno moštvo Staranzaria in tako ohranila prvo mesto na lestvici. Po premoru pa bo za opensko moštvo nastopil čas odločilnih srečanj za napredovanje. V prvi povratni tekmi se bodo namreč slogašice pomerile s tretjeuvrščeno Por-cio, že v drugi povratni tekmi pa bo na sporedu derbi z 01ympio
Kmečko banko, ki je v zadnjih srečanjih dokazala, da se lahko enakovredno kosa tudi z najboljšimi moštvi.
Tudi Val Siderimpes je dosegel rutinsko zmago proti Fincantieriju in tako dohitel Porcio na tretjem mestu. Valovke so z zadnjimi nastopi dokazale, da sodijo v sam vrh lige, od vodilne Sloge pa jih ločujejo samo še 4 točke. Po premoru pa se bodo valovke srečale z Vivilom, ki trenutno zaseda 8. mesto in v primeru zmage ter istočasno poraza Sgm Consultinga, bi se valovke lahko same zasidrale na drugo mesto.
V D ligi je Bor Friu-lexport dokazal da je kriza končno mimmo. Z zmago proti petouvršče-nemu Belfrutta iz Vidma so se plave povzpele na 8 mesto in se tako nekoliko oddaljile od nevarnejših mest. Na vrhu lestvice pa se stvari niso spremenile, saj še naprej sam kraljuje II Pozzo, ki ima pred horovkami kar 12 točk prednosti. (RAS)
Slabši rezultati posledica neizkušenosti društva in ekipe
Robert Makuc: Mladi igralci morajo še napredovati
Adria Volley - Samia Schio 0:3 (9:15, 6:15, 9:15)
ADRIA:- Beltrame (0+5), Meggiolaro (1+0), Rigonat (0+0), Zuccon (0+0), Tonon (0+0), Grandolfo (0+0), Mania (2+10), Galanti (3+8), Feri (4+6). Trener: De Mar-chi.
Nadaljuje se črna serija tržiškega moštva Adria Volley. Tokrat so na domačih tleh izgubili proti drugi sili letošnjega prvenstva BI lige, in sicer Schiu. Valovci, ki so tudi tokrat nastopili v nekoliko okrnjeni postavi, manjkal je namreč glavni tolkač Giancarlo Snidero, Aleš Feri pa po prestani mrzlici ni še v najboljši formi, so tekmo pričeli odlično in povedli z 9:3 a to je bilo tudi vse. V nadaljevanju so namreč gostje prijeli vajeti igre v svoje roke, tako da izid srečanja ni bil nikoli v dvomu.
Robert Makuc, pomožni trener, nam je nedeljski poraz komentiral takole:» Tekmo smo odigrali precej nihajoče, saj smo zelo dobro pričeli, v
nadaljevanju pa smo popustili predvsem v sprejemu. Poznalo se je tudi, da naš podajač ni zelo izkušen in zaradi tega naš napad,ni tako učinkovit. Naš glavni cilj v tem trenutku pa je, da v naslednjih petih tekmah iztržimo poln izkupiček točk, kar je tudi v našem dometu. Tako bi na lestvici pridobili nekaj mest.«
Val je lani s precej podobno ekipo v isti ligi dosegel zelo dobro končno uvrstitev. Odbojkarska javnost je menda pričakovala, da bo Adria letos to uvrstitev še izboljšala. Zakaj doslej ni bilo tako?
»Vtis, da smo sestavili vrhunsko moštvo, ki se je porodil pred pričetkom prvenstva, je bil varljiv. Toda v bistvu se ekipa v primerjavi z lansko ni bistveno spremenila. Novi igralci, ki naj bi predstavljali okrepitve, so dejansko mladi in še neizkušeni. Gonilna sila ekipe so še vedno lanski igralci. Poleg tega pa je tudi društvo še nekoliko neizkušeno, saj je novo
in ne zna še dobro delovati na taki ravni. Treba bo počakati nekaj let, da se bo ekipa uigrala in da bodo mladi igralci napredovali, istočasno pa bo tako tudi društvo pridobilo na izkušenosti.« (RAS)
Moška BI liga
IZID113. KOLA
Silvolley - Mantova 3fl, VakJagno - Codye-co 13, Bellaria - Sestese 03, Pralo - Oder-zo 3:0, Laguna Light - Isola 23, Logo - Ri" mini 3:0, Adria Volley - Schio 0:3 (9:15-6:15,9:15).
LESTVICA P01. DELU
Silvolley	13	12	1	37:10	35
Schio	13	11	2	35:9	33
Codyeco	13	10	3	31:10	30
Lugo	13	10	3	31:17	28
Mantova	13	9	4	3020	26
Prato	13	8	5	28:19	25
Adria Volley	13	6	7	2323	20
Isola	13	7	6	2427	18
Oderzb	13	4	9	1928	13
Bellaria	13	4	9	1628	13
Laguna Light	13	4	9	17:30'3
Sestese	13	4	9	18:30	12
Valdagno	13	2	11	13:33	7
Rimini	13	013	1$J.
Torek, 2. februarja 1999
1. ŽENSKA DIVIZIJA / PO ENEM SAMEM KOLU
CUS-u je spodrsnilo, Brežanke so se spet povzpele na vrh
\Z boj za napredovanje pa se lahko še vedno vključi tudi Kontovel Pizzeria Veto zdaj tvega - 1. MD: Mirna Eurospin še vedno »lovi« prvi set
Bregova trenerka Dragica Hrovatin vedno s pravo postavo,.
Brežanke so se po enem samem kolu spet povzpele na vrh lestvice, saj je glav-ni tekmec v boju za napredovanje, tržaški CUS, nepričakovano izgubil točko v dvoboju z ekipo Nuova Pallavolo Trieste (izgubljal pa je že z 2:1). Korak proti vrhu so naredile tudi Kon-tovelke, ki še niso povsem odrezane od boja za napredovanje. Spet se je nekoliko poslabšal položaj slo-gašic, ki jih od »nevarne cone« spet loči samo ena točka.
Pallavolo Trieste - Kontovel Nuova kreditna 0:3 (8:15, 5:15, 2:15)
KONTOVEL: Bogateč, I. in V. Sossa, Švara, Battigel-li, Bukavec, Milic, Starc, Vitez, Hrovatin.
Kontovelke so prišle do zmage na zelo lahek način. Vsega je bilo konec že po manj kot 45 minutah igre. Kontovelke so pokazale oster servis, na drugi strani pa so bile nasprotnice zelo nerazpoložene in tudi neborbene. Trener Mitja Kušar je poslal na igrišče vse razpoložljive igralke in prav vse so dobro opravile svojo nalogo.
Sloga Pizzeria Veto - Al-tura 0:3 (5:15,9:15, 7:15)
SLOGA PIZZERIA VETO: Cauter, Ferluga, Gantar, Kalc, Milic, Mara, Tanja in Tina Sossi.
O Alturi se je govorilo, da preživlja krizo, vendar je nastop v tem kolu govorice demantiral. Na Opčinah je ekipa dokazala, da njeno visoko mesto na lestvici ni naključno. Igralke, ki so nedvomno izkušenejše od naših, so slogašice spravljale v težave z zelo ostrim servisom, ki je
našim dekletom onemogočil izvajanje učinkovitih protinapadov. Poleg tega pa so imele domače igralke sploh Cm dan in jim marsikaj ni šlo od rok. Proti dobremu nasprotniku na tak naCin ne moreš upati na uspeh in naša ekipa se je paC morala sprijazniti s porazom. (Inka)
Juha - Breg Alta Trade 0:3 (9:15,11:15,6:15)
BREG: D. Zeriali, S. in M. Sancin, I. in U. Pettiros-so, I. Zerial, Sturman, Masten, Rodella, Bet, Kosmi-na.
Brežanke so gladko slavile proti šibkejši ekipi, ki ni pokazala nic posebnega.
Igrale so borbeno in zbrano in rešile skorajda vsako žogo. Z močnimi servisi in napadom so spravile nasprotnice v težave. Dobro so sprejemale in z lahkoto gradile igro. Nasprotnikova ekipa s šibkim sprejemanjem ni bila kos močnim napadom brežank. Brežanke so le v drugem setu popustile, nasprotnice pa so to izkoristile, vendar je šlo le za kratkotrajen preobrat, saj so naše igralke spet popolnoma zagospodarile in zaključile set.
Trenerka Hrovatinova je poslala na igrišče tudi nekatere mlajše, ki so se dobro izkazale. Moramo reti da brežanke dobro trenirajo in pozitivno nadaljujejo prvenstvo. (Lela)
Ostala izida 8. kola: Nuova Pallavolo - CUS 2:3, PreVenire - Virtus Tutto-sport 2:3.
Vrstni red: Breg Altra Trade in CUS Trieste 21, Sima Altura 19, Virtus Tuttosport 18, Kontovel
Nuova Kreditna 16, Preve-nire 13, Sgt Planet 9, Pallavolo Trieste in Killjoy 7, Sloga Pizzeria Veto 6, Nuova Pallavolo Trieste 5, Juha 2.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Vodita Old Cats in Vol-ley club, nepremagan pa je tudi SanfAndrea. Favorit za napredovanje pa je slej ko prej Old Cats, za katerega igra cela vrsta nekdanjih borovcev (Marega, Batič, Gasparo, Isea, Cella, Per-narcich itd.).
Mirna Eurospin - Preve-nire 0:3 (5:15,10:15,9:15)
MIMA EUROSPIN: Cauter, Crismanich, Grilanc, Košuta, Pečar, Sancin, Spetič, Stopar, Zupan.
Slogaši so tudi tokrat kolcnili pred nasprotnikom, ki pa ni bil nepremagljiv in Ce bi naši
fantje bolj zaupali v svoje moCi, bi prav gotovo osvojili vsak kak set. V tej tekmi so po gladko izgubljenem drugem nizu v drugem vodili vse do 10. točke, naprej pa ni šlo. Trenutke nezbranosti so gostje izkotistili, nekaj ostrih servisov je obrnilo rezultat. Do sredine je bil izenačen tudi zadnji set, potem pa so starejši igralci prevenireja spet vzeli pobudo v svoje roke, tako da bodo morali slogaši za osvojitev prvih setov v prvenstvu počakati na naslednja kola. (Inka)
Ostati izidi 3. kola: Le Volipi - Triestina Volley 1:3, Rigutto - Volley club 0:3, Vanzumen - Old Cats 0:3, SanfAndrea Computer discount ni igral.
Vrstni red: Old Cats in Volley club 9, Triesti-
na Volley 8, SanfAndrea Computer discount 6, Prevenire 4, Le Volpi, Rigutti, Vanzumen in Mirna Eurospin 0.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Konec tedna se bo pričelo tudo prvenstvo 2. ženske divizije. Organizator je enajst šesterk razdebl v dve skupini. V skupini A bodo igrale Altura, Le Volpi, Prevenire, Ginnastica triestina in S. Andrea. Ekip je samo pet, ker se je Sloga zadnji trenutek odpovedala nastopanju. Vse slovenske šesterke bodo torej zbrane v skupini B. Bor, Breg in Kontovel se bodo pomerili z ekipami OMA, Nuova Pallavolo in Ricrea-tori. V tej kategoriji nastopajo. 2e v prvem kolu bo na sporedu derbi med Boorm in Bregom.
r MLADINCI / NA TRŽAŠKEM -i
Volley club naredil lepo uslugo slogašem
Proti Riguttiju pa so se morali »dečki« zadovoljiti s točko
Slogini igralci Mirne Eurospin v minulem kolu niso igrali, a kljub temu ostajajo na vrhu začasne lestvice. Lepo uslugo jim je tokrat naredil tretjeuvršCeni Vol-ley club, ki je brez izgubljene točke (3:1) premagal Hammer Rugutti, s katerim bijejo slogaši boj za osvojitev naslova prvaka. Odločilna bo bržkone povratna tekma med vodilnima, v kateri bo slogašem za osvojitev naslova zadoščala že zmaga s katerimkoli rezultataom. Rigutti so v prvem delu že premagali.
Izidi 8. kola: Triestina Volley B - Triestina Volley A 0:3, Hammer Rigutti - Volley club 1:3. Mirna Eurospin ni igral.
Vrstni red: Mirna Eurspin in Hammer Rigutti 16, Vollev club 10, Triestina Volley A 6, Triestina Volley B 0.
DEČKI
Multmvenst - Rigutti 2:3 (15:6, 13:15, 11:15, 15:8,8:15)
MULTINVEST: Furlan, lozza, Kosmina, Negrini, Peterlin, Privi-leggi, Puntar, Rebecchi, Stopar.
Mladim slogašem ni uspelo, da bi se Riguttiju oddolžiti za poraz iz prvega dela prvenstva in se tako vmešati v boj za pokrajinski naslov.
S to zmago ima Rigutti zdaj štiri točke prednosti pred našo ekipo in je ta razlika že zelo visoka. Čeprav manjka do konca prvenstva še pet kol. Nedeljska teTcma je bila
vsekakor lepa in je trajala skoraj dve uri. Slogaši so odločno zaceli in v prvem setu povsem presenetili nasprotnike. Tudi v drugem so visoko povedli s 13:8, ko je Rigutti reagiral in ser-gijo lepih akcij in odličnih servisov stanje v setih izenačil. V tretjem je zmaga spet šla gostom, vendar so slogaši v Četrtem setu spet zaigrali zelo dobro in ob bučnem navijanju svojih klubskih tovarišic nadigrati ansprotnike.
Odločilni peti niz je bil bolj izenačen kot kaže končni izid, vendar so imeli veCs reCe igralci Riguttija. Kot zanimivost naj povemo, da je Multivenst osvojil več toCk od svojih an-sprotikov, kar pa seveda na konCni rezultat ne more vplivati.
(bika)
Ostali izidi 9. kola:
Sgt - Virtus 1:3, Triestina Volley A - Triestina Volley B 0:3.
Vrstni red: Hammer Rigutti 23, Sloga Mul-tinvest 19, Triestina Volley B 14, Volley club 13, Virtus 8, Triestina Volley A 4, Sgt 0.
NARAŠČAJNIKI
Izidi 3. kola: Triestina Volley A - Volley club 2:1, Virtus - Triestina Volley B 0:3, Rigutti - Sloga Multinvest B preložena., Triestina Voiley B - Rigutti A preložena. Sloga Multinvest A prosta.
Vrstni red: Sloga Multinvest A 9, Triestina volley B 6, Triestina Volley A 4, Virtus in Volley Club 1, Sloga B in Rigutti A 0.
DEKLICE IN NARAŠČAJ NICE / NA TRŽAŠKEM
Dokaj uspešno kolo za naše »deklice«
Zmagali Sloga A, Breg in Bor - Položaj med naraščojnicomi je še negotov
DEKLICE Skupina A
Sloga Pizzeria Veto - NPT 3:0 (15:9, 15:13 15:4)
SLOGA PIZZERIA VETO: Coretti, Hrovatin, Gantar, Prestifilippo, Sossi, VVehren-tennig, Žagar.
Glavni nasprotnik obeh ekip je bil v tem Kolu mraz. Zaradi okvare na ogrevnaju v ^apenski telovandici so bile razmere, v ka-erdi se je odvijala tekma vse prej kot ideal-?6' Kljub vsemu so slogašice premostile to oviro in gladko osvojile sedmo zaporedno zmago. Gostje so se skušale z bor-6110 obrambo zoperstaviti boljši napadal-p vrsti Sloge in zlasti v dragem setu jim je 1° večkrat uspelo. Pvi in tretji set pa sta bi-a Povsem enosmerna v korist Sloge Pizz-^erie Veto. Z zelo dobrimi servisi v skoku a se tokrat izkazali Martina Coretti in Pe-a Žagar, (bika)
Ostala izida 8. kola: Volley 93 - Ricrea-0rr 0:3, Planet B - NPT neodigrana.
Vrstni red: Sloga Pizzeria Veto 22, Vir-x,s in Ricreatori 13, Altura Planet B 9, u°va Pallavolo 2, Volley 93 0.
Skupina B
9-15)	'Bor FriulexPort 0:3 (3:15> 3:15>
BOR FRIULEXPORT: Bevilacqua, Hu-, ’ Zompichiatti, Furlani, Ciacchi, Canta-tore,K,
Nas;
>k,
nret, Legovich, Degrassi. protnik je bil tehnično šibkejši, bo-Pa so v prvih dveh setih zaigrale Hast ^n° ™ postregle z doslej najboljšim QPom ter pokazale velik napredek v
igri. V tretjem setu so nekoliko popustile, toda tekmo so imele vedno trdno v svojih rokah, v tem setu pa sta dobro zaigrali tudi narašCajnici Kuretova in Degrassijeva. Skoda, da jim bo tudi ta zmaga kvečjemu pomagala do osvojitve 3. mesta, kar pa je premalo za uvrstitev v play off.
OMA A - Breg 1:3 (6:15, 15:4, 1:15, 8:15)
BREG: Koren, Plettersech, Spetič, Zerjul, Crevatin, Ferluga, Žerjal, Apollo-nio, KrižmančiC.
Razen v dragem setu so Brežanke igrale dobro. Potek tekme je bil trdno v njihovih rokah, tako da je lahko trener Maver rotiral na igrišču dalj Časa vse igralke, ki so povsem upravičile zaupanje. Za dobro kolektivno igro je treba pohvaliti vse igralke.
Ostali izid 8. kola: Sgt A - SanfAndrea 3:0. Vrstni red: Sgt 24, Breg 18, Bor Friu-lexport 15, SanfAndrea - Computer Discount 8, Orna A 7, Altura planet A 0. Skupina C
Sloga - Altura C 0:3 (0:15,8:15,9:15)
SLOGA: D’Ercole, Jovanovič, Križman, Manola, Pangerc, Sobani, Sossi, Šinigoj, Starec, Veljak.
V nedeljo so slogašice povsem odpovedale in Altura je zasluženo osvojila vse tri točke. Naše igralke še zdaleč niso pokazale tistega kar znajo. Slab je zlasti sprejem, tako da so nasprotnice veliko toCk osvojile kar direktno na sevrvisu. (Inka)
Ostala izida 8. kola: Pallavolo Trieste -Sgt B 3:0, OMA B - Kontovel odigrana sinoči. Vrstni red: Kontovel in Pallavolo
Trieste 21, Altura Planet C 15, Sloga A in OMA 5, Sgt B 2.
NARASCAJNICE Skupina A
Zaostala tekma: Altura A - Ricreatori B 1:2. Izida 3. kola: SanfAndrea - Ricreatori B bo 14.2., Bor Friulexport - Altura A bo 4.2. Vrstni red: Altura A 4, Computer Discount in Bor Friulexport 3, Ricreatori B 2, Pallavolo Trieste 0.
Skupina B
Breg - Altura Planet B 0:3 (4:15, 3:15, 3:15)
BREG: Vodopivec, KrižmanCiC, Berzan, Perak, Pecchiari, Berdon.
Proti objektivno boljši Alturi, ki se bori za prva mesta v skupim, so bile Brežanke brez moči, na tekmi pa so si vsekakor nabrale nekaj novih dragocenih izkušenj.
Virtus - Nuova Kreditna A 1:2 (10:15, 15:8,8:15)
NUOVA KREDITNA A: DErcole, Jovanovič, Križman, Manola, Mazzucca, Sobani, Sossi, Starec, Sinogoj, Veljak.
A ekipa Nuove Kreditne je v soboto zmagala dragic zapored, vendar je točko prepustila Virtusu, ki bo verjetno poleg Altura njen glavni tekmec v borbi za nastop v play-offu. Slogašice so tokrat zaigrale nekoliko nihajiCe. Dobremu prvemu setu, v katerem so bile naše igralke stalno v vodstvu, je sledil set poln napak, kar so seveda domačinke izkoristile. V tretjem je Nuova Kreditna takoj visoko povedla in nekaj dodatnih toCk je Virus osvojil le v končnici, vendar zmage naših igralk ni mogel ogroziti, (bika)
Ostali izid 3. kola: Triestina Volley - Altura B 0:3. Vrstni red: Nuova kreditna A 6, Altura Planet B 5, Virtus 4, Breg in Triestina Volley 0.
Skupina C
Ricreatori A - Kontovel 2:1 (7:15,15:9, 15:5)
KONTOVEL: Suc, Sossi, Lisjak, Ric-chiardi, Kerpan, Reggente, Luxa, Starc, Vitez, Nanut, J. in K: Stoka.
Po dveh dobrih tekmah so Kontovelke tokrat nekoliko zatajile. V veliki telovadnici se niso najboljše znašle, zaradi nekaterih odsotnosti spremenjena postava pa je delovala nekoliko neuigrano. Se najbolj pa smo pri naših igralkah pogrešali borbenost. Ricreatori ni pokazal nic posebnega. V povratnem delu bi ga lahko Kontovelke premagale.
Nuova Kreditna B - NPT 0:3 (2:15,8:15, 4:15)
NUOVA KREDITNA B: Barbieri, Carli, Čorbo, Coretti, Kralj, Racman, Radislovich, Risegari, Sancin.
V svoji drugi tekmi so bile najmlajše slogašice zopet poražene, vendar so v primerjavi s prvim nastopom pokazale napredek v igri. Glavni nasprotnik naših igralk pa je pravzaprav še vedno velik strah pred uradnim igranjem, kar jim preprečuje, da bi pokazale vse, kar znajo. Ko bodo to razumljivo tremo premagale, bodo prav gotovo prišli tudi uspehi.
(bika)
Vrstni red: Nuova Pallavolo 6, Kontovel 5, Sgt 4, Ricreatori 3, Nuova kreditna B 0.
ALPSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO V VAILU
AMERIŠKI NOGOMET
Zaradi močnega sneženja preložili uvodno tekmo
Danes naj bi bil na sporedu moški superveleslalom
Denver proti Atlanti drugič zapored osvojil Super Bowl
VAIL (KOLORADO) -Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju se ni začelo pod najbolj sreCno zvezdo. Zaradi močnega sneženja so uvodni ženski superveleslalom namreč preložili.
Ce ne bo prišlo do dodatnih zapletov z vremenom ali drugačnih odločitev tekmovalne komisije (sestala se je ponoči) bo danes na sporedu moški superveleslalom. Specialisti za hitre discipline bodo moCi merili na progi v kraju Beaver Creek, ki je pravo »zasebno« naselje bogatašev, dostop do katerega je možen samo preko policijske kontrole. Proga meri skoraj dva kilometra, zarisal pa jo je nekdanji švicarski as Bernard Russi.
Favoriti za stopničke zmagovalnega odra so vsi po vrsti elani fenomenalnega avstrijskega moštva, predvsem pa Hermann Maier, ki je letos zmagal že na štirih superveleslalomih, enega pa je osvojil njegov rojak Stefan
Eberharter. Italijkani si ne delajo nobenih utvar, med njimi pa najboljšo uvrstitev kajpak pričakuje Kristian Ghedina, Ostali »azzurri so Peter Runggaldier, Alessan-dro Fattori in Luca Cattaneo. Slovenijo bodo zastopali Koblar, Brezavšček in Šparovec.
Medtem se je izvedelo, da predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch ne bo dopotoval v Vail. Glede na pomen te manifestacije je vest presenetljiva, kaže pa, da je k odločitvi prvega moža MOK botrovala bližina Salt Lake Cityja. Sama-rancheva prisotnost v ZDA bi menda še bolj razvnela naelektreno ozračje, ki je nastalo po odkritju podkupovalne afere v zvezi z dodelitvijo olimpijskih iger. Bo pa v Vail prišel bivši predsednik mednarodne smučarske zveze FIS in sedanji podpredsednik MOK Marc Hodler, ki je »afero Salt Lake City« dejansko sprožil.
NOVICE
Predstavili so tudi novi Jordan
LONDON - Številne predstavitve novih avtomobilov, s katerimi se bodo moštva potegovala za točke svetovnega prvenstva v formuli 1, so znak, da se začetek tekmovanja nezadržno bliža. V Londonu se je včeraj predstavila ekipa Jordan, ki bi se rada letos še bolj približala samemu vrhu. »Lani v prvih osmih dirkah nismo osvojili točke, nato pa smo bili vse boljši in boljši. V moštvenem seštevku smo na koncu zasedli Četrto mesto, letos pa se nameravamo prebiti med najboljše tri. V ta namen smo izboljšali svoj avtomobil, v moštvo pa povabili Heinza Haralda Frentzna, ki bo za volanom zamenjal Ralpha Schumacherja. Mislim, da imamo v Damonom Hillu in Frentznu dovolj izkušena voznika za enakovreden boj z McLarnom, VVilliamsom in Ferrarijem,« je optimist lastnik Eddie Jordan.
Hoddiu popuščajo živci
LONDON - Proti angleškemu selektorju Hoddiu se že zelo dolgo dviguje kampanja. Ta je za Times namreč povedal, da invalidne osebe plačujejo za grehe v prejšnjih življenjih. »VeCina nas je rojena z dvema rokama in nogama in dovolj velikimi možgani za funkcioniranje. No, obstajajo pa tudi ljudje, ki so se rodili s pomankljivostmi, ker so v prejšnjih življenjih delah slabe stvari,« je zatrdil Hoddle. Očitno izjava ni bila po godu britanskemu pre-mieru Tonyu Blairju, ki je za televizijsko postajo BBC dejal, da bo Hoddle težko obdržal mesto selektorja angleške reprezentance, Ce bo nadaljeval v takšnem tonu. "Ce je resnica, da je nespoštljivo govoril o invalidnih osebah, potem bo težko ostal selektor," trdi Blair. Takoj se je odzvala tudi angleška nogometna zveza, ki obljublja, da bo Cez najkasneje 36 ur znano, ali bo Hoddle še na Čelu angleške izbrane vrste ali ne.
Ribbeck je za večje gole
FRANKFURT - Selektor nemške nogometne reprezentance Erič Ribbeck meni, da bi se z določenimi spremembami v pravilih zanimanje za nogomet še povečalo. »Z večjimi ter širšimi goli in zmanjšanjem števila igralcev v polju bi nogomet postal atraktivnejši. Pravila bi bilo treba prilagoditi Človekovim sposobnostim, te pa so vse veCje. Nogometaši so v povprečju deset centimetrov višji, 100 metrov pretečejo za sekundo hitreje, v višino pa skočijo 30 centimetrov več kot pred desetletji. Predlagam, da se število igralcev zmanjša na deset,« je v pogovoru z novinarjem Die VVelta dejal Ribbeck, ki se zavzema tudi za dva sodnika na igrišču.
Samaranch za profesionalce
FRANKFURT - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Spanec Juan Antonio Samaranch je predlagal, da bi bili naslednji predsedniki MOK »profesionalci«, torej temu primerno tudi plačani.
SMUČANJE / SP V VAILU
Slabo vreme, nezanimanje v ZDA
Američane bolj buri Super bowl, prirediteljem pa »grozi« še NBA

VAIL - Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1999 v ameriškem Vailu in Beaver Creeku se je začelo včeraj z ženskim superveleslalomom. Že v soboto ponoči po našem Času pa so - zaradi nedeljskega finala lige ameriškega nogometa v Miamiju - SP v Vailu tudi slavnostno odprli.
Prireditelji imajo pred letošnjim SP predvsem dve veliki težavi: vreme in pomanjkanje zanimanja za tekmovanje v ZDA. Kako malo Američanom pomeni SP, dokazuje že slovesno odprtje prvenstva, ki so ga prestavih za en dan, tako da so se ameriški ljubitelji športa lahko povsem posvetili Super Bovvlu, finalni tekmi lige ameriškega nogometa (NFL). Prireditelji se zavedajo, da smučanje v ZDA ne sodi ravno med najbolj gledane športe. Zato so poleg smučarskih tekmovanj pripravili še vrsto kulturnih in zabavnih prireditev. Za slavnostno odprtje SP v slogu ameriškega divjega zahoda in z obveznim ognjemetom (na sliki) pa kljub trudu prirediteljev ni bilo pravega zanimanja, Čeprav se ga je udeležil najslavnejši prebivalec tega turističnega središča, nekdanji ameriški predsednik Gerald Ford. »Pravzaprav bi se Čudil, Ce bi bilo drugače. Na SP pred desetimi leti je bila na smučiščih strašna gneCa, na tekmah pa skoraj ni bilo gledalcev,« je o nezanimanju
Američanov za smučanje razmišljl predsednik Mednarodne smučarske zveze (FIS) Gianfranco Kasper. Za nameček se bo prav med SP začela tudi okrnjena sezona v ameriški košarkarski ligi NBA...
Na SP nastopa približno 400 smučarjev in smuCark iz 55 držav. Mednarodna smučarska zveza (FIS) pričakuje precejšen dobiček, predvsem s prodajo pravic televizijskih prenosov in oglaševanjem, saj bodo tekmovanja za evropske gledalce v najbolj ugodnih večernih terminih. Boje za smučarske kolajne neposredno prenašjo v 27 držav, med njimi so celo Južna Koreja, Vietnam in Brazilija.
Prireditelji so prav tako zaskrbljeni zaradi vremenskih napovedi. Prvi teden so na sporedu SP hitre discipline, že za danes pa vremenoslovci po daljšem sončnem obdobju napovedujejo poslabšanje vremena s sneženjem. Urnik SP pa je zasnovan tako, da dovoljuje tudi sprememe-be in prestavitve tekmovanj. Prestavitve so tudi sicer vsakdanje spremljevalke velikih smučarskih tekmovanj, saj niti na enem prvenstvu od leta 1970 prireditelji tekem niso mogli povsem uskladiti z želenim urnikom. Najhuje je bilo leta 1993 v Morioki, ko so morali tekmovalni spored povsem spremeniti, moškega superveleslaloma pa nazadnje sploh niso izvedli.
MIAMI- V finalu Super Bowla, tj. finalne tekme v ameriškem nogometu, so še drugič zapored slavili Broncosi iz Denverja. S 34:19 so premagali Falcone iz Atlante.
Nagrado za najkoristnejšega igralca srečanja je dobil poslavljajoči se zvezdnik John Elway (na sliki), ki je tokrat dosegel 18 podaj za 336 jardov in en »touch-dovm«. Za povrh je tekmo nagnil na stran Broncosov že slabih pet minut pred koncem prvega dela, ko je podal Rodu Smithu, slednji pa je pretekel kar 80 jardov, s čimer so Denverčani povedli s 17:6. »Nogometaši« iz Atlante so se sicer trudih, da bi kljub vsemu srečanje nagnili na svojo stran: v Četrti četrtini so dosegli dva »touchdovvna«, kar pa je bilo za zmago občutno premalo. Denver je tako po Dallasu postal prva ekipa, ki je v finalu Super Bovvla zmagala dvakrat zapored. Dallasu je to uspelo v letih 1993 in 1994. Na sploh prva ekipa z dvema zaporednima zmagami pa so bili Pittsburžani v letih 1979 in 1980.
Druga zaporedna zmaga Broncosov je v Denverju vzbudila val navdušenja, ki so ga na koncu morah »pogasiti« lokalni pohcaji. Praznovanje so namreč zaradi neredov morah prekiniti celo s solzivcem.
Po koncu tekme se je v Denverju začel karneval. Množica pirotehničnih sredstev je v trenutku preplavila ulice glavnega mesta ameriške zvezne države Kolorado. »Zelo so me danes razoCarah. Sploh si nisem predstavljal, da se lahko zgodi kaj takega,« je dejal župan mesta VVellington Web.
Ko se kljub pozivom in obvestilom nekaj tisoCglava množica ni hotela umakniti z glavnega mestnega trga, je posredovala policija. »Sploh nas niso opozorih. To je šokantno,« je dejal neki udeleženec nemirov, ki očitno na razvoj dogodkov gleda iz drugega zornega kota.
TENIS / RUS J EVGENIJ KAPELNIKOV JE V MELBOURNU DOŽIVEL PREPOROD
h
MELBOURNE - Zmagovalec odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu je Rus Jevgenij Ka-felnikov. V finalu je deseti nosilec Kafelnikov premagal Šveda Thomasa Enqvi-sta s 4:6, 6:0, 6:3, 7:6 (7:1). V finalu mešanih dvojic sta Južnoafričana David Adamsin Mariaan de Swardt premagala Belorusa Maksa Mimija in Američanko Sereno VVilliams s 6:4,4:6 in 7:6 (7:5).
Kafelnikov je bil v prvem nizu v podrejenem položaju, ker je nasedel Švedovi taktični igri na osnovni Črti. Izgubil je prvi niz (4:6), v drugem pa je izkušeno prevzel pobudo in začel pohod prek ‘kitajskega zidu". Dobil je devet zaporednih iger in naslednja dva niza s 6:0 in 6:3. Šved pa se ni predal in v Četrtem nizu sta igralca igrala podaljšano igro. Pr-
vih pet točk je dobil Rus in s tem praktično tudi zmago, ki mu jo je poklonil En-qvist z dvojno napako pri servisu, kar je bila njegova 62 nevsiljena napaka v tem dvoboju. Kafelnikov je bil tako nezbran le petintridesetkrat, kar je v dokaj izenačenem srečanju prevaga-lo statistično tehtnico na Rusovo polovico.
Kafelnikov, ki je leta 1996 zmagal v Parizu na odprtem prvenstvu Francije in se tega leta prebil celo na tretje mesto na lestvici ATP, je osvojil drugi naslov za grand slam na športni poti. »Veste, svoje trenutno počutje vam bom najlažje predstavil z naslednjo primero: počutim se kot človek, ki je z lahkoto in brez težav preskočil veliki kitajski zid,« je skušal strniti svoje misli Kafelnikov, meter in devetdeset visoki ter 81 kilogra-
mov težki igralec iz SoCija, ki bo 18. februarja dopolnil 25 let.
Njegove mogoCe nekoliko preveC izivalno misel je lažje razumeti, Ce vemo za njegovo zdravstveno stanje v začetku leta 1998, ko se je na smučanju poškodoval. Zdravljenje levega kolena ga je za več kot mesec dni priklenilo oddaljilo od teniške žogice in povratek je bil zelo bo-
T*
leC, ker je izgubil tudi do-bršo mero samozavesti. Kot eden največjih garačev med teniškimi igralci, v zadnjih petih letih je kar štiri sezone odigral daleC največ dvobojev med vsemi igralci, lani 150 tekem, 27 več od najbližjega zasledovalca Pata Rafterja, je s trdim delom na treningih nadoknadil zamujeno. Kljub temu pa je še angu-sta lani pred odprtim prvenstvom ZDA zmajeval z glavo. »Zmage nad najboljšimi teniškimi igralci in na najveejih turnirjih so zame že zgodovina.« Tedaj je izgubil tudi mesto med prvo deseterico na ATP; sedaj se je po odpovedem Melbournskem nastopu poškodovanega Američana Peta Samprasa vnovič prebil na tretje mesto...
Lansko leto je bilo tudi leto velikih sprememb v njegovem privatnem
življenju. Julija je Maši obljubil veCno zvestobo, oktobra pa je pestoval hčerko Alejšo. Proti koncu leta se je odločil, da bo novo sezono začel pod trenerskim vodstvom Larryja Stefankija, nekdanjega vaditelja Marcela Riosa. Tako kot se je prejšnje dvanajst-meseCje zanj zaCelo, se je tudi končalo. Z velikim pretresom. »Decembra je preminil dedek, na katerega sem bil zelo navezan. Njemu posvečam to zmago.«
Kafelnikov je prekinil niz štirinajstih zmag Enq-vista na avstralskih tleh v tem letu. »Kljub porazu sem zadovoljen. Uspelo mi je to, kar so pričakovali le tisti, ki so mi blizu,« je bil vesel prvi švedski finalist turnirja za grand slam P° letu 1993, ko je Stefan Ed-beig izgubil odločilno partijo prav v Melbournu.
REPORTAŽA / UTRINKI S POTOVANJA PO ARGENTINI IN ČILU
Boca Juniors m. o. j g ii proletarski izvor
Buenos Aires je doživljal pravo nogometno mrzlico, saj je bila nekaj dni po mojem prihodu v argentinsko prestolnico na sporedu tekma, ki bi lahko predčasno dosodila naslov prvaka ekipi Boca Junios.
Boca je v Buenos Airesu najstarejsi del mesta, del katerega so svoj čas naselili pretežno italijanski priseljenci. Gre za izrazito »proletarsko« četrt, iz katere se je med drugim v svet razšril tudi tango. Sloviti tango »Cominito« nosi ime po krptki ulici, ki je danes edina eksotična privlačnost argentinske prestolnice. Cominito - kar lahko prevedemo v kratko, majhno pot - je pravi kič, ki pride do izraza nekje ob 10. uri ko tja nekaj avtobusov pripelje turiste na ogled mesta. Tem je na voljo nekaj domačih plesalcev in plesalk, harmonikarjev in violinistov, is katerimi lahko zaplešejo ali pa se vsaj z njimi fotografirajo v najbolj drznih figurah plesa.
Le nekaj blokov stran pa se od višine največ dvo - do trinadstropnih hiš dviguje vse prej kot mogočna postava »Bomboniere«, stadiona, kjer so žogo krotili med drugimi Caniggia, Batistuta in njegovo veličastvo Diego Armando Maradona. Vsi so bili namreč člani kluba Boca Juniors.
Bomboniera ni nikakršna lepotica Športne arhitekture. Utesnjena je v eno »cuadro« (100 m) širine in dve dolžine. Ge od tega odtrgamo mere nogometnega igrišča, ostane za tribune bore malo. Ena stranica je prav za to namenjena izključno ložam (palcos), ki so sicer stalnica nogometnih naprav v Južni Ameriki. Lože so postavljene na petih nadstropjih in zavzemajo zelo majhno širino. Ostale klasične tribune so res grobo postavljene. Navidezno izgleda kot, da bi jih bili gradili v različnih časovnih presledkih. Cim je bilo denarja za cement in železo so stvari nekoliko povečali. Skoraj bi se ne čutil varnega z njih slediti posebno vroči in obiskani tekmi domačega moštva.
Okoli Bomboniere so navadne mestne ulice, nikjer parkirišč. Lahko si samo predstavljamo kaos pred in po tekmah, ko stadion sprejme kakih 40-50 tisoč ljudi.
Skoraj cela argentinska »primera« je iz Buenos Airesa in okolice. Prav v nedeljo po mojem obisku je Boca igral v Rosariu. Vsega je bilo še štiri tekme do konca, na lestvici pa so imeli »xenei-
zes« (tako imenujejo tudi igralce Boce) 9 točk prednosti. Naslov je bil takorekoč pod roko, vzdušje v Boci - domačini jo imenujejo tudi La Republica de la Boca - pa naelektreno. Zastave, mladi in stari, ženske in moški v klubskih plavo-rume-nih barvah. Mnogi pa so imeli tudi v zlato pobarvan prednji del lasišča kot glavni »delantero« Boce Marin Palermo (na sliki spodaj, dotlej 18 golov v 17 tekmah; kateri italijanski klub bo v novi sezoni odštel kakih 30 milijard zanj?).
Kar pa je v Boci, oziroma na zidovih stadiona pod ložami, zelo lepo, so veliki murales (poslikane stene, na sliki zgoraj) s prizori iz nastanka Boce kot mestnega dela: mornarji, ribiči, pristaniški delavci, kramljanje v gostilni, družinsko okolje. V vseh primerih ima kdo od naslikanih majico s plavo in rumeno barvo.
Argentinski nogomet se je rodil prav v Boci. Najprej je iz dveh manjših klubov nastal River Plate, ki je dokaj čudno ime (čeprav po Riu de la Plata) dobil po ostrem sporu med dvema taboroma ustanoviteljev. Spor je bil rešen po nogometni tekmi, ki je imela v pravici določitve imena svoj namen. Ustanovitelji so bili pretežno italijanski premožnejši priseljenci in klub se je pod pritiskom statusa kmalu preselil v elitni del mesta Palermo, med vile in prostorne parke. River je postal argentinski Juventus in igralce še danes imenujejo tudi »millonaries«. V zadoščenje Boce so se letos uvrstili med zadnje na lestvici.
Tudi Boca ima svoje korenine v združitvi več moštev, ki so med seboj igrala s taktiko »ring de boxeo«. Ostala pa je v rojstnem kraju ob vsesplošni podpori proletariata in tudi lumpenproleta-riata, ki ima spričo socialne stvarnosti v Boci svoj habitat. Tudi ustanovilji Boce so bili pretežno italijanski priseljenci. Baje izhaja vzdevek »xeneizes« iz besede
»genovese«, anekdota pa navaja naj bi spor o klubskih barvah rešili s sprejemom kromatičnosti zastave prve ladje, ki je po določenem roku priplula v Buenos Aires. In ladja je bila švedska. V 30. letih je bil pri Boci tudi zelo čislan kot športni direktor neki Vidovič, čeprav napisan s »ch« zaradi pravilne izgovarjave v španščini.
V množici klubov iz Buenos Aires je pravi antagonizem prav med Boco in Ri-verjem.
sem se podvrgel nogometu, nadaljnjo pot pa sem le organiziral tako, da sem se znašel v Temucu na dan, ko je domače moštvo (že predčasno obsojeno na izpad, ker več tekem zaradi stavke igralcev ni odigralo) gostilo Puerto Monett, ekipo iz srednje lestvice.
Prvenstvo je v Čilu sicer na znatno nižji tehnični ravni kot v Argentini, vsekakor pa bolj pestro. Z izjemo mesta Punta Arenas na skrajnem jugu imajo vsi drugi kraji svoje predstavnike in med državnimi prvaki so tudi moštva iz podeželja.
V skladu s položajem na lestvici je bd tudi obisk. Na stadionu »German Becker« z zmogljivostjo od 12 do 15 tisoč ljudi, se je zbralo 1016 gledalcev kot je med polčasoma povedal napovedovalec. Kakih 20 je bilo tistih »vročih« ki so jih nekako zaprli na poseben del tribune. Pri nas takim namenijo zloglasno južno tribuno. Spričo dejstva, da smo bili na južni polohh, so tam v take namene namenih severno. Stvar pa sem pogmntal kasneje na podlagi zasneženega stožca vulkana Ilaima. S soncem v za nas nenavadnem severnem delu neba, je orientacija zelo težka.
Tekma je bila zelo mirna, končala pa se je s platonsko zmago domačih s 4:1. Med domačimi je izstopal črnopolti Magallanes. Računal sem, da gre za Brazilca, bil pa je »samo« Pemjec. Pri
MOMPANE A
BOCA"
A ROSARIO
Turismo
I.1BERTAD Tel: 322-1262 Oficina: Maipu 566 82E
Vabilo v Rosario
Z cinior 3.110, Salas in*., nasledniki
Po simboličnem »objadranju« južnoameriškega jusa sem se izkrcal v čdskem mestu Puerto Monett. Le nekaj dni pred nedeljo, ki je pomenda zadnjo »fecho« domačega nogometnega prvenstva. Ni-
Zamoranu ni goddo najbolje v dresih In-terja, so bdi ti komentarji kar se da patetični.
Veselje »hinchas« (navijačev) niti v Cdu ni poznalo meja. Po dramatični tekmi proti Club Deportivo Iquique je večtisočglava množica navalda na društveni sedež kluba, ki so ga predčasno močno
■
,_______________________!
La Columna de I-
Marcelo Salas

C
El Fmto de la Confianza
orno sigue vigente la prohibicitin impuesm por el presidcme v el cntrenador de no opinar en forma :	pdbiica sobre el eqaipo, desgraciadamente no voy a
: poder referirme al importame triunfo que conseguimos aycr
fiiventuc v mi#» nne rv>rmito nfvnvflnvit n nrtmomc
m
sobre Juventus y que nos pernate acercamos a las primeros lugares de la tabla,
De lo que si puedo hablar es del gran momcnto por el que' estov atravcsando, v quc es el fmto de la confianza que tengo en ; . mis medios. Cuando pam de la «11» a River Plate muchas personas me dijeron que era algo muv arriesgado y que mejor me quedara en Chile, pero yo estaba scguro de quc me tria bien v poreso acepte el dcsaffo.
Algo similar ocunio cuando vinc a la Lazto, Era una responsabilidadmuv grande llegar cotno estrella a uno de los mejores cquipos de Italia. y en ningun momente dude que la sonearia con čxito. Incluso en los momentos diffciles, cuando los goles no salfan, mantuve la calma sabiendo que titrde o temprano recupcrarta mi mejor nivel. Y no me cquivoquč.
Ahora estov viviendo una etapa muy bučna, en la qoe čast todo meestd saliendo bien.
dbn solo caminar por las calles de Roma me doy cuenta dd


La Columna de
Ivan Zamorano
Un Buen Dfa
"1 TI de ayer fue, sin duda, un buen dia para nosotais.
ri Haber conseguido un triunfo, como el quc JLV obtuvimos ante el Sturm Giiu. nos pennitid tenmnarea el primer lugarde nucstro grupo cn la Liga de Campeones. Un gran logro si se constdera quc cn nucstra senc estaba d Real Madrid, uno.de los grandes favorit«: para adjudkarsc d tomeo.
Lo otro poririvo cs que, fundamentaimente e« el segurdo tiempo, rendimos al nivel que todos esperan de un equipo que pešce las indmdualidadcs de Inter. Nucvamente Roberto Baggio, uno de mis mejores amigos. demostro toda su calidad v. a pesar de no haber cnirado como titular. necesitd sdlo diez minut«« para anotar nucstro segundo gol.
En lo personai, ingresž en el minuto 61 por Ronaldo. En un comicnzomc costd entraren juegb, pues el partido se disputaki a gran ritmo y, aderais, d Sturm Giaz se defcndfa con todo. De todas formas entrd bastante enjuego, aunqtie oo dircciamente en los dos goles de Inter, ei ya mcncionado de Baggio y el de rai otro gran amigo Javter Zanetti.
Otro faetor para tener cn cucota fueron los 14 grudos bajo cero que hubo a la bora de! partido. Un fffo senčili,uneutc indcscriptible, que en todos los atios que llcvo jugando er. Europa pocas veces hahia sentido.
g
gostih je bil št. 15 Fuentes močno podoben Zamoranu, vendar bolj neroden od Interjevega napadalca.
Bolj kot tekma sama je gledalce zanimalo dogajanje na stadionu Monumen-tal v Santiagu, kjer je Colo Colo, najbolj znana ekipa Čila, igrala na vse ali nič. Moral je namreč samo zmagati, če je hotel ubraniti točko naskoka nad Universi-dad de Chile in osvojiti državni naslov. Najprej 1:0 za Colo Colo, nato pa »Gooooool« de Iquique. Izmenično sta dva tranzverzalna tabora domačih gledalcev hrupno vzklikala. Osem minut pred koncem pa ponovno »Gooooool, Gooooool« de los albos (kot v Čilu zaradi belih dresov imenujejo igralce Cola Cola). Hupanje po ulicah Temuca pozno v noč je zaključilo moj obisk v mestu, kjer se je rodil Marcelo Salas, ki pa za domače moštvo nikoli ni igral in morda zato ni posebno čislan. To, da se je v Temucu rodil tudi Pablo Nerada za to priložnost ni bilo posebno važno.
Kot v Argentini tudi v Čilu pomeni nogomet pravo epidemijo, čeprav ne bi ga mogel imenovati za kugo, saj je odziv med ljudmi opazno manjši kot v Argentini, morda zato, ker igrajo vsi najboljši, ali bolje najboljša (Salas in Zamorano), v tujini.
Vodilni čilski dnevnik »El Mercurio« posveča vsak ponedeljek posebno stran italijanskemu prvenstvu, v isti številki pa objavijo »La columna de Ivan Zamorano« in »La columna de Marcelo Salas« (na sliki desno). V primera medteden-skega nastopanja obeh čilskih »punte-rov« v evropskih pokalih objavlja »El Mercurio« krajše komentarje, ki jih Salas in Zamorano telefonsko javita direktno redakciji časopisa. V času, ko se Ivanu
zastražih. Od veselja so razbih vse, kar jim je prišlo pod roke. Mnogi od prebivalcev so v pričakovanju »veseljačenja«, svoja vozila pravočasno odstranili, domača municipalidad pa bo morala postaviti novo razsvetljavo, saj so jo navijači Cola Cola dobesedno uničili.
Pred odhodom iz Santiaga sem še zvedel za zanimivo vest: vodstvo Cola Cola je obljubilo, da bo na lastne stroške poravnalo polovico nastale škode. Dvomim, da bodo obljubo držali, saj je medtem prišla informacija, ki je baje ohladila navdušenje santiaškega Zupana ter navijačev: klub naj bi namreč imel kar 26 milijard italijanskih lir dolga, kar je za čilske pojme ogromno. Predsednik kluba Peter Dragicevic (!) je tako že napovedal prodajo domala vseh najboljših igralcev.
V eni od klubskih trgovinic spominkov (tienda alba) sem kupil nekaj za osebni arhiv in tako skromno prispeval k temu, da bo klub, ki ima za značko ponosni obraz domorodca »mapuche«, lahko šeuspešno nastopal.
Med vožnjo iz prestolnice do letališča je avtobus drvel ob naselju San Pablo: reven »barrio« z nekaj komaj dostojnimi hišicami in množico barak. Med avtocesto in naseljem pa se je brez presledka v dolžini zvrstilo kakih 20 do 25 nogometnih igrišč, sicer s peščenim terenom, saj je Santiago na delno puščavskem območju, vendar regularnih mer, s pravimi vrati...
Ogromno »mularije« iz San Pabla se v prahu podi za žogo na teh igriščih, tako da bo Peter Dragicevic nadomestila za prodane igralce Cola Cola verjatno našel prav tam.
Bruno Križman
C2 LIGA / V NEDELJO V PORTOGRUARU
Za Bor Radensko spet usodne zadnje minute
Do 33. minute so se odlično upirali solidnim domačinom, a so v zaključku ponovno popustili - »Top scorer« Susani
Naši
najboljši
strelci
C LIGA: Christian Arena 251, David Pregare 243, Sandi Rauber 203 C2 LIGA: Renzo Di Ceeco (Dom) 269, Fa-brizio Campanello (Dom) 258, Mauro Simonič (Bor) 173, Marko Corsi (Dom) 169, Igor Filipčič (Bor) 165
H KOMENTAR JADRANOVEGA TRENERJA h
Naše zmagovite karte so mentalnega značaja
Maksimalna koncentracija vseh udeležencev celih 40 minut, dobra obramba, Se kar organizirana igra v napadu, ne-reagiranje na sodniške odločitve, ko so občasno gostom dovoljevali grobo igro in uspešna prebroditev krizne situacije, ko so se nam nasprotniki v zadnji četrtini tekme približali na 1 točko, so naše zmagovalne karte sobotnega srečanja. To konstantnost bomo morali obdržati do konca lige, Ce bomo hoteli doseči dober rezultat in razveseliti našo številno publiko, ki je tudi v soboto pripomogla k našemu uspehu. S tako kvaliteto igre si bomo uspeli zagotoviti njihovo zaupanje in podporo tudi vnaprej.
Da je obramba v moderni košarki izredno pomembna, kaže tudi nekaj enostavnih številk sobotnega srečanja. Nasprotniki so v zadnjih sedmih tekmah izgubili na tujem samo enkrat, v napadu pa so v povprečju dosegali 75 točk. Tokrat so jih dosegli kar 15 manj in to zaradi naše dobre obrambe, ki nam je omogočila zmago, saj smo v napadu, kljub izdelanim metom, zadevali samo z 42 odstotno uspešnostjo, kar je precej pod našim skupnim povprečjem.
Naslednji teden se bomo podali v Ferarro, kjer nas gosti tamkajšnja drugouvrščena ekipa, ki nas je na našem igrisCu že premagala. Na papirju je to najkvalitetnejša ekipa lige, tako po igralskem kadru kakor po klubskem proračunu. Ce bomo uspeli v Ferarri odkriti vse sobotne zmagovalne karte, ki so v 80 odstotkih mentalnega značaja, imamo velike možnosti, da iztržimo nov par točk.
Veliko se zadnje Čase govori in piše o slabi kvaliteti košarkarskih predstav na vseh nivojih, od mladinske košarke do NBA lige, kjer je cilj spektakla doseganje košev. V zadnjih letih se ta trend dajanja košev znatno zmanjšuje in vedno veC je tekem, ki se konCajo z izredno nizkim rezultatom. Po vsej verjetnosti sta dva osnovna vzroka počasna igra, ki povzroča kontinuirano zmanjševanje metov na koš, in premajhna razdalja Črte za 3 točke, saj je vedno več specialistov, ki z visokim procentom realizacije zadeva iz te razdalje. Vedno boljša kolektivna obramba je vzrok, da, zaradi velike koncentracije igralcev v raketi, težko prideš do meta. To, da se veliko ekip odloča raje za mete iz zunanjih pozicij in vedno manj igra na koš, je tudi razvidno iz vedno manjšega dosojanja prostih metov, saj so prosti meti predvsem odraz igre pod košema. To pomeni, da se vedno več ekip odloča samo za perimetralno igro, kar naredi igro enolično. V zadnjih letih se je izredno povečala agresivnost v obrambi, zaradi katere je uspešna igra 1:1 po pravilih FIBE skoraj nemogoča. Toleranca sodnikov na agresivnost, ki velikokrat meji na rokoborbo, je povzročila pravo izginotje igralcev z velikim tehničnim potencialom, dala pa prednost »razbijačem«, ki z lepoto igre nimajo kaj dosti zveze, so pa za rezultat v takem konceptu nepogrešljivi.
V vsakem kolektivnem športu velja, da mora nadgradnji in rasti napada slediti ustrezna nadgradnja in rast obrambe ter obratno, sicer se tak šport ne razvija. V zadnjih letih pa je, žal, individualna in kolektivna tehnika obrambe veliko bolj napredovala od individualne in kolektivne tehnike napada. Ne samo, da tehnika napada ni napredovala, ampak je v zadnjih generacijah igralcev krepko nazadovala.
Vsega tega se dobro zaveda tudi FIBA, ki že pripravlja ustrezne ukrepe. Te ukrepe je na nekaterih tekmah tudi že preizkusila. V naslednjem prispevku pa bom spregovoril ravno o teh ukrepih, ki so, vsaj na papirju, zanimivi.
VValter Vatovec
Bofbc Portogmaro-Bor Radenska 83:72 (42:37)
BOR: Filipčič 8 (6:8; 1:2; -), Susani 15 (2:2; 2:3; 3:4), Perčič 12 (-; 6:7; -), Smilovich 2 (0:2; 1:3; 0:1), Pettirosso 2 (-; 1:4; -), Simonič 10 (4:4; 3:10; -), Tomšič 6 (-; 0:1; 2:4), Rasman 12 (4:5; 4:5; -), Stokelj n.v., Rebula 5 (3:5; 1:1; -). Trener: Furlan SON: 29 Za dve točki: 19:36 Za tri točke: 5:9 PM: 19:26 TRI TOČKE:	Susani 3,
Tomšič 2
Po gladki zmagi proti Spilimbergu so borovci izgubili na igrišču motiviranega tekmeca iz Por-togruara, ki je s to zmago za korak bližji uvrstitvi v skupino za napredovanje. V nedeljo so bili naši stalno enakovredni domači peterki, ekipi pa sta se v izenačenem prvem polčasu v glavnem izmenjavali v vodstvu.
V	drugem delu tekme so Furlanovi varovanci dvakrat povedli (51:53 v 27’ in 64:65 v 32’) in ponudili vtis, da lahko tekmo dobijo, vendar se je tedaj tako v conski obrambi kot v napadu nekaj zataknilo in domačini so prešli v prednost. SvetoivanCani so se tedaj dokončno zmedli v izvajanju napadov, tudi obramba pa je znatno popustila in vse preveč je bilo nepotrebnih osebnih napak. Proste mete so domači košarkarji skoraj brezhibno izkoristili (12:14 v zadnjih 5 minutah) ter tekmo zaključili v lastno korist.
Trener Luka Furlan je takole ocenil nastop svoje ekipe: »Do 33.minute smo odigrali dobro tekmo, zatem pa nas je ob vodstvu nasprotnikov v napadu zajela panika in nismo ve C našli poti do koša. Popustili pa smo tudi v obrambi, kjer smo v zaključnih minutah vsak napad Porto-gruara zaustavili s prekrškom. To pa je navsezadnje bilo ugodno za domačine, saj so zadeli vse proste mete.«
V	prihodnjem, predzadnjem kolu prvega dela prvenstva, bodo košarkarji Bora Radenske ^v soboto igrali doma proti goriškemu Arteju.
Maurizio Susani (15 točk) se vrača v najboljšo formo
OKNO V PRVENSTVA
Poleg derbija v D ligi je možen tudi tretjeligaški »spopad« Bor-Dom
Medtem ko si je Jadran Nuova Kreditna
privoščil kar vodilnega na lestvici C lige, se v nižjih ligah (C2 in D) naši košarkarji mrzlično pripravljajo na tekme ,za obstanek.
V	prvenstvu C2 se bosta Bor Radenska in Dom Kmečka Banka znašla v isti skupini, Ce v prvem delu lige ob koncu ne bosta zasedala enakega položaja (derbi torej bo, le Ce bo Bor 10. in Dom 11. ali obratno). Sestava skupin za obstanek v C2 ligi pa bo sledeča: »bela« skupina 6A, 9A, 10A, 7B, 8B, 11B in »rumena« skupina 6B, 9B, 10B, 7A, 8A, HA.
V	D ligi pa se bo ta teden začel odločilni del prvenstva. Čeprav koledarja še nismo prejeli, zagotovo vemo, da se bosta Cicibona Prefabbricati Marsich in Kontovel Nord Est pomerila v derbiju v skupini 8 ekip, ki se bodo borile pred izpadom iz lige.
Medtem pa objavljamo strelce naših dveh D ligašev po prvem delu prvenstva. Pref. Marsich: P er si 241, Uršič 155, Furlan 110, Debeljuh 93, Stefančič 84, Possega 79, Križ-manCiC 72, Jogan 69, Zuppin 53, Stokelj 19, Coretti 12, Giacomini 6, Battilana in Vidali 4, Mura 2, Porporati 1, Bandi. Kontovel: Turk 217, Umek 164, Križman 135, Starc 81, Černe in Ivo Emili 74, Spadoni 64, Godnič 57, Marko Emili 21, Paoletic 17, Semec 2, Rizzante.
C LIGA
IZID116. KOLA
Ardita - Italmonfalcone 92:94, Bassano -Don Bosco 94:68, Castelfranco - Gasparini prel., Jadran N. Kreditna - Roncade 72:60, Rovigo - Amici Basket 55:88, Caorle - Reyer 71:69, Verdeta Gallo -Conegliano 94:67.
LESTVICA
Roncade 16 12 4 1222:1119 24 Verdeta Gallo 16 11 5 1346:1238 22 Ardita 16 10 6 1297:1217 20
AmidBasket
N.Kreditna
Conegliano
Gasparini
Bassano
Italmonfalcone 16 Castelfranco 15 Don Bosco 16 ReyerMestre 16 Caorle 16 Rovigo 16
9 7 1115:1085 18 9 7 1099:1090 18
8 8 1165:1129 16 8 7 1106:1105 16 7 9 1314:1281 14 7 9 1205:1215 14 7 8 1095:1129 14 7 9 1137:1207 14 6 10 1160:1170 12 6 10 1100:1219 12 4 12 1164:1321 8
PRIHODNJE KOLO
Amid Basket - Bassano, Don Bosco - Ardita, Gasparini - Caorle, Reyer - Castelfranco, Roncade - Italmonfalcone, Verdeta Gallo - Jadran N. Kreditna, Conegliano -Rovigo.
C2LIGA
SKUPINA A
IZID119. KOLA
Barcolana - Centro Sedla 76:90, Codroi-pese - Pagnacco 82:67, Intermuggia - In-termek 73:84, Porcia - Ronchi 67:51, Sta-ranzano - Gemona 102:86, Dom Kmečka Banka ni igral.
LESTVICA
Staranzano 17 16 1 1441:1179 32 Centro Sedla 17 15 2 1320:1105 30
Gemona
Adi Ronke
Intermek
Porda
Pagnacco
Codroipese
Barcolana
Intermuggia
18 13 5 1442:1278 26 17 11 6 1205:1192 22 17 9 8 1203:1197 18
17	8 9 1131:1179 16
18	8 10 1211:1269 16
17	7 10 1289:1286 14
18	4 14 1266:1363 8 17 3 14 1141:1356 6
DomKmečkaB.17 1 16 1176:1421 2
PRIHODNJE KOLO
Ronchi - Itermuggia, Barcolana - Codroipese, Centro Sedia - Porda, Gemona -Dom Kmečka Banka, Intermek - Staranzano, Pagnacco ne igra.
D LIGA
SKUPINA A
Prvenstvo se bo nadaljevalo konec tega tedna
KONČNA LESTVICA 1. DELA
Goriziana	14 13	1 1248:1125 26
Soul Team	14 10	4 1090:1014 20
CusTs	14 8	6 1082:1067 16
Inter1904	14
Cicibona Marsich 14 Duke Pub	14
Romans	14
Libertas	14
7 7 996:940 14 6 8 1004961 12
6 8 1057:1096 12 5 9 1029:1077 10 1 13 872:1098 2
NADALJNJI SPORED
Konec prvega dela. Goriziana, Soul Team, Cus Trieste in Inter 1904 so se uvrstili v skupino za napredovanje. Cicibona Prefabbricati Marsich, Duke Pub, Romans in Libertas bodo igrali v skupini za obstanek
PROMOCIJSKA UGA
IZID111. KOLA
Adriatica - Al Gioiello 79:67, Lantema -Mediterranea prel., Spetich - Skyskrapers prel., San Vito - Vulcania 76:98, Stella Azzurra -Metal Ecol. 49:85, Breg ni igral.
LESTVICA
Metal Ecol. (-1) 10 9 1 725:582 Vulcania San Vito
Breg
10 8 2 783:684 10 7 3 824:727
10 7 3 782:705
Skyskrapers Adriatica • Spetich Stella Azzurra Mediterranea Al Gioiello Lantema
9	6 3 855:715
10	5 5 691:668
9	4 5 652:612
10	3 7 675:771
9	2 7 547:666
10	1 9 644:858 9 0 9 561:755
PRIHODNJE KOLO
Al Gioiello - Vulcania, Lantema - Adriatica, Mediterranea - Stella Azzurra, Spetich -Metal Ecol., San Vito - Breg, Skyskrapers ne igra
02 LIGA
SKUPINA B
IZID119. KOLA
San Daniele - Pom 69:101, Vis - Robur 66:67, Portogruaro - Bor Radenska 83:72, Santos - Itala 59:58, Latisana -Servolana 94:111,Arte ni igral.
LESTVICA
Itala Gradišče	17	14	3 1352:1210	28
San Daniele	18	12	6 1355:1310	24
Latisana	18	12	6 1447:1433	24
Robur/	17	11	6 1374:1272	22
Portogruaro	17	10	7 1253:1209	20
Pom	17	9	8 1282:1192	18
Servolana	17	9	8 1383:1335	18
Santos	17	8	9 1196:1231	16
Arte	17	4	13 1128:1312	8
Vis Spilimbergo	17	3	14 1146:1274	6
Bor Radenska	18	3	15 1268:1406	6
PRIHODNJE KOLO
Bor Radenska - Arte, Itala - Vis, Pom -Latisana, Servolana - Santos, Robur -Portogruaro, San Daniele ne igra.
D LIGA
SKUPINA B
Prvenstvo se bo nadaljevalo konec tega tedna
KONČNA LESTVICA 1. DELA
TermokJraulica 14 10 4 1024960 20
Chiarbola
Senators
Gradese
Drago Basket
Kontovel (-1)
Scoglietto
LNazionale
9 5 1100:1065 18 9 5 1014:1004 18 8 6 1014914 16 8 6 1065:1019 16 8 6 893:864 15 4 10 959979 8 0 14 848:1112 0
NADALJNJI SPORED
Konec prvega dela.Termoidraulica, Chiarbola, Isonzo Senators in Gradese so se uvrstil v skupino za napredovanje, Drago basket, Kontovel, Scoglietto in Lega Nazionale bodo igrali v skupini za obstanek.
Jadran Nuova Kreditna v številkah													
Igralec	Točke	Meti				Skoki		Žoge		Asist.	Učinek	Osebne napake	Minute
		2 točki	3 točke	Skupno	PM	Napad	Obramba	Izgublj.	Prid.				
ARENA	17	8:12(67%)	0:2 (0%)	8:14(57%)	1:2(50%)	5	4	2	2	0	23	4-7	39_
ČERNE	10	0:6(0%)	0:1 (0%)	0:7 (0%)	10:10(100%)	0	7	4	5	2	18	2-7	34_
PREGARC	17	3:7 (43%)	1:4 (25%)	4:11(36%)	8:8(100%)	1	4	4	2	1	15	3-4	33_
VALENTE	NV	0:0	0:0	0:0	0:0	0	0	0	0	0	0	M	0
SLAVEC	0	0:0 (0%)	0:0 (0%)	0.0 (0%)	0:0 (0%)	0	1	2	0	0	-2	1-0	__3_
GUŠTIN	NV	0:0	0:0	0:0	0:0	0	0	0	0	0	0	M	0__
FRANCO	0	0:1 (0%)	0:0 (0%)	0:1 (0%)	0:0(0%)	1	0	1	2	0	1	2-0	J2_
RAUBER	18	4:6(67%)	3:4 (75%)	7:10(70%)	1:2 (50%)	3	6	4	0	0	21	34	JTT-
GRBEC	8	1:3(33%)	1:2 (50%)	1:5(20%)	3:4(75%)	0	1	0	1	0	6	2-2	__J9_
HMELJAK	2	1:5(20%)	0:0 (0%)	1:5(20%)	0:2 (0%)	4	3	2	4	0	6	24	_j3l__
SKUPNO	72	17:40(43%)	5:13(39%)	22:53(41%)	23:28 (82%)	14	26	20	16	3	87	19-27	200
Roncade	60	14:25 (56%)	7:13(54%)	21:38 (55%)	11:20 (55%)	6	17	9	11	5	57	27-19	9 1
KADETI / V 3.POVRATNEM KOLU DRŽAVNEGA PRVENSTVA
Prvovrsten podvig Kontovela La nuova edile kar sredi Vidma
Vatovčevi varovanci so si s tesnim končnim izidom privoščili drugega na lestvici - Pričakovana zmaga Bora Friulexport, ki ni imel težav s Chiarbolo
Bor Friulexport-Chiarbo-la Conca d’Qro 72:62 (37:26)
Bor: Posar n.v., Floridan 10 (2:2; 4:7; -), Miloševič 12 (1:1; 4:8; 1:3), Gaburro 4 (-; 2:9; 0:2), Stokelj 21 (5:9; 8:11; 0:3), Jevnikar (-; 0:2; -). Premru (-; 0:3; -), Lovriha 12 (-; 6:9; -), Romano 13 (1:1; 6:10; -). Trener; Martini SON: 21 PON: Gaburro (40’) Za dve točki: 30:59 Za tri točke: 1:8 PM; 9:13 TRI TOČKE: Miloševič 1
Borovci so v 3. povratnem kolu brez večjih težav odpravili mlajšo in precej Šibkejšo ekipo Chiarbole (Don Bosco B), uspeh pa je bil v Borovem taboru v bistvu pričakovan. Martinijeva ekipa vsekakor ni igrala najbolje, v začetku si je zagotovila zadostno prednost (29:15 v 15’), ki jo je praktično ohranila vse do konca. Le v začetku drugega polčasa so se gostje z reakcijo in bolj zaradi napak naših kot po lastni zaslugi približali domačinom na same tri točke (43:40 v 24’), naši pa so se le pravočasno zbrali in spet visoko povedli.
KljuC Borove zmage je bila ob dokaj pazljivi obrambi višinska in telesna premoč pod košema, kjer so bili naSi uspešni tako v skoku kot z dobrimi odstotki pri metu iz bližine koša. Se zlasti sta se tu izkazala Aleksander Miloševič in Boštjan Romano, ki sta v drugem delu tekme zagospodarila pod košema in ob Številnih skokih prispevala nekaj odločilnih košev, (nš)
UBC Latte Carso Videm-Kontovel La nuova edile 55:60 (27:36)
Kontovel: Sibelja n.v., KocjanCiC 15 (3:5; 3:5; 2:3), Nabergoj 4 (4:6; 0:1; -), Rogelja 6 (-; 3:5; 0:1), Budin 3 (1:2; 1:4; -), Semec 13 (2:3; 4:7; 1:1), Gregori 19 (1:3; 6:9;
2:4), Peric (-; 0:1; -). Trener: Vatovec SON: 15 PON: Semec (32’) Za dve točki: 17:32 Za tri točke: 5:9 PM: 11:19 TRI TOČKE: Gregori in KocjanCiC 2, Semec 1
Kontovel La nuova edile je v gosteh nepričakovano, a povsem zasluženo premagal drugouvrščeni UBC, podvig pa je Se toliko bolj razveseljiv, ker so naši slavili kljub nepopolni postavi in so se na lestvici povzpeli na samostojno 6. mesto.
ZaCetek ni sicer obetal nic dobrega (9:0), vendar so se naši kmalu zbrali, v 14. minuti izenačili (17:17) in v nadaljevanju celo povedli. Igrali so zelo dobro v obrambi, v napadu pa so s pametno in preudarno igro dosegli lepo vodstvo.
Prednost (27:36 v 20’) so v bistvu Vatovčevi fantje ohranili vse do konca, ko so kljub peti osebni napaki Semca in poškodbi Gregorija obdržali 5 točk naskoka nad domačo vrsto.
Veselje v Kontovelovem taboru je bilo seveda po tekmi nepopisno, saj so premagali (sicer podcenjevalno razpoloženega) močnega nasprotnika, fantje pa so predvsem igrali zelo požrtvovalno in pokazali lep napredek v taktičnem pristopu. Dobro so namreč napadali razne conske obrambe VidemCanov, zlasti po zaslugi KocjanCiCa in Gregorija pa so s premišljeno igro za-
Državni kadeti
NAJBOLJŠI STRELCI: Niko Stokelj (Bor) 334, Emanuel Lovriha (Bor) 214, Alen Semec (Kontovel) 213, Denis Doglia (Kontovel) 176, Vasilij KocjanCiC (Kontovel) 175.
devah z izdelanih položajev in z dobrimi odstotki pri metu.
Poleg omenjenih strelcev gre tokrat pohvaliti celotno ekipo za odlično igro v obrambi, upati pa je, da bo ekipa nadaljevala po tej poti in dosegla Se Številna taka zadoščenja.
OSTALI IZIDI: Intermug-gia Latterie Friulane-Pall. TS Lineltex 78:64, AlIoys Ital-monfalcone-Don Bosco 48:68, Bofbc Portogruaro-Vis
Deželni kadeti
NAJBOLJŠI STRELCU: Andrej Guštin (Jadran) 190, Manuel Coz-zuccoli (Dom) 178, Denis Cossutta (Bor) 147, Kristjan Ferfolja (Jadran) 143, Miha Gravner (Dom) 126.
Spilimbergo 80:76.
VRSTNI RED: Santama-ria 30, Don Bosco in UBC UD 28, Intermuggia in Pall. TS 22, Kontovel 18, Amici PN 16, Pall. GO 14, Bor Friulexport in Portogruaro
12,	Chiarbola 8, Fiumicello 6, Itaknonfalcone 4, Spilimbergo 2.
DEŽELNO PRVENSTVO Jadran -Bor Friulexport 108:68(46:35)
JADRAN:	Suhadolc
Mi.10, Zeriali, Pavat 8, Guštin 25, Ferluga 10, Ferfolja 25, Jerman 2, Švab 15, Picci-ni 7, Sancin 2. Trener: Vremec
BOR: Pison 2, Lombardo 19, Tolentino 23, Cossutta
13,	Scarcia, Mirceta 11. Trener: Porporati
TRI TOCKE:Ferfolja 3, GuStin in Švab 1
Jadranovci so v zanimi-
vem derbiju premagali Bor, ki se je upiral' le v prvem polčasu. Borovci so odlično zaceli in takoj povedli za 5 toCk. Vendar so jadranovci kmalu reagirali in z dobro igro nadoknadih zaostanek, ter povedli. Prednost je do konca prvega polčasa zrasla na 11 točk. V drugem delu se jadranovci niso pustili presenetiti in so s pametno igro večali prednost vse do konca. Tudi gostje so pokazali nekaj lepih akcij. Obe ekipi je treba pohvaliti za borbenost, med posamezniki pa sta se izkazala Ferfolja in GuStin pri Jadranu, Tolentino in Lombardo pa pri Boru. Jadranovci računajo na zmago tudi v naslednji tekmi, ki jo bodo igrali proti Itali San Marco v Gradišču, borovci pa bodo doma igrah s Staranzanom. (MM)
Dom Mark-Dopolavoro Femiviario B 71:79 (36:40)
Dom: JuretiC, Marvin 7, Fornataro 9, Tomšič 13, Cozzuccoli 35, Bensa. Trener: Grbac TRI TOČKE: Coz-zuccoli 4, Bensa in Marvin 1
Domovči so si v moCno okrnjeni postavi zapravili le-popriložnost za zmago, po dobri igri pa so klonih le zaradi utujenosti. V prvem polčasu so Goričani vodili tudi z 10 točkami prednosti, »blackout« v zadnjih minutah pa jih je drago stal. Gostje so namreč povedli in rahlo prednost obdržah v bistvu vse do konca, ko do-movci zaradi pomanjkanja menjav niso uspeli več zaigrati kot znajo.
Kljub porazu gre omeniti dobro igro Cozzuccolija in Tomšiča, ki sta se uspešno borila vse do konca, tokrat pa se je moCno poznala odsotnost Mihe Gravnerja, ki si je huje poškodoval ramo. (LS.)
PROPAGANDA / ŽIVAHNI BOJI
Derbi s »stolico« za Kontovelce, tudi borovci 0K
V nedeljo slovesni zaključek »Lige prijateljstva«
Jadran-Kontovel 47:100 (17:51)
Jadran: Jevnikar 4, Puzzer, Facco 14, Longo 9, Gej 3, Pregare, Sossi 4, Rožac, Marušič 7, Foraus
4,	Langella 2, Bandi. Trener: Vremec
Kontovel: Hrovatin 20, Bukavec 9, Vescovi 3, Bufon 2, BrišCak 4, Rogelja 33, Turco 7, Guštin
5,	Frandohc 8, Antoni 2, Colja 7. Trener: BrišCik
Derbi v prvenstvu »propaganda« se je zaključil z gladko in zasluzeno zmago Kontovel-cev, ki so dokazah zlasti večjo izkušenost. Mladi jadranovci so dobro zaceli tekmo in se stalno požrtvovalno upirali nasprotnikom, v teku srečanja pa je vendarle prišla na dan boljša pripravljenost ekipe trenerja Briscika.
Za borbenost in lepo prikazano igro naj pohvalimo prav vse mlade košarkarje obeh ekip, še zlasti pa zaslužijo omembo pri jadranovcih Gabriele Facco in Matteo Longo, pri Kontovelu pa se je ob »ostrostrelcih« Rogelji in Hrovatinu izkazal Emil Bukavec.
Bor - Libertas B 66:26 (47:3)
Bor: KovaC 2, Černigoj 4, Bole 8, Querinuzzi 15, Udovič 14, Klobas 3, Sosič 6, Kemperle, Oblak 14. Trener: Corbatti
Borovci so v tretjem kolu A skupine visoko premagali šibko drugo postavo Libertasa. Rezultat so spravih na varno že v prvi in predvsem drugi Četrtini, ko so dosegli delni izid 32:0. Ob odsot-nosti Kneippa so svoj doprinos dali vsi prisotni igralci, Se posebej pa sta
dobro zaigrala Querinuz-zi in Bole. (Mitja Oblak) LIGA
PRIJATELJSTVA
Odmevna mladinska košarkarska manifestacija na Primorskem se že nagiba h koncu, v vseh starostnih kategorijah pa so že na sporedu finalne tekme. V tem okviru so Kontovelci letnikov 86/87 v tekmi za 6.mesto v gosteh premagah Pivko s 54 proti 46, prednost pa bodo skušah doma ohraniti na povratni tekmi, ki bo v Četrtek.
V nedeljo pa se bo Liga prijateljstva zaključila s sklepno prireditvijo, ki bo ob 15.30 v športni dvorani v Sežani. Poleg tekme Ah Starš, na kateri bodo nastopih tudi Kon-tovelca Peter Hrovatin in Primož Rogelja (letnika 1986) in jadranovec Jan SosiC (letnik 1987), trener ekipe Zahoda pa bo Christian BrišCik (Kontovel), predvideva bogati program akrobatsko točko skupine Žabe iz Ljubljane, tekmovanje v zabijanju z znanimi košarkarji (Brezec, Budin...), plesne in navijaške skupine, bogat sreColov in nastop znane sežanske baletke Barbare Skrij. Sledilo bo seveda nagarjevanje ekip. in najzaslužnejših posameznikov.
Naj omenimo, da bo v tekmovanju zabijanj nastopil tudi Kontovelov kadet Alen Semec, program prireditve (ki jo bodo spremljale TV Koper, TV Primorka in RAI) pa bosta povezovala Nina Cek in bivši košarkar in sedanji komentator tekem na TV Slovenija Peter Vilfan.
DEČKI / ŠE NA TRETJEM MESTU -i
NARAŠČAJNIKI / V DRŽAVNEM IN DEŽELNEM PRVENSTVU
Gladka zmaga Bora Friulexport
»Začetniki« Isontine lahek plen
Kljub porazu najboljša letošnja predstava borovcev, lepi zmagi Jadrana in Kontovela
V Borovih vrstah najboljša »branilec« Krčalič in »bomber« Floridan - Rožem 37, Starec 33
Skupina A Polisportiva Isonti-na-Bor Friulexport 30:84 (15:31)
Bor: Oblak 2, Novak 5, Slavec 10, Rebula 2, Kralj 14, Jankovič 12, Madonia 22, Coretti 15, Grgič 2. Trener: Jogan TRI TOČKE: Madonia 2 V gosteh so proti ekipi začetnikov borovci dosegli novo gladko zmago in tako utrdili svoj položaj na lestvici. Joganova postava je visoko vodila od začetka do konca tekme, kar Pet igralcev pa je preseglo mejo 10 točk. Spet je bil najuspešnejši Mi-co Madonia, prve točke v prvenstvu pa sta do-l®gla mlada Mitja Oblak in Ivan Grgič.
VRSTNI RED: Ital-Rionfalcone* in Don
Bosco 12, Bor 10, Ser-volana 8, Libertas 4, Isontina 2, Dardi 0.
Skupina B
Kontovelci, ki so v tem kolu počivali, bodo danes odigrali zaostalo tekmo proti Adiju iz Ronk.
MDSUBASKET
Bor - Dardi 54:29
Bor: Bemetti, Kralj, Batič 10, Gaggi 2, Inde-licato 4, Trevisan, De Dominicis 2, Corbatti, Pisani, Ukmar 10, Nika Nadlišek 2, Marconi 16, Malalan 10.
Borovci so z veliko lahkoto premagali skromno solo Dardi z veliko razliko v koših. Skoda le, da niso skušali izkoristiti te tekme za boljšo skupinsko igro, ki je Zal res ni bilo!
Siniša Krčalič (Bor) je onesposobil najboljšega igralca Polisigme
Polisigma Zoppola-Bor Friu-lexport 66:54 (32:30)
Bor: Posar 4, Floridan 22, Kemperle, Požar, Jevnikar 13, Kralj 4, Rebula, BulatoviC 2, Madonia 5, KrCaliC 4. Trener: Jogan TRI TOČKE: Floridan in Madonia 1
Po mnenju trenerja Matije Jogana so Borovi državni naraščajniki odigrali najboljšo tekmo doslej, kljub odlični igri pa so morali priznati premoč solidne Polisigme. 30 minut so se naši povsem enakovredno upirali domačinom, nakar jim je zmanjkalo moCi in na dan je prišla fizična in telesna premoč domačih »velikanov«. Naši so se vsekakor odlično borili tako v obrambi kot pri skoku, v napadu pa so plačali visok »telesni« davek in praktično odsotnost Diega Posarja, ki je igral z gripo.
Med posamezniki se je tokrat zlasti izkazal v obrambi Siniša KrCaliC, ki je s »super« obrambo onesposobil najboljšega domačega igralca, po-
leg njega pa je v napadu dobro zadeval Iztok Floridan.
Za dobro igro pa zasluži pohvalo, prav vsa ekipa, saj so vsi prikazah pravi pristop in spravih v hude škripce favorizirane domače košarkarje. Naj omenimo, da bodo naši v prihodnjem kolu igrali doma proti videmskemu UBC, s tako dobro igro pa lahko Joganova ekipa računa na mar-, sikatero zadoščenje, (nš)
OSTAU IZIDI: Amici del Ba-sket PN-Itala San Marco Gradišča 62:79, UBC Latte Carso UD-Pah. TS Lineltex 71:86, Intermek Cor-denons-Fiumicello 89:61.
VRSTNI RED: Pall. TS 22, Itala Gradišča 16, UBC UD in Zoppola 14, Cordenons 10, Bor Friulex-port 8, Fiumicello 2, Amici PN 0.
DEŽELNO PRVENSTVO
Kontovel-Italmonfalcone 79:63 (45:31)
Kontovel: Nabergoj, Matiacic 10, Stoka, Ražem 37, Turco 20, Budin 4, Pernarčič, Zavadlal 8, trener KreCiC.
Kontovelci so takoj povedli z
dobro obrambo in učinkovitim napadom. V tem delu se je še posebno razigral Ražem, tudi po zaslugi Turca, ki je bil zelo uspešen pri prestrezanju žog nasprotnikom. V drugem delu je tempo nekoliko upadel, tako da so se gostje približali Kontovelcem na 10 točk (59:69). Vec pa niso zmogli.
Vsa ekipa si zasluži pohvalo, saj je igrala zelo motivirano tako v napadu kot v obrambi, kjer je pod košema zagospodaril Matiacic.
Staranzano-Jadran 51:130 (25:67)
Jadran: Zeriali 19, Sancin 23, Starec 33, Vaitho 16, Ferfolja 31, Daneu 6, Barazutti 2. Trenerja: Brollo in Jakomin
Jadranovci so dosegh drugo zaporedno zmago, proti šibkemu nasprotniku pa so v bistvu opravili dober trening za sobotni povratni derbi proti Kontovelu. Čeprav so nastopili le s sedmimi igralci, so naši igrah zbrano in intenzivno od začetka do konca, za lahko zmago v enosmerni tekmi pa naj omenimo vso ekipo.
TORKOV POGOVOR
Dorica Žagar: »Nekoč v družinah ni bilo tako velikega razumevanja za športno dejavnost otrok kot danes«
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
Bojan Pavletič
V letih ko je ženski zamejski Šport poganjal svoje korenine tudi v okoliških krajih je bila Dorica Žagar med pionirkami naše odbojke v Bazovici.
Gospa Dorica, koliko let ste posvetili odbojki?
»Za današnje pojme sem jo zaCela igrati razmeroma kasno, ko sem bila v prvem razredu višje srednje šole in sem imela že petnajst let, aktivna pa sem bila sedem let«
Vedno pri Zarji?
»Da, vedno pri Zarji, razen zadnjih dveh let, ko smo se preimenovali v Slogo.”
Ste prenehati, ker ste se te igre naveličati?
»Nikakor ne. K tej odločitvi so me prisilile družinske razmere. Zbolela je babica, ki je dotlej opravljala velik del domačih poslov in tako je bilo treba poprijeti za delo, za šport pa ni bilo več časa.«
S športom se torej ne ukvarjate več?
»Seveda se. Pred tremi leti se nas je zbrala skupina vaščank (kakih petnajst nas je), ki dvakrat tedensko rekreativno vadimo v Bazovskem domu. Kajpak, ne igramo odbojke, ker tam ni dovolj prostora, pač pa telovadimo.«
Ima tudi ta vaša rekreacija svoje korenine v nekdanji odbojki?
»Da, tako je! Ze v mladosti nas je šport zelo povezoval med seboj. V začetku smo bile v ekipi same domačinke, kasneje pa so pristopile še sošolke in prijateljice od drugod. Mnoge tedanje igralke smo kasneje vstopile v nekatere odbore vaških društev -tudi sama sem odbornica domačega prosvetnega društva Lipa - in tudi želja po rekreativnem udejstvovanju je nekako zrasla iz istih vrst.«
Vaš soprog je predsednik Športnega družtva Zarja in znano je, da tam drži pokoncu vsaj tri vogale. Ker pa tudi ženske držijo prislovično pri hiši tri vogale lahko
sklepamo, da jih vi držite kar šest.No, pa
bolj resno: kaj pomeni biti žena tako angažiranega predsednika, kot je vaš mož?
»To terja predvsem veliko razmnevanje za njegove obveznosti, ki si jih je prevzel s predsedniškim mestom. Ze pred poroko sem vedela, kaj me čaka in sem to pač sprejela. Res, to terja tudi od žene mnogo žrtev, toda treba je razumeti, da je njegovo delo zelo odgovorno, predvsem pa nujno. Večkrat moram tudi sama poprijeti za to ali ono delo, ko je odsoten, moram ga nadomestiti, treba je pač imeti velik posluh za po-
moč. Res pa je, da kaže tudi on veliko razumevanje za moje obveznosti, ki sem si jih naložila.«
Skratka, ste prava športna družina?
»Da, lahko rečem tako. Zlasti, ker sta tudi obe hčerki športnici. Starejša je po šestih letih ritmike presedlala k odbojki, vendar zaradi šolskih obveznosti ne igra več. Mlajša pa še vedno igra odbojko in to celo v treh prvenstvih tako, da jo moramo kar naprej voziti na treninge in tekme. Toda to radi storimo, ker imata obe velik čut odgovornosti in smisel za samoorganiziranost tako, da tudi v šoli ni težav.«
Ali tudi ženski del Bazovice občuti Zarjo kot svoje društvo, glede na to, da je to bolj moško naravnana druščina?
»Da, zlasti mlajša dekleta in srednja generacija. To dokazuje tudi naša vsakoletna šagra, katere si brez pomoči domačih žena in deklet sploh ne moremo zamisliti.«
To pomeni, da se ob nedeljah na tribuni čujejo tudi glasovi navijačic?
»No, pozimi jih je manj, spomladi, ko je topleje, se nas pa nobeno nedeljo na manjka na tribuni.«
Letos ste imeli 75-letnico Zarje. Imate več zaslug za uspeh proslave ženske ali moški?
»Gotovo moški, čeprav tudi naš delež pomoči ni manjkal.«
Se čutite ženske - kot športnice - v Bazovici zapostavljene?
»Nikakor. Naša rekreacija povsem zadosti našim pričakovanjem. Razgibamo se, poklepetamo, skupaj smo v družbi in dobro se počutimo.«
Menite, da je med športnico na vasi in ono v mestu kaka razlika?
»Mislim, da je ni. Morda le v tem, da smo na vasi bolj povezane med seboj, več je družabnosti.«
Kaj pa razlika med športom v vaših mladih letih in tem, ki ga poznate danes?
»Bistvene razlike ni. No, morda je le v nečem: nekoč nismo imeli v družini take opore in ni bilo toliko razumevanja za športno dejavnost, kot danes. Najprej si moral opraviti svoje delo, dolžnosti, ki si jih imel in šele potem si se lahko posvetil športu. Zdaj je to drugače. Danes sledimo športnim prizadevanjem naših otrok, se zanimamo za njihove dosežke, se o njih pogovarjamo. Evo, mislim, da je razlika le v tem.«
Opazujete kdaj, kako vaši hčerki doživljata šport in to primerjate z vašim nekdanjim doživljanjem?
»Ce mislite na notranje doživljanje, potem menim, da ni tukaj praktično nobene razlike. Tako kot onidve sem ga tudi sama doživljala z iskrenostjo, zavzetostjo in navdušenjem.«
Povejte nam gospa Dorica, ali zavidate kako stvar svojima hčerkama, kaj takega česar sami niste imeli?
»Kar se športa tiče ohranjam na tisti del svojega življenja samo najlepše spomine. Viktor Stopar, nosilni steber naše tedanje odbojke je ogromno naredil za nas. Nudil nam je vso možno podporo, vedno nam je bil pripravljen pomagati in je s tem ustvaril tako športno vzdušje, da res ne morem nikomur ničesar zavidati.«
Samo še eno vprašanje: je biti žena predsednika Zarje v Bazovici za vas osebno prednost?
»Tega ne čutim. S tem živim povsem normalno. Zadovoljna sem, da mož lahko pomaga vasi in si želim, da bi to zmogel še dolgo, čeprav predstavlja to za družino tudi določeno žrtev. Veste, občutek imam, da ni dosti mladih pripravljenih poprijeti za tako delo. Zato si kot vaščanka želim, da bi že vztrajal. No, to je edina moja prednost: namreč, da si to lahko želim - kot žena predsednika.«
ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR
Učinek vadbe na mišice
14.
Mišice so tkivo, ki spreminja kemično | energijo v mehanično. Ta omogoča človeku pokončno držo telesa, premikanje v želeno smer, delo in seveda tudi najraz-| ličnejše telesne vaje.
Znano je, da se pri slehernem delu po-' veča poraba kisika. Zato je v človeškem organizmu nenehno delujoča črpalka, ki oskrbuje po krvnih žilah vse organe in vsa tkiva. Dan in noč, vse do konca življenja nam srce dovaja po krvi v mišice kisik in hranljive snovi, odnaša pa ogljikov dvokis in druge razpadline.
Kako je mišica sestavljala, s čim vse je opremljena? Najprej je treba omeniti mišična vlakna, ki so podobna tankim nitkam. Vlakna so povezana v snopiče, snopiči v snope - določena skupina teh sestavlja mišico. Vezivo, ki veže mišico v delovno enoto, prehaja običajno na obeh koncih v kiti, kipa sta pritrjeni na kost. Ce se mišica skrči, premakne del telesa in opravi s tem določeno gibanje.
Da bi se mišica skrčila, je potrebna pobuda v obliki živčnega vzburjenja. Intenzivnost dražljajev mišičnih vlaken je sorazmerno frekvenci živčnih impulzov. Šibki dražljaji aktivirajo samo del mišičnih vlaken. Da bi aktivirali vsa mišična vlakna, so potrebni najmočnejši dražljaji.
Živčevje prenaša impulze zelo hitro (od nog do glave v stotinki sekunde). Takoj ko mišica dobkpovelje«, se srkči.
živčnih impulzov so mišice neprestano v stanju določene napetosti ali tonusa. Tonus je potemtakem normalen fiziološki pojavi, ki ga je možno s sprostilnimi vajami, masažo in počitkom znižati.
Delo mišic ni odvisno samo od močnejših ali šibkejših živčnih dražljajev, temveč tudi od notranjega odpora proti skrčevanju (viskoznosti). Visoznost se sreminja z ogrevanjem in tudi z utrujenostjo mišic. Ogrevanje zmanjša viskoznost, utrujenost jo poveča.
V mišičju človeka, ki načrtno trenira in vadi se vršijo naslednje spremembe:
1.	mišice se odebelijo (hipertrofirajo). Tako postanejo bolj kvalitetne, se pravi sposobnejše za delo vsake vrste.
2.	mišica začetnikov izgubijo po prvih mesecih treniranja odvečno tolščo.
3.	trenirane mišice bolje gopodarijo s kisikom, koe-ficent izkoriščanja kisika se poveča.
4.	poveča se zivčno-mišična občutljivost (mišice hitreje in pravilneje reagirajo na vzburjenje).
5.	z vajami za moč, za raztezanje in sprostitev se izboljša mišični tonus.
6.	izboljša se nazadnje kemična setava mišic.
Mišice se lahko že v nekaj mesecih znatno spremenijo - okrepijo (hipertrofirajo) ali oslabijo (atrofirajo).
Mišice delujejo vzajemno z drugimi organi, zato na njih tudi vplivajo. Rast mišičnega sistema učinkuje v veliki meri na razvoj organov, ki mu sluzijo, kakor tudi na razvoj živčnega sistema, usklaja celotno delovanje. Razvoj mišic je v tesni zvezi z razvojem srca in živčnega sistema.
Franko Drasič
Obvestila
OBČNI ZBOR / V PROSTORIH OSNOVNE SOLE V STMAVRU PRI GORICI
SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI sklicuje sejo odbora v četrtek, 4. t.m. ob 20. uri v domu A. Sirk v Križu.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. februarja avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah,jutri, 3. februarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573.
MAJENCA DOLINA v
sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mami. Za informacije tel. 0338-5032176.
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje v nedeljo, 7. februarja 1999 v Podkloš-tru (Amoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. št. 040-635627.
Ribiško društvo Čamik ni veliko, a se lahko pohvali z deželno razsežnostjo
Pred kratkim so se na 4. rednem občnem zboru zbrali člani Ribiškega društva »Carnik« iz Gorice. Kot je že običaj, je občni zbor potekal na sedežu društva, to se pravi v prostorih bivše osnovne šole v Stmavru pri Gorici. Slo je za delavno in ne za volilno skupščno, kjer so se vodstvo in člani društva temeljito pogovorili o delovanju te ribiške družine v minulem letu ter nakazali smernice z dokaj bogatim programom za novo sezono.
Predsednik društva Silvan Bevčar (na sliki) se je v svojem dolgem posegu dotaknil vseh vidikov delovanja društva ter izpostavil težave, ki so botrovale, da -društvo ni v zadovoljivi meri izpeljalo vseh akcij, ki si jih je zadalo na začetku lanskega leta. Pri tem je uporabil prispodobo, s katero je delovanje društva primerjal z ribolovnim
dnem: »Zjutraj se ribič odpravi na ribolov poln upanja in želja. Te želje pa se včasih ne uresničijo.
- Zvečer se pogostokrat ribič vrne domov razočaran in praznih rok«. Tako je tudi pri društvu, kajti prelepo bi bilo, da bi uspešno uresničili vse, kar smo načrtovali. Kar precej »krivde« za manjšo uspešnost društva je predstavljal lanski potres v zgornjem Posočju, kjer društvo Carnik opravlja veliko večino svojih dejavnosti. Nespametno in celo neokusno bi namreč bilo, je še podčrtal predsednik Bavčar, da bi društveni člani hodili na ribarjenje in na zabavo v Posočje, medtem ko se domačini ubadajo z odpravo posledic naravne ujme. Društvo pa je poskrbelo za nabiralno akcijo, ki jo je opravilo med svojimi člani in je nabrani denar izročilo neki družini iz Bov-
ca, ki ji je potres poškodoval hišo.
V nadaljevanju svojega nagovora se je predsednik zaustavil še na društvenem članstvu. Po številu članov je Carnik eno manjših zamejskih društev, vendar se lahko pohvali z deželno razsežnostjo. Člani društva namreč ne prihajajo samo z Goriškega, temveč tudi s Tržaškega in iz Slovenske Benečije. Prisotnost le-teh je dosegla že 1/3 vseh članov, kar nedvomno predstavlja spodbuden in razveseljiv podatek.
Tajnik Dušan Černič je podrobno orisal vso dejavnost društva, medtem ko je blagajnik Gabrijel Figelj prikazal finančno stanje goriške ribiške družine. Društvo Carnik je lani nabavilo tudi ribiški čoln, ki je zasidran v bližini vališča soške postrvi pri Mostu na Soči, ki ga upravlja ribiška družina iz
Tolmina. Obe društvi uspešno sodelujeta že več let.
Stmaversko skupščino so pozdravili tudi nekateri gostje in sicer: Marko Lutman v imenu ZSSDI, ki je zlasti podčrtal pomembno vlogo, ki jo društvo opravlja na po-
dročju družabnih dejavnosti. V imenu krajevne Rajonske konzulte je spregovoril predsednik Silvan Primožič, ki je društvu nakazal možnosti vkla-pljanja v projekte, ki zadevajo obmejno sodelovanje, predsednik domačega Prosvetnega društva »Sabotin« Jordan Figelj pa je pohvalil oblike delcfvanje Carnika, ki so tesno povezani z načeti varstva narave.
Na koncu pa še drobna zanimivost glede imena Carnik. »Carnik« je namreč ime umetni ribiški muhi, ki je nastala na Slovenskem in si jo v veliki večini prime-, rov ribiči sami zvežejo, tem v zvezi je predesdm Bevčar tudi zaključil oben| zbor. Ponovno je uporabi prispodobo: »Carnik je s ^ romna, a dobro zvezana ribiška muha in kljub snim težavam ne bo tako tro razpadla«. (VIP)
ŠPORT
Torek, 2. febraarja 1999
NAMIZNI TENIS / ŽENSKA Al LIGA
Ouattro Mori, tri krasovke, dve dragoceni točki!
Na Sardiniji so se Zgoničanke po hudem boju nasprotnicam oddolžile za poraz - Položaj v boju za »play off« zdaj trdnejši
Quattro Mori - Kras Generali 4:5
Avesani - Wang 0:2 (8:21, 14:21); Lisova - K. Milic 2:0 (21:11, 21:13); Ding - V. Milic 2:0 (21:4, 21:14); Lisova -Wang 0:2 (16:21,13:21); Avesani - V. Milic 0:2 (15:21, 16:21); Ding - K. Milic 2:0 (21:13, 22:20); Lisova - V. Milic 2:1 (18:21, 21:17, 21:12); Ding - Wang 0:2 (16:21, 15:21); Avesani - K. Milic 0:2 (20:11,15:21)
Z nestrpnostjo smo pričakovali izid 2. kola povratnega kola v prvi ženski ligi. Ker po dveh urah in pol od pričetka igre Se ni bilo nobenega sporočila, smo se povezah s Sardinijo: »Rezultat je 4:4, igrata Francesca (Avesani) in Katja (Milic).« Končno je prišel odrešilni klic: Zmagali smo!«
Oddahnih smo si vsi, v prvi vrsti trener Ge Ke Quiang, ki je odredil še dodatni trening v dopoldnevu pred odhodom na težavno gostovanje. Sveži par točk šeste prvenstvene zmage je pomemben doprinos k ohranitvi mesta Krasa Generali v zgornji polovici lestvice. Z ambicijami po zmagi so krenile v dvoboj tudi otoCanke, prav tako kot naše igralke dobro pripravljene, za zeleno mito pa so gostiteljice pokazale celo več, kot smo videli v njihovi zmagoviti prvi tekmi v Zgoniku. Glavni steber naše ekipa Wang Xuelan je bila brezkompromisna do nasprotnic (osvojila je »standardne« tri točke), le da sta ji boljši igralki iz nasprotnikovega tabora Rusinja Olga Lisova in mlajša rojakinja Ding Van nudili ostrejši odpor. Zlasti naturaliznana Kitajka je večkrat drzno napadala VVangovo (v Zgoniku ji je odscipnila set) in s tveganimi potezami skušala obrniti delno vodstvo 4:3 Quattro Morija v dokončen izid, seveda pa izkušena VVangova ni podlegla takšni taktiki. Pred-
Katja Milič dosegla odločilno točko
videvali smo, da za zmago potrebujemo tri točke Kraševe odlične tujke, nujen pa je tudi doprinos sestričen Milič: Vanja Milic je točko nad Avesanijevo dosegla v 5. dvoboju; tudi tujki Lisovi je prav tako kot v prvem delu prvenstva pobrala set; večja psihološka odgovornost pa je padla na ramena tretje igralke Katje Milic, pri izenačenem rezultatu 4:4. Prav temu dejstvu gre pripisati, da je nasprotnica v prvem setu povedla s 3:9. Neomajnost volje v zmago in pa borbeni karakter Katje Mihe sta bila verjetno odločilna, da je krasovka premagala Avesanijevo, prvi set na 20., drugega pa gladko na 15. točki.
Kras Generah bi ugodneje sedel med ekipami v skupini play-offa (od 1. do 4. mesta), Ce bi iztržil že prvo srečanje s Cagliarijem, kar pa z zamenjavo Katje Milič z mlajšo sestro Nino ni bilo mogoče. V prvem delu prvenstva je imel tudi športno srečo: pri Fink Cervinu je manjkala Kitajka, tekmo s Che Linom pa je dobil brez boja zaradi bolezni v nasprotnikovem taboru. Konec tedna se bodo naše prvo-hgašice pomerile s Pink Cer-vinom z vrha lestvice... Ampak, to je že zgodba za prihodno številko.
Ostali izidi 2. povratnega kroga: Coccaglio - Fit Lycra Castelgoffredo neodigrano, Pink Cervino - Enigma Mes-sina 5:2, Muravera CA - Che Lin neodigrano.
Kot vidimo nista bili odigrani dve tekmi. Državni prvak Castegoffredo je bil zaposlen v evropskem pokalu prvakov, nekatere mladinke iz južnih ekip pa so po vsej verjetnosti igrale na evropskem Top 12.
Vrstni red: FitLycra Castelgoffredo in Pink Cervino Chatillon 16, Kras Generali 15, Coccaglio 14, Quattromo-ri CG12, Enigma Messina 11, Muravera in Che Lin 9 (polovica ekip je s tkemo manj)
ZENSKA B LIGA Recoaro/Agostini BZ -Kras Activa 5:0
Fasolt - Kralj 2:0 21:5, 21:6); Santifaller - Vesnaver 2:0	(21:4,	21:5);
Santifaller/Antonian Kralj/Vesnaver 2:0 (21:1, 21:2); Santifaller - Kralj 2:0 (21:1, 21:1); Fasolt - Vesnaver 2:0 (21:6,21:12)
Naj bralca ne zavede visok poraz in predvsem nizke številke posamičnih izidov. Tekma proti povratniku iz A2 lige bocenskemu Recoa-ru/Agostini ni bila odigrana regularno. Dan prej se je na treningu zvila gleženj Jasmin Kralj, zato je bila njena prisotnost za zeleno mizo zgolj formalna. S Petro Fasolt in železno lady Zgornjega Poa-dižja Edith Santifaller se je pomerila Silvana Vesnaver, ki je drugič v tej sezoni na gostovanju nadomestila Ireno Rustja. Tudi v redni zasedbi varovanke Robija Mihca ne bi slavile. Doslej neporaženi Recoaro-Agostini z vodilno pozicijo v B skupini naskakuje povratek v višjo hgo, od koder ga je v lanski sezoni izrinila prav mlada Krasova postava. V B prvenstvu ga Kras Activa ne ovira v teh težnjah, ker sam pljuje v neu-
godnih razmerah. V prvem delu so krasovke zamudile priložnmost z videmskim Cusom, s katerim se bodo ponovno srečale že to soboto. Jasmin bo okrevala v 14-tih dneh, zato je treba najti ustrezno zamenjavo, da se popravi zamujeno. Skrajni čas je, da dekleta v B ligi začnejo zmagovah. Krepko morajo veslati, da se barka ne potopi, kajti 7. mesto krepko mižika z rdečo lučjo.
Ostah izidi 9. kroga: Pres-sofusioni Sebine - Fi LYcra Castel Goffredo 0:5, Cus Udi-ne - Alto Sebino 3:2, Tramin Raiffeisen - Adriatica AP 5:0.
Vrstni red: Recoaro Ago-stino Bočen 18, Alto Sebino Toline Bisogne 16, Castelgoffredo in Tramin Reinffeisen 15, CUS Udine 12, Adriatica Porto SanfElpidio 11, Kras Activa in Pressofusioni Sebine 10.0.J.)
r SMUČANJE / VELESLALOM SK BRDINA n
Sibilla (Devin) tretji in četrti
Tekma openskega društva je povsem uspela - Solidni uvrstitvi I. Kerpana (Mladina)
Smučarski klub Brdina je v soboto organiziral za italijansko smučarsko zvezo deželno tekmovanje v veleslalomu za ka-
varne je bilo v Fomi di Sopra in se je odvijalo na progi »Cimacuta«, ki je bila za to priložnost zelo dobro pripravljena, tako, da so imeli vsi tekmovalci dobre pogoje za nastop. Skupno je nastopilo 142 tekmovalcev iz 15 klubov, med katerimi so bili tudi tekmovalci SD Mladina, SK Devin, SPD Gorica in SK Brdina. Tekma, ki jo je mestoma motil zelo močan veter, je zelo dobro uspela, za kar gre pohvala vsem požrtvovalnim elanom SK Brdina. Od zamejskih smučarjev se je najbolje odrezal DevinCan Alessio Sibiha, ki je bil Četrti in je le za malenkostni čas zamudil stopničke, kar pa se ni zgodilo na tekmi, ki jo je v nedeljo na Zoncolanu priredil domači klub Sci Club Monte Zoncolan. Na njej je bil namreč Sibilla tretji, za zamgovalcem je zaostal dobro sekundo, za otrugouvrščeniom pa za 26 stotink. Dve dobri uvrstitvi (lO.v soboto, 6. v nedeljo) je dosegel elan SD Mladina Ivan Kerpan. Izidi:
Sobota
Baby ženske: 1. Federica Di Paolo (CAI TS) 51, 76; 11. Iva Pertot 1:02, 90; 17. Tanja Cibiz 1:06, 54; 20. Asira Purich (vse Mladina) 1:15, 55. Ckdbanke: 1. Calypso Cesca 48, 02; 50, 55; 19. Tjaša Corva 1:02, 62; 20. Caterina Marušič 1:03, 12; 24. Roberta Ressi (vse SPDG) 1:19, 23.Baby moški: 1. Giovanni Negroni (US Campo-rosso) 50, 65; 10. Ivan Kerpan (Mladina) 54, 30; 24. Patrik Štolfa (Devin) 1:02, 18; 25. Mattia Rožic (SPDG) 1:02, 75. Cicibani: 1. Federico Marocchi (CAI TS) 45, 36;; 4. Alessio Sibiha (Devin) 47, 66; 33. Danijel Simonettig (Brdina) 1:00,47.
Nedelja
Baby ženske: 1. Federica Di Paolo (CAI TS) 44, 02; 14. Meri Perti (Brdina) 52, 08; 18. Iva Pertot 54, 43; 22. Tanja Cibiz 56,07; 26. Veronica Tence (vsi Mladina) 58,42. Baby moški: 1. Jacopo Di Ron-co (Monte Dauda) 41, 48; 6. Ivan Kerpan (Mladina) 44,95; 30. Patrik Štolfa (Devin) 52, 47. Cicibani: 1. Federico Marocchi (CAI TS) 37, 90; 3. Alessio Sibiha (Devin) 39, 06; 28. Danijel Simonettig (Brdina) 45, 62. Qdbanke: 1. Michela Toffoli (SCi CAI 70) 40,14.
9. ZIMSKE IGRE ALPE JADRAN / VTISI NAŠIH PINGPONGASEV
Res nepozabna izkušnja
»Važnejše od samega tekmovanja na takšni prireditvi se mi zdita druženje in spoznavanje sovrstnikov,« je povedala Daša Bresciani o svojih vtisih iz zimskih športnih iger, ki so potekale v dolini Fiemme od 25. do 28. januarja. Pingpongašica Daša se je v reprezentančnem dresu FJK uvrstila med prvo osmerico med predstavnicami iz raznih dežel Madžarske, Avstrije, Nemčije, Slovenije, Hrvaške, Švice in Italije. Kot pove že samo ime te velike mednarodne športne prireditve, so se mladi do 17. leta starosti merili v tradicionalnih zimskih športih (alpsko in nordijsko smučanje, biatlon in
smučarski skoki), namizni tenis pa je nekakšna povezovalna panoga za Članice delovne skupnosti Aple-Adria, pač tam, kjer zimskih športov ne gojijo. V izbrani vrsti FJK so glavnino deželne reprezentance sestavljali Krasovi ping-pongaši. Njihov glavni štab je bila dvorana v Ca-valeseju, kjer so potekala namiznoteniška srečanja ekipno, v dvojicah in posamično. Ekipno so dekleta v postavi Daša Bresciani, Martina Milič in Jasmin Kralj prišle 4. (zmagala je Slovenija), fantje Bojan Simoneta, Uroš Fabiani in Dario Mucignat (San Giovanni Pordenon, vsi ostali iz Krasa) pa so zasedli 10. mesto. Na pro-
NAMIZNI TENIS / V ŽENSKI A2 LIGI
Pot Avalona je zdaj še bolj strma
Juvenes RSM - Kras Avalon 5:1
Diao Yi - M. Milic 2:0 (21:15, 21:17); Yan Chimei - N. Milic 2:0 (2l:ll, 21:11); Monaldini - Bresciani 2:1 (13:21, 21:17, 22:20); Van Chimei -M. Mihe 2:0 (21:18, 21:5); Diao Yi -Bresciani 0:2 (13:21, 16:21); Monaldi-^ - N. MihC 2:1 (21:16,14:21, 26:24) Velika psihološka obremenitev je dobesedno blokirala mlade igralke Krasa Avalon. Vrata do zmage niso bi-la zaprta, nasprotno bila so samo priprta! (Kras Avalon je na domačih tleh slavil proti isti ekipi s 5:3). Prav ta poltenost - ah bomo zmogle ah ne - je Frasovim dekletom na gostovanju °nemogoeila, da bi igrale tako oproščeno kot so v prejšnjem krogu, 0 »o premagale Tramin, ekipo še Močnejšo od Juvenesa. No, tudi Juve-ru slaba ekipa, saj jo vodi kitajski T^rter, igra pa njegova hči Diao Yi, no-a azijska moč Yan Chimei in Roberta Monaldini.
,y prvi vrsti so krasovke zamudile j/dožnost proti tretji nasprotnikovi §ralki. Daša Bresciani in Nina Milic a z njo igrah še podaljšek v setih in j^j. Zgubile na set razliki: Daša 20:22, ttra na 24:26! Diai Yi je utrpela poraz
v Zgoniku, tokrat pa je nad njo napravila edino točko na gostovanju Daša Bresciani.
Poraz močno bremeni položaj Krasa Avalon na lestvici, če že ne sam obstanek v tem težkem prvenstvu. Nasprotniki so zelo močni, v postavah je mnogo renomiranih igalk in tujk
V nadaljevanju prvenstva se lahko zgodi marsikaj, kar lahko potisne mlado zgoniško postavo na spolzka tla, kajti na papirju lahko konkurirajo le redkim ekipam.
Mlada ekipa ki že drago sezono vztraja v paraprvoligaškem prvenstvu, je prežeta še z dragim eksplozivnim nabojem: zna nas presenetiti s paleto svojih skritih sposobnosti.
Nas je že proti Traminu in upamo, da nas bo še. Zaenkrat Kras Avalon zaseda predzadnje mesto med osmimi ekipami.
Ostah izidi 9. kroga: Temi - Gasp Moncaheri 5:0, A 4 Verzuolo - Torino 4:5, Tramin Raiffeisen - Regaldi NO 5:4.
Vrstni red: Temi 18, A4 Verzuolo 15, Regaldi 14, Torino in Tramin Raiffeisen 13, Juvenes RSM in Kras Avalon 12, Gasp Moncaheri 11.
MOŠKA C1UGA Fincantieri - Kras 4:5
M. Bombače - Bole 2:1 (21:18, 19:21, 21:12); Flego - Simoneta 1:2 (22:20,14:21,16:21); Pilotto - Bertolot-ti 2:1 (21:23, 21:13, 21:17); M. Bombače - Simoneta 1:2 (23:21,15:21, 9:21); Pilotto - Bole 2:0 (21:12,22:20); Flego -Bertolotti 0:2 (17:21, 9:21); Pilotto - Simoneta 0:2 (18:21,10:21); M. Bombače - Bertolotti 2:1 (21:18,11:21,21:19) Flego - Bole 0:2 (14:21,14:21).
V povratni tekmi proti Fincantie-riju so se morah krasovci krepko potruditi. Tržačani Bombače, Flego in Pilotto so provuvrščenemu novincu v tretji državni ligi nastaviti pasjo bombico. Mnogo bolje so se pripraviti kot na začetku prvenstva. Doma je kraso-vo moštvo visoko slavilo (5:1), v gosteh pa je potekala borba mož na moža. Najbolje se je ponovno izkazal najmlajši član zgoniškega moštva mladinec Bojan Simoneta. Kot se zna maček obrniti v zraku in pristati na noge, tako se je znal Simoneta izviti iz primeža nasprotnikov. Izgubil je prvi set proti Flegu (212:20) in Bombaceju (21’3:21), a je sprmenil zgradbo svoje igre v svojo korist, kar starejšima tova-
rišema ni uspelo. Vec kot polovica dvobojev je namreč tarjalo tretji set. Za povrh vsega je Bojan Simoneta knockoutiral z gladkim 2:0 nasprotnika št. 1 Pilotta Po dolgotrajni borbi in stopničastem dvigovanju rezultata, je Andrea Bertolotti v šestem dvoboju dosegel svojo edino točko rpoti Ales-sandra Flegu. Proti istemu nasprotniku pa je kasneje Edi Bole z odločnim 2:0 jasno dal na znanje, katera ekipa je boljša.
Dejansko je elastičen odpor Fincan-tierija s spodnje polovice lestvice presenetil naše fante na njihovem strmem zmagovitem pohodu. Z osmo prvenstveno zmago si si krasovci zagotoviti sloves neporaženih in utrditi vodilno pozicijo v skupini E. V 3. povratnem krogu bodo gostih Sakuro iz Gradeža.
Ostah izidi 9. kroga: Rangers San Rocco - Azzurra 1:5, Sakura Grado -Camposanpiero 5:3, S. Giovanni PN -Q7 Padova 2:5.
Vrstni red: Kras in Azzurra 17, Q7 Padova in San Giovanni PN 14, Sakura 13, Fincantieri TS 12, Ranges San Rocco UD 11, Camposampiero PD 10.
OJ-)
Daša Bresciani najboljša v ekipi FJK
gramu so bile tudi igre dvojic: med osmerico se je uvrstil par Jasmin Kralj -Eriča Pinotti (Lombardija), med šestnajsterico para Bresciani - Milič in Simoneta - Mucignat, posamično pa Uroš Fabiani in Martina Mitič med šestna-sterico, Jasmin Kralj med dvaintrideseterico.
V pisani množici mladih športnikov (preko 600) je 6-članska reprezentanca z dvema spremljevalcema preživela štiri prijetne tekmovalne pa tudi družabne dneve. »Nekatere ekipe so bile močne, druge manj, vendar je bil turnir zanimiv, na katerem smo lahko igrali sproščeno in se obenem tudi zabavali. Končno ni bilo evropsko prvenstvo ali kvalifikacijski turnir... Časa za druženje je bilo malo, saj smo v glavnem stalno igrali. Največ pa smo bili skupaj z Lombardije!, s katerimi smo debli isti hotel. Drugič nastopam na zimskih igrah, že od prej sem poznala igralke iz Slovenije in Hrvaške. Moram reči, da je bilo prijetno, pa celo novo puhovko, šal in nahrbtnik smo dobiti,« je še povedala najuspešnejša posameznica reprezentance FJK.
Bojan Simoneta je bil med tem mladežem pravi
veteran, saj je na bienalnih zimskih igrah nastopal že tretjič. Pred tem se je udeležil že iger v Švici in Avstriji. Zanj je bila otvoritvena slovesnost nekaj nepozabnega: »Na trgu Predazzana se je zbrala ogromna množica tekmovalcev, sodnikov, organizatorjev in pubhke. Igrala je godba, potem pa so pri-smučali na sam prireditveni prostor smučarski učitelji in prižgali ogenj, kot to naredijo na olim-piadi. Sledil je veličasten ognjemet, ki je pričaral nazaj atmosfero ob prihodu novega leta. Nasploh je bilo vse dni zelo lepo. Tekem je bilo zelo veliko, zame pa so pomembne zaradi izkušenj, ki sem jih pridobil. Igral sem aktivno in sem zadovoljen s svojo igro, še bolj pa zaradi novih izkušenj. Zvečer nismo zdržati dolgo pokonci, a smo vseeno našli čas za klepet in spoznavanje z drugimi, največ z Lombar-dijci in Benečani. Žares mi je žal, da ne bom mogel več igrati v reprezentanci. Želim pa si, da bi čez dve leti spremljal reprezentanco na naslednjih igrah.«
Mlade je spremljal Kra-sov trener Robi Milič: »Nekaj smole smo imeti z zdravjem. Dva igralca in podpredsednik deželne federacije Pino Zorzi so zboleli, pa Se jekleni konjiček je odpovedal pokorščino. Se pred zaključno slovesnostjo smo zaradi tega kreniti nazaj proti domu.«
Naj zaključimo z besedami, namenjenim udeležencem iger Alpe-Adria, predsendika regije Tridentinsko Gornje Poadižje Tarcdsia Grandija: »Da bi nas mladost, vedrost in prijateljstvo spremljali še dalje pri uresničevanju ciljev, ki so pri srcu vsem: mir, blagostanje in stabilnost« (J.J.)
ŠPORT
Torek, 2. februarja 1999
NOGOMET / V ITALIJANSKI A LIGI
Trije kandidati za naslov prvaka
Roma in Juventus toneta - Criniti zopet rešil Triestino - Carli blestel v dresu reprezentance
TRIJE ZA NASLOV? - Po nedeljskih zmagah so Fiorentina, Lazio in Milan najverjetneje edini kandidati za naslov. V boj se lahko vključi Se Parma, jasneje pa bo po prihodnjem kolu, saj bo Fiorentina gostila Milan, Parma pa bo morala v Turinu jurisati na zmago, Ce želi kaj veC, kot le uvrstitev v pokal prvakov. Tudi zadnje kolo je pokazalo, da so letos odločilnega pomena napadalci. Trije asi Batistuta, Vieri in Bierhoff so popeljali svoje ekipe do zmage. Med tremi ekipami je najbolj »trpel« Milan, saj mu je uspel preobrat, potem ko je doma zgubljal s Salemitano. Slednja bi si zaslužila vsaj remi, toda zadovoljiti se je morala s tremi prečkami.
Fiorentina in Lazio sta strli odpor Vicenze oziroma Barija brez težav. Za Erikksonovo moštvo je bil odločilnega pomena Mancini, a ne napadalec Roberto, temveč vratar Barija Francesco, ki je Laziu »podaril« dva gola.
Januar bi Zeman najraje zbrisal s koledarja, saj v tem obdobju njegove ekipe dosegajo vedno skromne rezultate. Tokrat je Roma pri vodstvu 1:0 prejela gol v zadnji minuti srečanja iz protinapada. To je nedvomno simptom vse prej kot taktično zrele igre.
Tudi hiter je izgubil dve točki proti trdoživi Piacenzi, sedaj pa je vrh za Crnomodre oddaljen že deset točk.
VELIKO VPRAŠAJEV NA DNU - Boj za izpad je vse zanimivejši, toda vse se vrti okoli afere iz tekme Venezia - Bari (domačini se niso veselili zmagovitega gola Tute, kar je sprožilo sume, da je bil remi dogovorjen). V primeru penalizacij bi se tudi Fascettijevo moštvo znašlo v nevarnih vodah, Venezia pa bi bila že skoraj obsojena na izpad. Skoda, ker bi bil le ta nezaslužen, saj celotna ekipa (in posebno Manie-ro) nadaljuje s fenomenalnimi nastopi. Manie-ro je v Parmi dosegel dva gola, iz piotesta nad očitki katerih je bil tarCS skupaj s soigralci zara-
di zgoraj omenjene afere, pa se golov demonstrativno ni veselil.
Zelo pomembni zmagi sta dosegla Perugia in Cagliari. Za Umbrijce, ki so premagali neposrednega tekmeca Sampdorio, je ponovno dosegel gol Kaviedes, otočani pa so si privoščili »staro damo«, ki lahko po ponovnem porazu reši sezono le še z osvojitvijo evropskega pokala.
TRIESTINA SE REŠILA PRED POLOMOM
- Triestina je proti povprečni Baracci iz Luga iztržila točko pet minut pred koncem z Gallic-chiom, ki je lepo preusmeril v gol podajo Cri-nitija. ZaCetek je bil spodbuden za Triestino, potem ko je prešla v vodstvo z golom Crinitija, ki je ponovno zadel z bele točke, pa je zgledalo, da zmaga ne more uiti. Toda tržaška obramba je z dvema hudima napakama, katerih nismo bili več vajeni, omogočila gostom preobrat. V delno opravičilo za bledo predstavo Mandorh-nijevega moštva treba povedati, da je bil teren stadiona Rocco zmrznjen in v obupnem stanju.
Pogled navijačev je šel tudi na nova igralca Paso in Zamunerja, ki nista zadovoljila, že v nedeljo pa ju Čaka težak popravni izpit, saj Triestina gostuje v Sandonaju.
NOVI NAKUPI - Kljub temu, da se je prestopni rok že zaključil, je možno, da se bo Triestina okrepila z nakupom napadalca Livorna Go-deasa, sicer last Udineseja. Nova okrepitev bo morda rešila najhujši problem Triestine, pomanjkanje srednjega napadalca, ki bi dosegal gole.
ODLIČNI ALEN - Tržaški Slovenec Alen Carli, ki je letošnjo sezono pričel pri Triestini in nato v teku sezone prestopil k Tempiu, je v dresu reprezentance C2 lige pod dvajsetim letom blestel in dosegel dva gola. Prislužil si je tudi naslov na športnem dnevniku La Gazzetta dello šport. V nedeljo pa Tempio tekme ni odigral zaradi slabega vremena.
KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ
Baiguero je začasno nasledil Alibegovič
Slovenski reprezentant bo igral in tudi vodil klub Kinderju je italijanski pokal priboril Rigaudeau
KINDERJU ITALIJANSKI POKAL - Po izredno napetem zaključku je Kinderju vendarle uspelo osvojiti prvo letošnjo lovoriko; BolonjCani tokrat niso igrali najbolje, Varese je štiri minute pred koncem še vodil s 65:63, nato pa proti conski postavitvi povsem izgubil glavo ter dovolil Rigadeauju, da je 14 sekund pred koncem dosegel zmagoviti koš in dodatni prosti met. Varese je slabo zaigral tudi zadnjo žogo in Meneghin je zgrešil odločilno trojko. V vrstah BolonjCanov je tokrat po dolgem Času zaigral presenetljivo dobro center Frosini.
A-2: NOBENE ODLOČITVE - Potem ko je zgledalo, da bo Montecatini v A-2 ligi zlahka osvojil prvo mesto je doživel dva poraza (Livorno in Trst) ter ponovno vključil v boj Pe-saro in mogoCe še kako drugo ekipo. V Trstu je prišlo na dan, da niso Toskanci nepremagljivi in da imajo tudi kako hibo, predvsem pod košema. Andrea Niccolai ne igra veC tako dobro kot v prvem delu. Tokrat sta preporod doživela Lineltex in Reggio Calabria, ki ogrožata tretje mesto Binija, ki je z zamenjavo Miller-Thomas izgubil solidnost pod košem.
LINELTEK TRST - V enem tednu od najhujšega poraza do najbolj blesteče zmage -to se je zgodilo tržaški ekipi, ki je povsem pregazila provouvršCeni SNAI Montecatini, potem ko je pokazala prve znake preporoda že v Četrtkovi tesni zmagi proti Biniju. Pan-cottova ekipa je naenkrat rešila vse težave -Laezza, Ansaloni, Buhara in novi nakup Jovanovič si delijo odogovornost pri prenosu žoge, VVilliams je ponovno zaigral dobro v napadu, Semprini in predvsem Vianini pa sta spet v vrhunski formi. Lineltex je nasprotnike
povsem nadkrilil pod košema, prikazal pa je tudi odlično obrambo.
JOVANOVIČ PRIHAJA, BAIGUERA ODHAJA - V svojem prvem nastopu ni Srb z grškim potnim listom Srdjan Javanovič posebno navdušil, počakati pa bo treba nekaj Časa, da se vključi v igro ekipe. Medtem pa je odstopil upravnik kluba Angelo Baiguera zaradi nesoglasij pri vodenju ekipi. »Zahvaljujem se vsem sodelavcem, moštvu, še posebej pa trenerju Pancottu,« je vCeraj ob slovesu dejal Baiguera, izvedelo pa se je, da jer njegovo mesto začasno prevzel Teoman Alibegovič, svak lastnika Adriacala Franka Garzo.
STRELCI - V A-l ligi se je lestvica strelcev po zadnjem kolu nekoliko spremenila: še vendo vodi Esposito (Termal Imola, 465 točk, povprečno 24.5 na tekmo) pred MršiCem (Varese, 415 točk) in Juzzolinom (Muller, 396 točk). V A-2 ligi je na vrhu še vedno Monroe (Montana, 530 točk, povprečno 26.5) pred Rotondom (Sassari, 443 točk) in Dawsonom (Scavolini, 431 točk).
SLOVENCI - Tokrat sta igrala v A-2 ligi samo Alibegovič (11 točk) in Lokar (14 točk). V finalu italijanskega pokala pa je bil ponovno med najboljšimi Radoslav NesteroviC, ki je dosegel 11 točk in ulovil 9 odbitih žog.
BERNARDI - Videmski Bernardi (Oberdan 2 točki) je dosegel prestižno zmago 68:60 proti drugouvrščenemu Vigevanu in se pomaknil še mesto više na lestvici B lige. Sedaj je deveto mesto s Sieno in Pavio s štirinajstimi točkami.
Marko Oblak
NeoeusKi m meim m meim m meusici m urnim m
Fiorentina ubranila vodstvo Udinese se vzpenja
IZIDI 19. KOLA. Bari - Lazio 1:3, Cagliari - Juventus 1:0, Fiorentina - Vicenza 3:0, Milan -Salernitana 3:2, Parma - Venezia 2:2, Perugia -Sampdoria 2:0, Piacenza - Inter 0:0, Roma -Empoli 1:1, Udinese - Bologna 2:0.
VRSTNI RED: Fiorentina 41, Lazio 38, Milan
36,	Parma 34, Inter 31, Roma 28, Juventus in Udinese 27, Bologna in Bari 25, Cagliari 23, Perugioa 22, Piacenza in Venezia 19, Salernitana, Vicenza in Sampdoria 16, Empoli 15. PRIHODNJE KOLO: Bologna - Bari, Fiorentina - Milan, Inter - Empoli, Juventus - Parma, Lazio - Perugia, Salernitana - Udinese, Sampdoria - Cagliari, Venezia - Roma, Vicenza - Piacenza.
Verona le delno izkoristila spodrsljaj Trevisa
IZIDI 20. KOLA: Cesena - Brescia 1:0, Chievo -Treviso 4:2, Cosenza - Napoli 1:0, Andria - Ra-venna 3:2, Genoa - Atalanta 2:1, Lucchese -Monza 1:2, Pescara - Verona 1:1, Reggiana - Ter-nana 1:1, Reggina - Lecce 1:3, Torino - Cremone-
SG SlS.
VRSTNI RED: Verona 41, Treviso 38, Torino
37,	Lecce in Atalanta 33, Brescia in Pescara 32, Reggina in Ravenna 31, Napoli in Monza 27, Genoa in Chievo 24, Cosenza 23, Lucchese 20, Ternana 19, Reggiana 17, Cesena 16, Cremonese 15, Andria 14.
»Unione« na 4. mestu
Triestina - Baracca Lugo 2:2 (1:0)
STRELCI: Criniti v 37., Mazzucato v 50., Lorieri v 67. in Gahiochio 84.
TRIESTINA: Vinti, Bordin, Teodoram, Zamuner, Scotti, Sala, Goti (Gallichio od 72.), Casalini (Lo-prineo opd 59.), Tomassini (Canella od 87.), Criniti, Pasa.
OSTALI IZIDI 21. KOLA: Faenza - Mestre 1:0, Giorgione - Fano 1:0, Gubbio - Sandona preložena, Maceratese - Trento preložene, Rimini - Viter-bese 0:0, Sassuolo - Castel San Piero 3:1, Tempio -Termano preložena, Vis Pesaro - Torres 2:1. VRSTNI RED: Viterbese 42, Vis Pesaro 38, Rimini 35, Triestina 34, Sassuolo in Sandona 32, Torres 30, Gubio 29, Faenza 28, Mestre 27, Baracca Lugo 25, Castel San Piero in Giorgione 23, Teramo 22, Maceratese 21, Trento 18, Tempio 15, Fano 13. PRIHODNJE KOLO: Sandona - Triestina.
Kindeiju italijanski pokal
Kinder Bologna - Roosters Varese 65:63 (37:35)
KINDER: Crippa, Abbio 19 (5/7, 0/2), NesteroviC 11 (4/4), Paničih, Sconochini 7 (2/6, l/l), Binelli, Frosini 11 (4/8), 0‘Sullivan, Rigaudeau 9 (2/6, 1/6), Edwards 8 (1/6,1/3).
VARESE: Pozzecco 12 (4/6, 1/3), Mrsic 19 (5/9, 1/4), Vescovi 2 (1/2, 0/1), De Pol 8 (2/3, 0/2), Ga-landa 6 (3/5, 0/3), Meneghin 5 (1/5, 0/4), Zanus Fortes 2 (1/2), Santiago 9 (4/6), Bianchi.
Prosti meti: Kinder 20:25, Varese 15:19. Tri točke: Kinder 3:12, Varese 2:17. Skok: Kinder 39, Varese 27. Gledalcev: 8000.
ZLATA KNJIGA ITALIJANSKEGA POKALA: 1968 Fides Neapelj, 69 Ignis Varese, 70 Ignis Varese, 71 Ignis Varese, 72 Simmenthal Milan, 73 Ignis Varese, 74 Sinudvne Bologna, 84 Granarolo Bologna, 85 Scavolini Pesaro, 86 Simac Milan, 87 Tracer Milan, 88 Snaidero Caserta, 89 Knorr Bologna, 90 Knorr Bologna, 91 Glaxo Verona, 92 Scavolini Pesaro, 93 Benetton Treviso, 94 Benet-ton Treviso, 95 Benetton Treviso, 96 Stefanel Milan, 97 Kinder Bologna, 98 Teamsystem Bologna, 99 Kinder Bologna.
Košarkarska A2 liga: Tržačani prepričljivo
Lineltex - Snai Montecatini 74:59 (38:30)
T.TNET.TEX: Jovanovič, Laezza 12, Alibegovič 11, Buhara 6, VVilliams 24, Ansaloni 2, Vianini 14, Semprini 4, Ogrisek, Spigaglia 1.
SNAI: Scarone 8, Vannuzzo 9, Sambugaro 5, La-beha 4, Niccolai 3, Comegys 20, Barlow 10. Mo-raitis, Niccolai in Giuntoli niso igrali Prosti meti: Lineltex 5:7; Snai 11:16. Tri točke: Li-neltex 9:26 (Jovanovič 0:2, Laezza 2:4, Alibegovič 1:2, Buhara 2:8, VVilliams 4:8, Ansaloni 0:1, Semprini 0:1); Snai 6:17 (Scarone 2:5, Vannuzzo 1:1, Sambugaro 1:2, Labeha 0:1, Niccolai 1:6, Barlow 1:2). PON: Vianini. Gledalcev: 4.200.
OSTALI IZIDI 20. KOLA: Bini Livorno - Viola Reggio Calabria 64:66 (39:42), Banca Popolare di Ragusa - Montana Forli 73:79 (40:32), Scavolini Pesaro - Sicc Jesi 89:86 (41:31), Banco di Sarde-gna Sassari - Select Avehino 80:61 (38:31), Sera-pide Pozzuoli - Cordivari Roseto 92:89 po podaljšku (36:46, 83:83), Žara Fabriano - Fila Bieha 51:60 (38:31)
VRSTNI RED: Snai 30, Scavolini 28, Bini 26, Viola in Lineltex 24, Cordivari, Sicc in Montana 20, Banca Popolare 18, Fila in Serapide 16, Žara 14, Banco Sardegna in Select 12.
PRIHODNJE KOLO (7.2. ob 18. uri) Snai - Scavolini, Montana - Bini, Fila - Lineltex, Sicc - Banco di Sardegna, Cordivari - Žara, Select - Banca Popolare, Viola - Serapide.
Sisley neustavljiv Černičev Conad premagan
Ekipa iz Trevisa ruši zanimanje za prvenstvo, tolikšna je njena premoti. Conad iz Ferrara Goričana Mateja Černiča (v začetni postavi, 3 točke + 11 menjav) je bila v Macerati brez moti.
IZIDI 14. KOLA: Časa Modena Unibon - Piaggio Roma 0:3 (10:15,1:15, 6:15), Iveco Palermo - Sira Falconara 3:0 (15:3, 15:7, 15:2), Lube Macerata -Conad Ferrara 3:0 (15:6, 15:9, 15:11), Gabeca Montichiari - Jucker PD 3:2 (15:11, 15:5, 10:15, 4:15,15:10), Sisley Treviso - Vaheverde Ravenna 3:0 (15:5, 15:4, 15:5), Alpitour Cuneo - Deha Ro-vere Carifano 3:1 (15:6,11:15,15:2,15:8)
VRSTNI RED: Sisley 40, Alpitour 32, Lube 31, Piaggio 30, Modena 23, Gabeca in Iveco 22, Jucker 21, Conad 13, Vaheverde 7, Sira 6, Deha Rovere 5.
1. SŽOL Koprčanke klonile pred vodilnim
IZIDI 12. KOLA 1. SLOVENSKE ZENSKE ODBOJKARSKE LIGE: Kemiplas Koper - Infond Meltal 1:3 (-8, -5, 14, -0), OD Krim - SD Šentvid SOS 1:3 (-11, -5, 13, -10), SOK Marsel Ptuj - HIT Nova Gorica 3:0 (4, 7, 8), ZM Ljutomer - Špecerija Bled 3:2 (8, -9,12, -6,13)
VRSTNI RED: Infond Meltal 20, HIT Nova Gorica 18, Ptuj 16, Novo mesto 14, Kemiplas Koper 10, Ljutomer 6, Šentvid 6, Špecerija Bled 4, Krim 2.
1. SMOL- Korošci brez zastoja
IZIDI 12. KOLA 1.SLOVENSKE MOŠKE ODBOJKARSKE LIGE: Šoštanj - Olimpija 0:3 (-6, -10, -2), Stavbar - Kamnik 3:0 (11, 2, 11), Pomgrad -Žužemberk 3:0 (2, 3, 6), Fužinar - Krka 3:0 (13, 8, 2).
VRSTNI RED: Fužinar 20, Salonit in Pomgrad 18, Stavbar in Bled 16, Kamnik 14, Olimpija 12, Žužemberk 4, Šoštanj 2, Krka 0.
Domači boljši Budin v finalu »zabijanja«
Zmagovalci Ah stars tekme na 9. Dnevu slovenske košarke v Ljubljani so Domači, ki so s 125:120
(37:33, 66:58, 95:80) premagali najboljše Tujce iz slovenske lige.
DOMAČI: Jurak 3 (1:2), Šporar, Dragšič 3, Bečirovič 14 (3:4), Kraljevič 7 (1:2), Smodiš 29 (5:7), Zdovc 9, Brezec 2 (2:4), Jagodnik 16 (5:6), Jurkovič 17 (5:7), Nachbar 16, Kobale 9.
TUJCI: Manovic 3 (1:1), Vuksanic, Scekic, Lisica 8 (2:7), GoljoviC 12 (2:3), Golemac 3 (1:4), SteviC 14 (5:6), Bošnjak 2, Taylor 14 (0:4), MutavdžiC 13 (1:2), Mcdonald 19 (6:6), NakiC 12 (6:7).
Jan Budin je sodeloval na tekmovanju v zabijanju na koš in se uvrstil v finale. Boljši od njega je bil samo American Uniona Olimpije Taylor.
Peterka 11. v VVillingenu
WIT ,T .TNGEN - Japonec Noriaki Kaseti je zmagal na nedeljski tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v nemškem VVillingenu (127 in 128 metrov, 261 točk). Drugi je bh Avstrijec Andreas VVidholezl (124, 5 in 128 m, 257), tretji pa še drugi Japonec Kazujoši Funaki (126, 5 m, 129, 7). Najboljši Slovenec je bil Primož Peterka, ki je zasedel 11. mesto (114 in 117 m, 214, 8), 12. Peter Zonta (113, 5 in 118 m, 214, 7), Damjan Fras, ki je bh po prvi seriji 10., pa je nazadoval na 25. mesto (116 in 100 m, 185, 3). Le Jure Radelj se od Slovencev ni uvrstil v finale in je končal na 41. mestu (100, 5 m, 77, 4). Posamezniki po 20 telanah: 1. Ahonen (Fin) 1349, 2. Schmitt (Nem) 1188, 3. Funaki (Jap) 1143, 4. Kasai (Jap) 1033, 5. VVidhoelzl (Avt) 769, 6. Hannavvald (Nem) 588, 7. Horngacher (Avt) 572, 8. Mijahira (Jap) 545, 9. Thoma (Nem) 470,10. Ingebrigtsen (Nor) 418.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: 21 11 XI XX 11 XXI; DOBITKI: 13 -108.721.000 lir; 12 - 3.926.700 lir.
Totogol
PRAVILNA NAPOVED; 3 -10 -16 -19 - 21 - 27 -30 - 31. DOBITKI: 8 - 1.815.847.000 lir; 7 -4.925.400 lir; 6 - 92.200 lir.
Totosei
PRAVILNA NAPOVED: IM, 10, 22, 20, 00, 11. DOBITKI: 6 - nihče (jackpot 1.035.009.649 lir); 5 -47.580, 500; 4 - 753.200.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: X2 IX XI X2 21 X2 -17; DOBITKI: 12 - 21.397.100 lir; 11 - 855.900 lir; 10 -94.900 lir.
KULTURA
X
Torek, 2. februarja 1999
21
			
—	SPOMINSKI VEČER	-i	V GLEDALIŠČU GIOVANNI DA UDINE
Poklon Sežane Danilu Dolciju
Danilo Dolci, ki je umrl leta 1997, je eden od tistih sodobnih italijanskih pisateljev, o katerih se malo govori. Tej literarni osebnosti je bil prejšnji petek posvečen zanimiv in intenziven večer, ki ga je priredila Občina Sežana v sodelovanju s krajevno Ljudsko univerzo. Italijanskega pisatelja so se s toplimi in prisrčnimi besedami spomnili pesniki Ciril Zlobec, Marko Kravos in Aleksander Peršolja ter publicistka Jolka Milic, ki so Dolcija tudi osebno poznali. Nekaj simpatičnih misli in anekdot, povezanih z enim samim pisateljevim obiskom v Sežani, so povedali tudi nekateri »navadni« ljudje, predstavniki tistega »malega človeka«, o katerem je Dolci vendo govoril in za katerega se je zmeraj boril. Prijeten in simpatičen, radoveden in dojemljiv za spoznavanje okolja, tistega okolja, ki je bilo njegov otroški prostor, pa je Danilo Dolci pokazal tudi značilnost neke spremenljivosti značaja, ki se je vCasih prelevila celo v nepričakovano predrznost. Sicer pa so bili izpričani spomini v glavnem intimni in nežni. Spomini o dolgih sprehodih po Krasu s sežanskimi prijatelji, ki so mu razkazali jame, rastline in cvetje. »Ni poznal ruja«, je povedal eden od prisotnih in prebral pismo, v katerem se Dolci zahvaljuje, ker je z njegovo pomočjo bolje spoznal in globlje vzljubil svoj rodni kraj. Iz te izkušnje so se rodile tudi kratke pesmi o Krasu in o kraški naravi, ki so izšle leta 1978 pri Založbi Einaudi z naslovom Creature di creature. Zanimivo je, da se je po njegovem obisku v Sežani, in predvsem v Vilenici, kasneje rodila ideja, da bi lahko prirejali literarne večere prav v tej jami, v kateri je Dolci zaznal izreden odmev, »primeren za glasbo in besedo«. Tako je pač rekel, ko je zaploskal in je glas melodično odjeknil v praznoto jame. Bilo je leto 1979 in že naslednje leto je v Vileniški jami potekal prvi literarni veCer, kateremu so potem sledila srečanja za Vileniško pesniško nagrado.
Rojen v Sežani leta 1924, po oCetu Itabjan in po materi Slovenec, se je Danilo Dolci zaradi očetove službe - bil je zeležniCar -presebl v Lombardijo, kjer se je šolal in diplomiral. Kasneje, v petdesetih letih, se je vsa družina nastanila na Siciliji, v neki majhni vasi, Trap-peto, na severni obali otoka med Palermom in Trapanijem. Tam je Dolci odkril tisti revni in trpeči svet sicilijanskega pozdemlja, ki živi v bedi in kateremu je preprečena vsakršna možnost, da bi se dvignilo k človeškemu dostojanstvu. Prav zaradi tega osebnega in nepo-
srednega poznavanja oziroma sožitja s takšno stvarnostjo, se je razvila globoka občutljivost Dolcija za socialna vprašanja, ki se je uresničila ne samo v pisanju (njegov najbolj znani roman ima namreč naslov Racconti sicilia-ni), ampak tudi v dejanski udeležbi na mirovnih manifestacijah, ki jih je včasih prirejal kar sam. Zaradi tega so Dolcija večkrat aretirali in vtaknili v ječo. Zaradi svoje ideološke in konkretne borbe proti mafiji in klientelizmu prištevajo literarni zgodovinarji Dolcija med pisatelje, ki so se ukvarjali s takoimenovanim »južnim vprašanjem« kot na primer Leonardo Sciascia. Bil je skratka predstavnik tiste U-terame smeri, ki je slonela na družbeni kritiki in ki je med drugim proizvedla dela kot so Cristo si e fermato a Eboli Carla Levija. Tudi na jezikovni ravni je bila Dolcijeva književna ustvarjalnost velikega pomena, saj je se v njegovih delih pojavlja ljudski jezik. Z uvajanjem pristnih ljudskih izrazov uveljavlja podobno kakor Rocco Scotellaro za neapeljsko ljudsko narečje pravico takoimenovane kmečke raje do obstoja. Za svoja dela je prejel veliko pomembnih in prestižnih nagrad in priznanj ter bil dvakrat predlagan celo za Nobelovo nagrado.
Kljub temu pa ni bilo nikoli veliko zanimanja za tega avtorja, kateremu je posvečen zelo majhen prostor v zgodovini italijanske literature. Omenil ga je Spagnoletti in z njim se ukvarjajo nekatere strani Italijanske literature (Založba Einaudi).
Ob njegovi smrti so nekateri italijanski časopisi pisali, da se je rodil v Trstu, in to nam pove, da tudi osnovni podatki o njem niso pravilni, ali pa takšni, kot da bi se bilo treba sramovati, da se je italijanski pisatelj rodil v majhni neznani kraški vasi.
Predsednik Ljudske univerze v Sežani je ob tem hvaležno omenil svojo učiteljico, ki mu je prvič govorila o Dolciju kot eni od osebnosti, ki so se rodile v Sežani. Mimogrede velja omeniti, da je Dolci daroval vsa svoja dela in tudi vse njihove prevode sežanski knjižnici.
Tudi sama lahko omenim svojega profesorja italijanske literature na liceju, ki mi je govoril o Dolciju in mi svetoval, da preberem njegova dela. Predvsem pa se moram zahvaliti za priložnost, ki so jo ponudili s sežanskim spominskim večerom. Neposredna pričevanja so mi v izredno pomoč pri spoznavanju tega pisatelja, ki se je navsezadnje rodil tako blizu mojega doma.
Patrizia Vascotto
Sugestivna De Filippova »Velika čarovnija«
Predstava je bila posvečena Giorgiu Strehlerju
Minuli teden je bila v videmskem gledališču Giovanni da Udine na sporedu druga predstava iz niza, ki ga je furlansko mesto posvetilo Giorgiu Strehlerju. Po slovitem Goldonijevem Harlekinu, slugi dveh gospodov, so igralci milanskega gledališla Piccolo teatro predstavili delo Eduar-da De Filippa La grande ma-gia (Velika Čarovnija).
Drama, ki jo je neapeljski gledališčnik ustvaril in postavil leta 1948 - mimogrede povedano, z njo je nastopil tudi v Trstu - je naletela na precej neugodne kritike, tako da jo je avtor opustil, le leta 1964 jo je posnel za televizijo, kar daje slutiti, da mu je bila vsekakor pri srcu. Ko se je v osemdesetih letih letih Gior-gio Strehler odločil, da uprizori eno od del, je izbral to Eduardovo delo, tudi v želji, da bi avtorju pripravil posebno zadoščenje z delom, ki ni imelo sreče, a Zal veliki italijanski gledališčnik ni doCakal premiere.
Kakor koli že, Strehlerjeva režija je Eduardov opus osvetlila v drugačni, novi luCi glede na ustaljeno predstavo, ki je dotlej veljala v Italiji, saj živečega avtorja, ki je obenem interpret in režiser lastnih del, v domovini redkokdaj uprizarjajo tudi drugi gledališčniki, tako da je včasih njegova univerzalnost bolje doumljiva gledališkemu občinstvu v tujini. Osebe v Strehlerjevi postavitvi, denimo, ne govorijo v neapeljskem narečju, temveč v standardni italijanščini z različnimi narečnimi elementi, kakršna je sploh običajna dandanes. Tudi kraj in Cas nista točno določena, tako da v predstavi ni poudarjena naturalistična realisticnost, temveč nedorečenost literarnega dela, ki je tudi nekoliko pravljično obravano, saj av-
torjev rokopis v podnaslovu navaja, da gre za pravljico.
Delo ima dva protagonista: šarlatanskega iluzionista Otta Marvuglia in ljubosumnega moža Calogera Di Spelta. Di bi omogočil Calogerovi soprogi sestanek z ljubimcem, jo Otto Marvuglia spravi v sarkofag z izhodom na nasprotni strani. Zena pa zbeži, šarlatan bistro prepriča moža, da gre le za Čarovnijo, da se mu vse to le dozdeva, ker ženi ne zaupa; izroči mu škatlo, Ceš da je žena v njej, zato jo lahko odpre le, Ce ima vanjo popolno zaupanje. Pretreseni soprog se povsem prepusti prevari, tudi ko se po štirih letih žena vrne, se
oklene prepričanja, da je vse le iluzija, iz katere se bo prebudil.
Strehlerjeva postavitev iz leta 1984, ki jo je v lanski sezoni povzel Carlo Battistoni, je ohranila nedotaknjen Car. V predstavi, v kateri so vse podrobnosti popolnoma dodelane, nastopa tudi odličen ansambel s protagonistoma na Čelu: Renatom De Carminejem kot Ottom Marvuglio in Gian-carlom Detorijem kot Caloge-rom di Spelta; posebej oprezna je še vloga Rosaline Neri kot Marvugliove družice Zai-re. Sugestivno sceno in kostume sta ustvarila Ezio Frigerio in Luisa Spinelli.
(bov)
V PALAČI BESENGHI DEGLI UGHI
KONCERT / NOVA GORICA
NOVICE
Večer solospevov v znamenju ljubezni
V sredo, 20. januarja, smo v dvorani palaCe Besenghi degli Ughi poslušali koncert solopevcev ljubljanske Akademije za Glasbo iz razreda prof. Eve Novšak-Houška.
Razmeroma številno občinstvo, ki je napolnilo izjemno akustično izolsko dvorano, je pozorno prisluhnilo spremni besedi Anamarije Štukelj z naslovom »Ko spregovori ljubezen«. Prav ljubezen je kot rdeča nit povezovala pesmi in arije iz programa.
Ob spremljavi umetniškega sodelavca Andraža Hauptmana, so nastopile štiri pevke in dva pevca. V odlični italijanski izgovorjavi so nam v prvem delu koncerta zapeli nekaj del skladateljev Caccinija, Teleman-fia in Bellinija, v angleškem jeziku pa Henryja Purcella. V drugem delu koncerta so nam mladi pevci predstavili arije iz opere Orfej in Evridika Christopha VVillibalda Glucka.
Koncert so obogatili sugestivni scenski kostumi
Slovenskega narodnega gledališča v Celju.
Prijeten in okreten je bil glas sopranistke Verice Danilove. Pri sopranistki Katji Konvalinki in mezzosopranistki Biserki Petkovič smo pogrešati dinamično raznolikost, Čeprav je glas slednje že zelo osebno oblikovan.
Posebno bleščeče je zez-venel glas sopranistki Mileni Perič. Ta se je izkazala tudi s pozornostjo pri izvajanju v tistem Času prevladujočega italijanskega sloga tudi v Pucellovih in Te-lemannovih skladbah. Pohvalimo lahko tudi baritonista Egona Bajta, ki ji je v duetu uglajeno odgovarjal.
Pri izvedbi odlomkov opere Orfej in Evridika se je pevcem pridružil baritonist Samo Ivačič, ki je pokazal zrelost in potreben dramatičen pristop b glavni vlogi Orfeja.
V tem delu so se pevci pokazali tudi kot prepričljivi igralci in so dokazali, da bi bil oder prav gotovo lahko njihova bodočnost.
Silvia Di Marino
Ubrana skladnost
Simfoniki RTV Slovenija z dirigentom Antonom Nanutom in pianistko Dubravko TomšiC-Sre-botnjak, so bili 25. januarja gostje petega abonmajskega koncerta Kulturnega doma Nova Gorica Simfonični orkester RTV Slovenija, redni gost novogoriškega koncertnega odra, je tokrat občinstvu ponudil zanimiv, mikaven program, v drugem delu veCera še nekoliko po-novoletno praznično radostno zveneč. In ker v letošnji 18. koncertni sezoni Kulturnega doma Nova Gorica »kraljuje« glasbilo Crnobelih tipk, je bila osrednja pozornost ponedeljkovega veCera namenjena odlični izvedbi Koncerta za klavir in orkester, št. 2 v g-molu, op. 22 C. Saint-Saensa. Ubrana skladnost, tehnična veščina, lepa uglajenost, blešCeCe, neprisiljeno in slikovito glasbeno tkivo, občutljivost in ljubkost, silovitost in bravuroznost - vse naštete prepoznavnosti kompozicijskega stavka francoskega skladatelja je v občudujoči kontemplativni pianistični drži poustvarila prva dama slovenske pianistike Dubravka TomšiC-Srebotnjak in orkester pod izkušeno taktirko
Antona Nanuta je dostojanstveno spremljal njeno občuteno glasbeno izpoved.
V zelo drugačni tonaliteti je zaigrala v nadaljevanju Fantastična prodajalna, baletna suita na glasbo Rossinija O. Respighija. Klasicistična vedrina italijanskega mojstra je v interpretaciji orkestra RTV Slovenija in Antona Nanuta prerasla v humorno, šaljivo delo, delo, ki je v nekaterih taktih ponujalo celo parodijo na priljubljene plese (mazurka, kozaški ples, kankan, počasni valček, galop...). Respighijeva blešCeCa instrumentacija je v novogoriški dvorani - manj naklonjeni mogočnemu orkestrskemu zvoku - izgubljala lesk, izgubljala pa tudi popolnost skupne orkestrske igre. Manj intenzivna je bila igra orkestra tudi v uvodni skladbi Slovo vetrov Alda Kumarja, v glasbenem delu, ki z nekoliko preveč obširnim kompozicijskim tkanjem osnovnega motiva in trajajočim pričakovanjem vrhunca in njegovim blagim razvezom, v elanih orkestra še ni uspelo poiskati pravega interpretativnega naboja.
Tatjana Gregorič
Reliefna plastika Prešerna v švicarski knjižnici
Ob 150-letnici Prešernove smrti in v počastitev slovenskega kulturnega praznika bodo v soboto, 6. februarja, v Švicarski knjižnici za Vzhodno Evropo v Bernu postaviti reliefno plastiko Franceta Prešerna. Avtor obeležja, reliefe na dveh bronastih plošCah, je ljubljanski akademski kipar Mirsad Begič.
Ena od obeh plošC je gibljiva, zaradi Cesar obeležje spominja na odprto knjigo. Na eni strani "knjige" je Prešernov lik, na drugi pa ročno oblikovano besedilo kitice iz Zdravljice "Sive naj vsi narodi...". Na hrbtni strani plošCe pa je vrezan nemški prevod te kitice.
Omenjena knjižnica, ki deluje v sestavi tamkajšnje Univerzitetne knjižnice, ima najveeji fond slovenskih knjig v Švici. Poleg tega dobro sodeluje z ustreznimi ustanovami v Sloveniji in je prizorišče občasnih predstavitev različnih zvrsti slovenske kulturne ustvarjalnosti. (STA)
Mednarodno priznanje oblikovalcu Podrecci
Mednarodna revija za arhitekturo, oblikovanje, umetnost in komunikacije Domus je v januarski številki v poseben pregled najboljših izdelkov v rubriki Rassegna uvrstila tudi izdelek založbe Rokus iz njihovega programa umetniških daril (Darila Rokus), in sicer kozarec dveh obrazov Januš, avtorja Borisa Podrecce.
Kot so sporočiti iz založbe Rokus, so izdelki, uvrščeni v omenjeno rubriko, po mnenju urednikov Domusa inovativni in izražajo svoj humor skozi barve, prijeten otip ter obenem pogum in skromnost oblikovalca. So napovedovalci prepoznavnega oblikovanja, ki ga bodo uporabniki z užitkom uporabljali.
Založba Rokus se je od 15. do. 19. januarja s celotno kolekcijo kozarcev arhitekta Borisa Podrecce uspešno predstavila tudi na sejmu Maison et Objet v Parizu. (STA)
GORICA / NOVA POBUDA NA OS OTONA ŽUPANČIČA
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE / SEJA ODBORA
Tečaj slovenščine za italijanske starše
Na uvodnem srečanju osebne izkušnje in pričevanja
0 racionalizaciji šolske mreže
Porazdelitev funkcij v odboru: potrjena tajnica Sonja Klanjšček in podtajnik Livio Semolič
V osnovni Soli Otona Zupančiča v Gorici bodo v kratkem pričeli uresničevati zamisel, ki je bila dolgo predmet razmišljanja učnega osebja, pa tudi želja marsikaterega od staršev otrok, ki obiskujejo osnovno Solo oziroma vrtec. Na pobudo Odbora staršev didaktičnega ravnateljstva ter skupine mladih družin se bo namreč v četrtek pričel tečaj slovenščine za starše, ki bi se radi naučili ali poglobili znanje tega jezika. Pobuda je naletela že od vsega začetka na ugoden odziv. V tečaj se je prijavilo okrog trideset staršev učencev, ki obiskujejo osnovno šolo v ulici Brolo. V četrtek se bodo zbrali na prvem srečanju, kjer se bodo pogovorili o poteku dejavnosti, ki bodo trajale do konca leta. Srečanje bo služilo tudi kot prvo preverjanje poznavanja oziroma znanja jezika.
Pred pričetkom tečaja pa je Odbor staršev prejšnji petek priredil na šoli dobro obiskano infor-
mativno srečanje z naslovom »Slovensko? Si, gra-zie«. Lahko bi rekli, da je bilo to srečanje zares v živo, z osebami, ki so se slovenskemu jeziku in kulturi približale iz različnih razlogov in v raz-ličnih okoliščinah.
Srečanje je vodila g. Nevenka Bresciani Pahor, ki je pojasnila razloge in cilje pobude ter posebej poudarila, da je znanje več jezikov in poznavanje kulture sosedov vrednota, ki bogati posameznika in skupnost. Posebej je to pomembno v prostoru, kjer se od nekdaj prepletajo različni jeziki in kulture. Tečaj, ki se začenja, nudi možnost, da tudi starši preko znanja jezika spoznajo bogat duhovni svet, ki ga postopoma odkrivajo in spoznavajo njihovi otroci, učenci.
Z zanimanjem smo zatem prisluhnili štirim zgodbam, štirim pričevanjem, od katerih je vsako nekaj posebnega. Skupno je le sporočilo, da se je slovenščine mogoče naučiti, tako kakor vsake-
ga drugega jezika.
Družina 18-letnega Tommasa Orlanda - žal se srečanja nista mogla udeležiti zakonca Orlando -ki je do nedavna živela na Tržiškem, nekaj let pa živi v Jamljah se je odločila da bo najmlajša hči obiskovala slovensko šolo. To nam je veliko pomagalo, da spoznavamo okolje, kjer živimo, da ga cenimo in da smo se vanj vključili in nas je to okolje lepo sprejelo, je pripovedoval Tommaso, ki je tudi prebral pismo svojih staršev.
Izkušnje Adriane Mon-te Pal j k so razprte med tremi jeziki in kulturami. Izhaja iz furlanskega okolja, živi in dela v italijanskem, novo kakovost pa je v njeno življenje in družino prineslo poznanstvo in poroka z Jurijem Paljkom. Odločitev, da otroka vpiše v slovensko šolo, čeprav trideset kilometrov od kraja kjer živi, ni bila lahka, vendar zavestna in utemeljena.
Zanimivo je bilo pričevanje Tržačanke Brune Zorzini Spetič, sicer zna-
ne javne in politične delavke, ki izhaja iz slovenske družine, ki pa je šele -žal prepozno, kakor sama pravi - spet odkrila svoje korenine in se "odločila za učenje slovenščine.
Da ljudje iz drugih okolij drugače gledajo na vprašanje večjezičnosti, je povedal duhovnik An-drea Bellavite. V Gorici živi že več kakor trideset let. Tu se je šolal, vendar pa je “slovenski svet” začel spoznavati šele v stiku z naravo, v hribih. Oči pa mu je dokončno odprl v semenišču pokojni nadškof Cocolin. »Ge hočeš delati kot duhovnik v teh krajih, nikoli ne pozabi, da tu živijo ljudje treh skupnosti«. Tako nekako mu je dejal.
Zanimivo srečanje se je sklenilo s krajšim nagovorom Maura Lebana v imenu organizatorjev, priznanje pobudi pa je izrekla tudi ravnateljica g. Mirka Brajnikova, ki vidi v tem uresničitev načrtov in želja, ki so se oblikovali že več let.
NOVICE
KULTURA / V DRŽAVNI KNJIŽNICI
Nocoj na TV Primorki pogovor o problemih štandreža
Na TV Primorki bo nocoj govor o Sandrežu in njegovih problemih. Drevi ob 22.30, s ponovitvijo jutri ob 18.30, bo tedenska oddaja Med Sočo in Nadižo ponudila pogovor s predstavniki štandreškega rajonskega sveta. Predsednik Marjan Brescia, podpredsednik Sandro Corva in član Dimitrij Braini. Govor bo o delovanju sveta in še posebej o problemu Jeremitišča, kjer pretijo stanovalcem izgon in rušenje starodavnega naselja ter nove razlastitve obširnih obdelanih površin zaradi širjenja obmejnega tovornega postajališča.
Angleški musical dijakov Zavoda združenega sveta
Ni vsakodnevni dogodek, da v Gorici spremljaš gledališko predstavo v angleškem jeziku. To so ponudili tudi letos člani gledališke skupine Zavoda združenega sveta iz Devina, ki so predstavili na odru Kulturnega doma najprej igro v italijanskem jeziku »Visite di condoglianze«, povzeto po komediji Achilleja Companileja, nato pa musical v angleškem jeziku »Grease«. Prva predstava je živahno pripravila publiko na drugi del večera, v katerem je bila glasba poglavitni element. Pri obeh nastopih se je na odru zvrstilo okrog 50 mladih igralcev. Obe predstavi sta doživeli spoduben uspeh in toplo ploskanje občinstva.
Nova pravila za avtoodpade
Združenje upraviteljev avtoodpadov AGA opozarja člane, daje s 1. januarjem prenehal veljati zakon, ki je dopuščal brezplačno črtanje iz registra PRA za vozila, ki so bila vpisana do leta 1986. Treba je spet plačati pristojbine in koleke, ki znašajo 74.400 lir za avtomobile s ti. komplementarnim listom in 54.400 lir s certifikatom o lastništvu. Po določilih dekreta Ronchi za izbris niso predvideni agencijski stroški, avtomobile pa v zbirnih centrih (avtoodpa-dih) sprejemajo brezplačno.
Tečaj za prostovoljce in pustna delavnica v skupnosti Arcobaleno
Skupnost Arcobaleno prireja niz srečanj namenjenih osebam, ki že delajo na področju volunterstva. Prvo srečanje bo jutri na sedežu skupnosti Arcobaleno v Ul. sv. Mihaela 38 od 17.30 do 18.15. Predaval bo dr. Pizzul in sicer o prehodu iz otroštva v najstništvo. Ob 19. uri bo delovno srečanje, kjer se bodo udeleženci tečaja lahko seznanili z dosedanjimi izkušnjami. Skupnost Arcobaleno nadalje obvešča, da je vsak dan, od 15. do 18. ure, odprta na sedežu v ulici sv. Mihaela pustna delavnica, kjer je mogoče kupiti ali vzeti na posodo pustna oblačila.
Predstavitev monografije o slikarki Lauri Grusovin
V četrtek so v državni knjižnici v Gorici predstavili posebno monografijo goriške slikarke Laure Grusovin z naslo-vom»Paesaggi interiori ed altri racconti«. Monografija zajema dela goriške umetnice od leta 1987 pa do 1997, to je desetletje, v katerem je likovno ustvarjanje umetnice bilo posebej plodno. Monografijo je uredil Roberto Joos, predstavil pa jo je likovnik Emiliano Bazzanella. Monografija zajema, po-
Sezonsko
znižanje
moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 0481/537561
leg vrste najznačilnejših slik Laure Grusovin, tudi razne poezije izpod peresa umetnice, ki se na svojevrsten način vk-lapljajo in prepletajo s predstavljenimi likovnimi deli. To je tudi značilnost pri ustvarjanju Grusovinove, ki predstavi likovno umetnino s stihom poezije. V monografiji je navedenih tudi vrsta likovnih ek-spozejev raznih kritikov, med katerimi gre omeniti tudi Joška Vetriha.
Laura Grusovin se je v preteklih letih že večkrat predstavila s svojimi likovnimi deli v raznih goriških galerijah, med katerimi gre omeniti razstavo maja 1995 v galeriji Kulturnega doma v Gorici, ki je doživela spodbuden uspeh.
SEZONSKI
POPUSTI
PREŠITE ODEJE	-	40%
MODERNE PREPROGE	-	30%
OSTALO BLAGO	-	20%
bogata izbira pokrival za kavCe GORICA
ul. Morelli 19/B - 23/B, tel. 0481/533342
Odbor Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica je na seji pred nekaj dnevi odobril porazdelitev funkcij. Za tajnico je bila potrjena Sonja Klanjšček, za podtajnika Livio Semolič, blagajnik je postal Slavko Tomšič, zapisnikar Livio Pahor. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Igor Devetak, Arturo Bresciani in Mirela Gergolet, člani razsodišča so Marjan Vončina, Leopold Devetak in Milan Jarc. Izvoljeni člani odbora so še Aleksandra Marassi, Mihaela Pirih, Milenka Zavadlav, Miroslava Brajnik, Martin Srebrnič, Dario Frandolič in Nataša Paulin, kooptira-ni člani so dolgoletni predsednik Albin Sirk in član Vsedržavnega šolskega sveta Enzo Pavletič.
Glavna točka dnevnega reda je zaobjemala problem racionalizacije administrativne šolske mreže, to je avtonomnih šolskih inštitucij in ravnateljstev na Goriškem.
Odbor SSS je že maja lani sklical sestanek, na katerega so bili vabljeni slovenski župani in izvoljeni predstavniki v go-riškem občinskem in pokrajinskem svetu, predstavniki krovnih organizacij, Slorija ter ravnatelji slovenskih šol, z namenom, da bi si izmenjali mnenja in se dogovorili o skupnem načrtu. Iz istega razloga so se predstavniki sindikata udeleževali vseh sestankov na šolskem skrbništvu, v Pokrajinskem šolskem svetu in na Pokrajini ter vprašanje sprožili tudi v Enotnem šolskem odboru, v katerem so na deželni ravni prisotni predstavniki različnih političnih in šolskih komponent. Na sindikalnih zborovanjih so se tudi posvetovali s elani, dne 12. oktobra 1998 pa so profesorji in ravnateljica nižje srednje šole Trinko bili vabljeni na sestanek z Zupani in izvoljenimi predstavniki. Stalno je tudi potekalo posvetovanje s sorodnimi sindikati, s katerimi so delili mnenje, da je v danih pogojih, ko reforma italijanskega šolskega sistema še ni popolna, sicer težko sprejemati odločitve, a da je to nujno potrebno za dosego šolske avtonomije. Avtonomija prinaša korenite spremembe v šolski administraciji, začenši s finansiranjem, ki temelji na številu učencev posamezne šolske inštitucije.
Pri tem so izhajali iz D.P.R. št. 233 z dne 18.6.1998, upoštevajoč člen 9, za katerega se je sindikat od vsega začetka potegoval in ki predvideva avtonomijo za slovenske šole mimo vsedržavnih številčnih parametrov, kar potrjuje tudi deželna okrožnica s tem v zvezi.
V sindikatu so se strinjali, da mora manjšina sama izdelati in na pokrajinski konferenci preko svojih predstavnikov predstaviti načrt šolske mreže, ki bi bil za slovenske šole
najbolj primeren in perspektiven. Pokrajinska konferenca je namreč organ, ki je po zakonu dolžan prisluhniti različnim upravno-političnim komponentam (sestavljajo jo župani, šolski skrbnik, predsednika gorskih skupnosti, predsednik Pokrajinskega šolskega sveta in predsednik Pokrajine), dokončno odločitev o podeljevanju šolskih avtonomij pa ima, tudi mimo izbir konference, Dežela, ki bo v bodoče krila upravne stroške šolskih inštitucij. Ge bi za slovenske šole ne bil predstavljen noben načrt, bi pretila možnost, da bi kljub zakonskim olajšavam, ki pa ne zagotavljajo obstoja vseh ravnateljstev, o slovenski šolski mreži odločala Dežela in to po kriterijih, ki bi za našo stvarnost bili manj sprejemljivi. Uradno ali poluradno so na raznih sestankih pronicale na dan razne možnosti o racionalizaciji slovenskih šol, npr. eno ravnateljstvo za sklop slovenskih višjih srednjih šol, eno ravnateljstvo, ki bi združevalo vseh devet vrtcev in devet osnovnih šol v goriški pokrajini ali celo eno vodstvo za vse doslej obvezno šolstvo na Goriškem.
Glede preustroja višjih srednjih šol so se v glavnem vse komponente strinjale z ustanovitvijo dveh polov, humanističnega, ki bi zaobjemal klasični in pedagoški licej, in pok-licno-tehničnega s poklic-no-trgovskim, tehnično-tr-govskim in telmično-indu-strijskim zavodom.
Kar se tiče ravnateljstev osnovnih in nižje srednje šole so slovenski župani na seji 12. oktobra 1998 v šoli Otona Zupančiča predlagali ustanovitev dveh “vertikaliziranih” ravnateljstev, eno za do-berdobsM okoliš in eno za goriški, kjer bi ravnatelja upravljala vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo na svojem območju, posamezne šolske stopnje pa bi ohranile vsaka svojo specifiko.
Ta hipoteza bi zagotavljala povezavo šolske administracije s teritorijem, saj bi eno ravnateljstvo skrbelo za doberdob-sko - tržiško, drugo pa za goriško - krminsko območje. Prednost take ureditve bi po eni strani predstavljalo število učencev -dijakov, ki bi na Goriškem dosegalo zakonske parametre, na Doberdobskem pa bi se temu približevalo, kar bi zagotavljalo primerno finančno kritje šol, po drugi strani pa bi tudi spodbujalo dobro povezavo med različnimi šolskimi stopnjami. Šibka točka take ureditve bi bila ločitev profesorskega zbora nižje srednje šole na dva dela, kar so še posebno podčrtali profesorji doberdobske sekcije, ki so tudi izpostavili bojazen pomanjkanja stikov z goriškimi kolegi.
Razvila se je poglobljena razprava, ob koncu katere
so predstavljeni predlog prisotni v večini podprli, odbor Sindikata se je tudi v večini izrekel za to varianto, medtem ko je profesorski zbor nižje srednje šole, z redkimi izjemami, bil temu nasproten.
Ko je zgledalo, da je izdelan enoten predlog, s katerim bi zahtevali svojo različico racionalizacije, so se stvari zapletle.
Na ponovni Seji decembra v šoli Otona Župančiča je strankarski predstavnik izpostavil načelno stališče, da se ohranijo vsa ravnateljstva v današnji obliki in da se ne pristane na nobeno združevanje. Seja se je zaključila, tudi zaradi številnih odsotnosti, brez enotnega stališča.
Pomisleke o izdelanem načrtu je nadalje izzvala predvsem odločitev Goriške občine in nato Pokrajinske konference, da se v Gorici ohranita dve italijanski “horizontalni” nižji srednji šoli, ki posamezno ne dosegata tristo dijakov (za “horizontalno” ureditev zakon predvideva petsto dijakov, Dežela je ta parameter znižala na štiristo, medtem ko je za “ver-tikalizirane” inštitucije dovolj tristo dijakov). Profesorji nižje srednje šole so zatem odboru sindikata poslali peticijo, s katero so potrdili odločno nasprotovanje všaki obliki vertikali-zacije ter županom naslovili odprto pismo.
Kot znano so slovenski župani na pokrajinski konferenci zastopali različna stališča in zato je obveljala odločitev, da ostane stanje ravnateljstev za slovenske osnovne šole in nižjo srednjo šolo nespremenjeno. Celotna problematika še ni zaključena: Pokrajinska konferenca se ni razšla decembra, kot je bilo sprva predvideno, pač pa bo ta organ deloval vse do leta 2000, ko naj bi stekla organizacija avtonomnih šolskih inštitucij.
Novoizvoljeni odbor sindikata je na seji 20. januarja sklenil, da ob upoštevanju razvoja dogodkov in v pričakovanju jasnejših zakonskih okvirov glede finansiranja avtonomnih šolskih inštitucij ter reforme šolskih ciklusov podpira obstoj dveh didaktičnih ravnateljstev in ravnateljstva nižje srednje šole, načrt o dveh “vertikalizacijah” pa ohrani kot možnost za primer, da bi se združevanje ravnateljstev izkazalo za potrebno.
Ob tem se Sindikat zahvaljuje vsem odbornikom, ki so v prejšnjem letu požrtvovalno in nesebično sledili problematiki naše šole v iskanju najpriklad-nejše rešitve za njen nadaljnji razvoj, vse slovenske upravitelje in manjšinske predstavnike na Goriškem, ki so pri tem sodelovali, pa vabi na nadaljnje konstruktivno soočanje in sodelovanje, ki naj mimo različnih pogledov na našo šolsko stvarnost privede do skupnih uspešnih rešitev.
BOLNIŠNICA / PISMO OLJKE ANTONIONEJU
»Gospod predsednik, spoštujte nošo izbiro!«
Občinski svetovalci leve sredine svarijo pred posledicami vsiljevanja selitve proti volji mesta
»Spoštovani gospod predsednik! Vabimo Vas in upravo, ki ji predsedujete, da ne sprejmete nikakršne odločitve v zvezi z zdravstvenimi strukturami v Gorici, ki bi bila v nasprotju s sklepom goriškega občinskega sveta sprejetim na seji minulega 26. januarja«. Tako se glasijo uvodne besede pisma, ki ga je svetovalska skupina Oljke v goriškem občinskem svetu naslovila predsedniku deželne vlade Antonioneju. Oljka se sklicuje na vesti, po katerih namerava deželna uprava sprejeti odločitve, ki bi bile v popolnem nasprotju z opredelitvijo občinskega sveta proti selitvi splošne bolnišnice v poslopje bolnišnice Janeza od Boga. Ce bi prišlo do tega, da bi dežela skušala z vrha vsiliti selitev bolnišnice, svari Oljka, bi se pojavil hud konflikt med obema upravama kakor tudi z vso goriško javnostjo, ki v veliki večini soglaša s stališčem občinskega sveta.
Deželna uprava naj se zato - ob spoštovanju pristojnosti obeh ustanov in avtonomije občine - izogne zaskrbljujočemu spopadu, ki ne bi bil utemeljen s kako hierarhično nadrejenostjo, saj bi to bilo v nasprotju z ustavo, ki Česa takega ne predvideva. Prav tako, opozarja Oljka, bi vsak poskus vsiljevanja odločitev z vrha bil tudi v nasprotju s temeljnimi usmeritvami same deželne uprave, ki so bile pred kratkim sprejete z zakonom št. 419 lanskega 30. novembra, o krepitvi vloge krajevnih uprav pri
zdravstvenem načrtovanju, o ti. načelu subsidiarnosti ter o vlogi občine kot predstavnice interesov krajevne skupnosti. Odločitev z vrha bi v imenu birokratskega deželnega centralizma na mah izničila vsa naCela o decentralizaciji in upravnem federalizmu.
Sicer pa, še utemeljujejo goriški levosredinski občinski svetovalci, je vprašanje bolnišnice vsebinsko in ni le stvar pristojnosti. Razlogi za odklanjanje selitve so podrobno razčlenjeni v navedenem sklepu, pri Čemer podčrtujejo, da gre za pravno in administrativno obvezujoč sklep in ne le za zgolj politično obvezo, kakršno bi nalagal dnevni red. Sklep obvezuje
župana in občinsko upravo, da ga uresničujeta, učinke pa ima tudi v odnosu do drugih institucij in lahko privede do nelegitimnosti z njim nasprotnih aktov.
Predvsem pa gre za vprašanje pravičnosti v deželnem merilu, kjer so na osnovi nedavne vsedržavne ankete zdravstvene strukture v Pordenonu in Trstu uvrščene na 4. mesto, videmske na 7., goriške pa šele na 38. Dobro bi bilo, da bi se deželna uprava zelo pozorno zamislila tudi o tej neenakosti, preden gre v spopad, ki bi neizbežno povzročil globok konflikt z nepredvidljivimi posledicami v osrčju naše dežele, zaključuje svetovalska skupina Oljke svoj dopis Antonioneju.
ŠTANDREŽ / PREJŠNJO SOBOTO IN NEDELJO
»Zares čuden par« v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež
Prizor s predstave Zares čuden par (foto Bumbaca)
GRADEŽ / Z ODLOKOM JE UKAZAL ZAPRETI HOTEL »AL BOSCO«
Župan ne mara »norcev«
Minilo je že več kot 30 let odkar je Franco Basaglia prav v Gorici zaCel svoje pionirsko poslanstvo v podiranju zidov, za katere je družba potiskala ti. »norce«. Njegova prizadevanja so zavirali globoko zasidrani predsodki, nazadnje pa je le prevladala večja stopnja omike, ki bolniku priznava status osebka in Človekovo dostojanstvo. Na pragu leta dva tisoC pa so še vedno tudi izjeme in prav med slednje sodi skorajda neverjeten dogodek teh dni v Gradežu, kjer je župan Roberto Marin iz vrst NZ podpisal odlok, ki ukazuje zaprtje hotela»Al bosco«v predelu Pineta. Hotel je last zadruge Nemesi iz San Giorgia di Nogaro, v katero so včlanjeni umski bolniki in zdravstveni delavci iz spodnje Furlanije. Zadruga si je zadala načrt, ki je pritegnil
pozornost in pohvale mednarodne javnosti: upravljanje hotela kot sredstvo za rehabilitacijo in družbeno uveljavljanje umobolnih.
Nad zamisel je sedaj udarila županova strela z odredbo, ki prepoveduje dejavnost. Zupan Marin je poslal na ogled redarje, ki so ugotovili, da v delu hotelskih prostorov stanujejo bolniki. Odtod ugotovitev prekrška zaradi »nedovoljene spremembe namembnosti« poslopja, ki je bilo sezidano leta 1963 za hotelske storitve.
Psihiater Angelo Righetti, načelnik služb za umsko zdravje pri Zdravstveni ustanovi Spodnje Furlanije, je izrazil zaprepašCenost zaradi ukrepa, ki po njegovi oceni meji na rasizem. Dr. Righetti meni, da župan izvaja psihološki terorizem. Pri tem
pojasnjuje, da so občino že pred časom zaprosili za spremembo namembnosti vendar brez odziva. Poleg tega so izdelali načrt za ponovno odprtje in prekategorizacijo hotela (zaprosili so za tri zvezdice). NaCrt so predložili tudi organom Evropske unije in so hotel nameravali odpreti aprila. Z zadevo se ukvarja tudi deželna komisija, ki pa se ji je občina izneverila in raje posegla po županovi odredbi. Zadruga Nemesi vsekakor ne bo kar tako sprejela pritiska: zoper odredbo bodo vložili priziv, kljubovali pa ji bodo tudi z nepokornostjo.
Zupan Marin se s svoje strani skriva za birokratsko togostjo. Socialna razsežnost zadeve, pravi, ga prav nič na zanima. On skrbi samo za spoštovanje urbanističnih predpisov.
MORARO / V NEDELJO
Smrtna nesreča motokrosista
Žrtev je 46-letni Giorgio Tofful
V bližini kraja San Daniele se je v nedeljo dopoldne smrtno ponesrečil 46-letni motociklist Giorgio Tofful iz Morara. Nesreča se je zgodila med tradicionalno športno prireditvijo - krosom z motorji po strugi reke Til-ment. Prireditev prirejajo že kar nekaj let in je deželnega značaja. Tofful, ki se je prireditve udeležil z motorjem morini 350, je na precej zahtevnem mestu proge izgubil ravnotežje, padel ter pri tem za-dobil zelo hude telesne poškodbe. Prijatelji, ki so kmalu zatem pripeljali mimo, so Toffulu brž priskočili na pomoC, med-. tem se je zaCela tudi akcija reševanja. Kmalu je v bližino kraja, kjer se je zgodila nesreča, pripeljala ekipa za hitro pomoč 118,
vendar pa so bile poškodbe, ki jih pri padcu zado-bil motorist zelo hude in usodne. NesreCa se je zgodila pri kraju Villanova di San Daniele nekaj po 10.30. _
Ponesrečeni Giorgio Tofful je bil skupaj z ženo Sonio zaposlen v podjetju Multipla v kraju San Gio-vanni al Natisone.
GORICA / ODPADKI
S sežiganjem so prihranili milijardo
V upepeljevalniku so lani uničili skoraj 125 tisoč stotov odpadkov
Goriška občina je v lanskem letu prihranila približno milijardo lir pri skupnem strošku za uničevanje odpadkov.
Tako izhaja iz krajšega poročila za tisk o delu Komisije za nadzor in svetovanje glede upe-peljevalnika. Komisijo sestavljajo, poleg občinskega odbornika in funkcionarja občine, še predstavnik podjetja za storitve, predstavnik tržaške univerze in predstavnik zaposlenih v upepeljevalniku. Poprečni strošek sežiganja odpadkov je lani znašal 137 lir za kilogram (k temu je treba dodati še davek IVA in poseben davek za okolje), medtem ko bi za odlaganje v odlagališču morali plačevati okrog 220 lir za kilogram.
Napravo, ki jo od lani upravlja podjetje za komunalne storitve so lani obdržali skoraj ves Cas v pogonu in to je omogočilo zgoraj omenjeni prihranek. Tu so uničili skoraj 125 tisoC stotov odpadkov. Le 5.253 stotov odpadkov so preusmerili na odlagališče.
Namesto predvidenega stroška nekaj nad tri milijarde lir je občina dejansko porabila za sežiganje nekaj nad dve milijardi lir (2.172 milijonov).
V tiskovnem sporočilu je navedeno tudi, da bodo v kratkem začeli s posegom za posodobitev naprave, za kar je predviden strošek preko treh milijard lir. Upati je, da bodo napovedano posodobitev Cimprej tudi izvedli in ne samo napovedovali.
KRONIKA
Pri tatvini v Gorici jima je spodletelo
Dva Ljubljančana, stara 32 let, sta v soboto zveCer, v Gorici zaključila nekajdnevno nabavno akcijo v Italiji. K.M. so priprli zaradi suma tatvine in posesti blaga sumljivega izvora, za D.J. ki se je prvi trenutek uspel ogniti priporu, poizvedujejo, menda tudi v sodelovanju s slovensko policijo.
K.M. in D.J. sta v soboto proti veCeru vstopila v trgovino Cosulich na Verdijevem Korzu. V trgovini naj bi si prisvojila nekaj blaga. Njuno početje pa je opazila ena od prodajalk in obvestila policijo. Kmalu zatem so izsledili K.M. in v parkiranem avtu znamke clio našli lepo zbirko blaga, domnevno sumljivega izvora.
Člani dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež so v soboto in nedeljo nastopili pred domačim občinstvom. V župnijski dvorani so predstavili igro sodobnega ameriškega avtorja Neila Simona Zares Čuden par, v prevodu Dušana Tomšeta. Gre za na prvi pogled lahkotno komedijo s področja družbenega, oziroma zakonskega življenja, kjer karakterne značilnosti največkrat privedejo do absurdnih situacij.
Režiser predstave, ki jo bodo predvidoma še enkrat ponovili v domači dvorani - odziv publike je bil tako v soboto kakor v nedeljo izjemno dober -zatem pa 25. februarja v kulturnem centru Lojzeta Bratuža je Emil Aberšek.
________________KINO
GORICA
VITTORIA 1 18.15-20.15-22.15 »Bači e abbrac-ci«. Rež. Paolo Virzi.
VITTORIA 3 18.00-
20.00-	22.00 »Amori e in-cantesimi«. I. Sandra Bul-lock in Nicole Kidman.
CORSO RdeCa dvorana:
18.00-	21.00 »Vi presento Joe Black«. B. Pitt in A. Hopkins.
Modra dvorana: 17.45-
20.00-	22.15 »Lost in space -perduti nello spazio«.
Rumena dvorana: 16.30-18.00 »La gabbianella e il gatto«. 20.00-22.15 »Parmi sporchi«. Rež. M. Monicelh. TR2JC
EKCELSIOR 17.40-20.00-22.20 »Lost in space - perduti nello spazio«.
IZLETI
PRIREDITVE
KD OTON ZUPANČIČ in MO KD SOVODNJE vabita na»Camival night«v torek, 16. februarja od 21. ure dalje v ogrevanem šotoru v So-vodnjah. Igrata skupini Juke box in Normal position.
KD OTON ZUPANČIČ IZ STANDREŽA vabi na pustni večer v soboto, 13. februarja, ob 20.30 v gostilni Turri na trgu sv. Andreja. Zagotovljena zabava s plesom, veselo glasbo, večerjo in nagrajevanjem najlepše pustne maske. Vpisovanje vsak dan v gostilni Turri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo priredilo tradicionalno pustovanje v Gaglianu v soboto, 13. februarja. Zaželjene so maske: najlepše bodo nagradili. Prijave samo še do jutri 3. februarja na sedežu in pri poverjenikih.
KD DANICA vabi vse otroke na Pustni popoldan v soboto, 6. februarja, ob 15. uri, v SKD Danica na Vrhu.
KRAŠKI KRTI vabijo v petek, 5. februarja ob 20. mi, v KSC Danica na Vrhu na predstavitev zbornika Med Timavo Sočo in Vipavo. O publikaciji bosta po uvodu predsednika društva Stanka Kosiča spregovorila dr. Mario Lavrenčič in urednik Vlado Klemše. Za glasbeno kuliso bosta poskrbela Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela in dekliški pevski zbor Danica.
J] OBVESTILA
SPDG obvešCa, da bo 7. februarja na Nevejskem sedlu društveno tekmovanje v veleslalomu in deskanju. Prijave do 4. februarja na sedežu, ki bo v ta namen odprt tudi danes od 20. do 21. ure. Na razpolago je še nekaj mest na avtobusu.
LUDOTEKA PIKA NOGAVIČKA v Dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici je odprta za učence osnovnih šol ob delavnikih od 17.00 do 18.30; ob sredah je ludoteka rezervirana za malčke iz otroških vrtcev (od 16. do 18. ure).
LEKARNE
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi od 19. marca dvotedenski izlet na Kubo. Prvi teden bo voden ogled zanimivosti otoka, drugi teden pa relax pri morju. Pogoj za izvedbo izleta je vsaj 25 prijav. Vsak udeleženec mora imeti osebni potni list. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih samo še do 3. februarja.
3 SOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest pri teCaju fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (65 ur). Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel 0481-81826 vsak dan, razen sobote, od 9. do 13. ure.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
DANES - Iz Gorice: 9.25, Giovanni Del Zotto iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 10.15, Paola Bedim vd. Berlin iz splošne bolnišnice v Gradišče; 11.30, Vanda Pontom vd. Bradaschia iz Palmanove v kapeli glavnega pokopališča; 13.15, Aurelio Cisilin iz splošne bolnišnice v Medeo.
Iz TržiCa: 11.40, Nobilina Gimona vd. Mania na glavnem pokopališču; 13.00, Lu-ciano Alfano iz splošne bolnišnice v Pieris,
V Ronkah: 10.45, Luigi Chiaselotti iz mrliške veže pokopališča v cerkev sv, Lovrenca in na pokopališče.
Alan Avcrbočrn
POLOVIČNE RESNICE
Rezija: Vladimir Jurc
!| Danes, 2. februarja 1999 (Red B), ob 20.30
ij v Kulturnem centru »L. Bratuž« v Gorici čl (Drevored XX septembra, 85).
EVROPA / POTEM KO MU NISO PUSTILI PRISTATI NA ROTTERDAMSKEM LETALIŠČU
Vodja PKK Abdulah Ocalan dosegel, da je bil včeraj v ospredju pozornosti
Turčija se je opravičila Italiji za sume in evropske države pozvala naj Ocalana aretirajo
RIM - Vse svetovne agencije in z njimi tudi marsikateri državnik se od nedelje zaman sprašujejo, kje je vodja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulah Ocalan. Gotovo je samo, da so letalo z Ocalanom na krovu letališke oblasti v nizozemskem Rotterdamu »iz tehničnih razlogov« zavrnile. Ocalan je bržkone hotel pristati na Nizozemskem, tako da bi lahko pred haaSkim razsodiščem sprožil kurdsko vprašanje. Nizozemski večerni dnevnik NRC Handesblad je v obširnem poročilu navedel, da ima Ocalanovo letalo siglo ES-PW in trdi, da je letalo registrirano v Estoniji. Kam je nato letalo odletelo pa Časopis ni navedel. Nekje je moral Ocalan pristati, a tega ne ve nihče, niti turski premier Bulent Ecevit, ki se je včeraj »opravičil« Italiji, ker je v nedeljo zatrjeval, da se Ocalan nahaja na italijanskem ozemlju. Trenutno je italijanska vlada vnovčila turška opravičila, kar je včeraj poudaril
tudi predsednik vlade Massimo D’Alema. Turška vlada je pozvala vse evropske države k sodelovanju, tako da bi ugotovih, kje se Ocalan skriva in da bi ga izročile sodnim oblastem.
Italijani se Ocalanove vrnitve bojijo kot hudič blagoslovljene vode, tako da so vCeraj dobesedno preCesah potnike, ki so prihajah iz sumljivih krajev. Najprej se je to pripetilo potnikom nekega ukrajinskega letala, ki je pristalo v Pescari. Včeraj popoldne pa so bili že vsi prepričani, da se kurdski voditelj nahaja na letahSCu Mila-no-Malpensa. Na tem letališču je namreč pristal falcon, ki ni uspel pristati v švicarskem Baslu, ker so ga tamkajšnje letališke oblasti zavrnile. Kasneje se je izvedelo, da sta bila na krovu dva državljana iz ZDA in eden iz Kanade, ki se jim je seveda policija opravičila. Kontrole sumljivih letal so se nadaljevale po vseh italijanskih letališčih. Ob tem naj bi vsaj uradno bilo go-
tovo, da Ocalana ni na italijanskem ozemlju. Neuradno pa ni mogoče izključiti, da bi lahko Ocalan prelisičil italijanske oblasti in se vrnil v Italijo, kamor je prvič prispel 13. novembra leta 1998. Za nas je Ocalanov primer zaključen z njegovim odhodom iz Italije pa je vCeraj zatrdil minister za zunanjo trgovino Piero Fassino.
Dalj Časa je včeraj tudi krožila vest, da se Ocalanovo letalo nahaja na atenskem letališču. Turčija je v Ankari že pozvala grškega veleposlanika. Kasneje pa je grško zunanje ministrstvo demantiralo, da je Ocalan pristal v Atenah in zaprosil za pohtiCno zatočišče.
Kje je torej Abdulah Ocalan. Gotovo je nekje pristal, saj je njegovemu letalu po tolikih urah tavanja po evropskem zračnem prostoru skoraj gotovo že zmanjkalo goriva. Vsekakor pa je Ocalan s tem dosegel svoj cilj. Ponovno se govori o njem in o kurdskem vprašanju, ki
ga bo treba prej ah slej rešiti tudi proti volji Turčije, za katero je Ocalan le »terorist«, Kurdi pa le gorski Turki. Ankara namreč Kurdom ne priznava niti najosnovnejših manjšinskih pravic.
Kot reCeno, nekdo je dovolil, da je Ocalanovo letalo pristalo. Kje pa je poglavje zase. Ocalanov primer je tako postal že prava burleska. Predstavnica za tisk nemške vlade Uwe Karsten Heye je na provokativno vprašanje nekega novinarja izključila, da bi sestrelili Ocalanovo letalo, Ce bi to kršilo nemški zračni prostor.
New York Times je šel Se dlje pod naslovom »ImaS kako idejo, kje se nahaja kurdski voditelj, ki je zapustil Italijo? Postavi se v vrsto. V smešnem dopisu iz Istanbula newyorSki dnevnik navaja, da se sedaj Turki ubadajo z novo igro, kje je Abdulah Ocalan. Dnevnik našteva tudi države, kamor bi se lahko zatekel in med njimi ne izključuje Italije.
___________________KOSOVO / DO PRIHODNJE SOBOTE_________________
Srbe in Albance prisiliti k mirovnim pogajanjem
Do sedaj sta mirovno konferenco jasno podprla le podpredsednik Vuk Draškovič in Ibrahim Rugova
BONN, BEOGRAD, PRIŠTINA - Mednarod-
na diplomacija se Se vedno trudi, da bi Srbe in Kosovske Albance prisilila, naj se udeležijo mirovne konference o Kosovu, ki bo v Francoskem Rambouilletu. Nemški kancler Gerhard Schro-der je generalnemu tajniku zveze Nato Javierju Solani poudaril »brezpogojno podporo« Nemčije sklepom zveze Nato in kontaktne skupine. Solana pa je sprtima stranema ukazal, naj se udeležijo konference in naj v dveh tednih dosežejo sporazum, ker bo v nasprotnem primem zveza Nato prisiljena seči po drugačnih sredstvih. »Nato je pripravljen tako politično kot vojaško,« je še poudaril Solana.
Podpredsednik jugoslovanske vlade Vuk Draškovič pa se je za razliko od podpredsednika Šešlja zavzel za udeležbo Beograda na mirovnih pogajanjih v Franciji. »Konference se moramo udeležiti ne glede na to, kaj si mislimo o sklepih kontaktne skupine«, je dejal nekdanji opozicijski vodja.
Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič pa se je zadržano odzval na ultimat, da mora srbsko vodstvo do 6. februarja v Rambouilletu pri Parizu začeti pogajanja s kosovskimi Albanci. Po neuradnih informacijah utegne jugoslovanski parlament ta četrtek razpravljati o sodelovanju na konferenci o Kosovu. Zaradi groženj Nata pa je Jugoslavija zahtevala izredno sklicanje Varnostnega sveta OZN.
Politični voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je na pogajanja že privolil. Predstavniki Osvobodilne vojske Kosova (UCK) naj bi v zvezi z svojo udeležbo dah »pozitivne signale«, je sklicujoč se na anonimne vire blizu ameriškega posrednika Christopherja Hilla poročala beograjska tiskovna agencija Beta. Bržkone se je sklicevala na ocene Fehmija Aganija, ožjega sodelavca voditelja kosovskih Albancev Ibrahima Rugove, ki je navedel, da bo Osvobodilna vojska Kosova (UCK) sodelovala na pogajanjih. Agani pa je Rugovov človek, tako da
njegove izjave nimajo prave teže. Prav zato sta vCeraj prispela v Prištino posebni Clintonov odposlanec Christopher Hill in posebni odposlanec EU VVolfgang Petritsch, ki bosta skušala predsem doseči uradno privoljenje predstavnikov UCK za pogajanja.
Medtem nasilju na Kosovu ni videti konca. V predsinoCnjem bombnem atentatu na neko albansko restavracijo v Prištini je bil ubit en Albanec, druga dva pa sta bila ranjena. V nedeljo sta bila pri vasi Donje Godance (jug Kosova) ranjena dva policista. V severovzhodnem Djurakov-cu pa so našh truplo Albanca, ki je bil lojalen srbskim oblastem. Srbske sile so predsinoCnjim zaCele bombardirati vasi na cesti Priština-po-dujevo, tako da so ljudje iz desetih vasi zbežali v gozdove.
Vatikansko glasilo Osservatore romano je včeraj zapisalo, da se ne sme izpustiti nobene pobude za zaustavitev vojne na Kosovu, Ce sploh lahko še govorimo o vojni, saj je to pravo klanje.
ZDA / ZASLIŠANJE
Lewinskyjeva ni pada v protislovja
WASHINGTON - V postopku za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona je vCeraj v Wa-shingtonu pričala pod prisego Monica Lewinsky. Nekdanja pripravnica v Beh hiši, ki je imela razmerje s Clintonom, je prva od treh prič v procesu proti predsedniku, ki ga vodi senat. Zaslišanje v luksuznem Mayflover Hotelu je potekalo za zaprtimi vrati. Prvič so imeli tudi Clintonovi odvetniki priložnost, da izprašajo Lewinskyjevo. Do osem ur trajajoče zaslišanje so posneli, tako da si ga bodo lahko kasneje ogledali tudi vsi senatorji.
Pričevanje Monice Lewinsky pa je soupadalo s sklepom Clintonovih odvetnikov, ki so sprožili sodni postopek proti posebnemu tožilcu Kennethu Starru, ker je kršil preiskovalno tajnost. Starrovi pomočniki naj bi dnevniku New York Times, ki je včeraj z velikim poudarkom objavil vest, navedli, da ima Starr dovolj dokazov, da spravi predsednika pred navadno sodišče, tudi v primeru, da ga senat ne bi odstavil. Starrov urad pa je zanikal, da je vest prodrla iz njihovega urada in so dodali, da je ta vest še preuranjena.
Bela Hiša je na zaslišanje Levvinskijeve poslala dve odvetnici, in sicer Nicole Sehgman in Cheryl Mills, ki ju je v hotel pospremil odvetnik David Kendah.
Clintonovi odvetnici sta se predvsem trudili, da predsednik ni od Lewinskyjeve nikoli zahteval, naj laže, prav tako naj ji ne bi obljubil delo v zameno za njen molk in ni nikoli zahteval, naj mu vrne darove.
Prav na teh treh izjavah sloni vsa obtožba glede Clintonovega oviranja pravice. Monico je za toži-telje spraševal Ed Bryant, ki je bržkone upal, da bo Monica padla v protislovje glede njenih in Clintonovih izjav. Tožitelj pa se ni spusti v spolne detajle, saj je te že izčrpno razsvetlil Kenneth Starr.
Zasliševanju Monice Lewinsky sta prisostvovala tudi dva senatorja (ed republikanski in en demokratski senator). Senator bo moral v četrtek odločiti, Ce bodo videoposnetke pričevanja Lewinskyjeve, Vemona Jordana in Sida Blumentala objavili ali ne. Vsekakor se je Monica dobro odrezala in ni padla v protislovja.
EVROPSKA UNIJA / KOT ZADNJA MED DESETIMI SREDNJEEVROPSKIMI KANDIDATKAMI ZA ČLANSTVO
Slovenija formalno pridružena članica EU
LJUBLJANA - Od vCeraj je Slovenija tudi uradno pridružena Članica Evropske unije, saj v veljavo konCno stopa evropski pridružitveni sporazum. Njegova uveljavitev bo imela veC posledic, med drugim pri pretoku delovne sile, pravici do ustanavljanja družb, opravljanju storitev, plačilih in pretoku kapitala, konkurenci, gospodarskem in finančnem sodelovanju, ne bo pa tako pomembna, kot bi bila, Ce bi do nje prišlo prej. Ker se Slovenija že pogaja za polnopravno Članstvo in si je kot ciljni datum pripravljenosti na vstop postavila konec leta 2002, bo na marsikaterem področju prehitela roke, ki začenjajo teci s sporazumom.
Pridružitveni sporazum je nadomestil sporazum o sodelovanju EU in Slovenije iz leta 1993 ter začasni dvostranski sporazum, ki zajema trgovinski del pridružitvenega sporazuma, iz leta 1997. Slovenija ga je podpisala 10. junija 1996 v Luksemburgu, slovenski parlament pa ga je ratificiral več kot eno leto kasneje, 15. julija 1997, po mnogih notranjepoh-hCnih zapletih. Evropski parlament je sporazum ratificiral oktobra 1996, decembra tega leta pa ga je kot prva od držav petnajsterice potrdila Danska. Kot zadnja ga je lani jeseni ratificirala Grčija, vsi postopki za uveljavitev sporazuma pa so bili končani decembra lani.
Bistveni cilj sporazuma je vzpostavitev prostotrgovinskega območja in ukinitev carin, oboje do konca leta 2001, ki postopno že potekata več kot dve leti, od uveljavitve začasnega sporazuma dalje. Z uveljavitvijo evropskega sporazuma začenja teci veC rokov, ki se v grobem dehjo v dve fazi - štiriletno in dveletno prehodno obdobje. Nekaj določb se bo začelo izvajati takoj, posamezne pa po nekaj letih.
Na področju prostega pretoka blaga liberalizacija že poteka po začasnem sporazumu, po katerem je EU odpravila vse carinske dajatve, Slovenija pa to poCne nekoliko bolj postopno.
Področje prostega pretoka delovne sile se z evropskim sporazumom še ne bo liberaliziralo, mora pa Slovenija med drugim zagotoviti enako obravnavanje delavcev iz EU in njihovih družinskih elanov, pa tudi enakopravno obravnavanje družb ter delovanje hčerinskih družb in podružnic iz EU v Sloveniji. Na področju prostega pretoka kapitala sporazum takoj zagotavlja neposredne naložbe v družbe, pravico do ustanavljanja družb in repatriacijo rezultata naložb in dobička, ki izvira iz njih.
Prost pretok storitev naj bi se večinoma sprostil nekoliko kasneje, pri čemer bo upoštevan tudi napredek pri približevanju zakonodaje, prednost pa naj bi
imelo področje bančništva, zavarovalništva in drugih finančnih storitev. Slovenija z uveljavitvijo sporazuma sicer ni zavezana poenotiti pravil ustanavljanja in delovanja družb na svojem ozemlju z evropskimi, mora pa med drugim takoj zagotoviti enako obravnavo tujcev, kar zadeva pravico do ustanavljanja hčerinskih podjetij in podružnic tujih bank, kar bo predvidoma imelo najbolj občutne posledice. Sporazum je posebej pomemben še za dve področji - odpiranje trga nepremičnin in prostocarinske prodajalne (PCP). Slovenija naj bi slednje na cestnih mejnih prehodih tudi po zavezi iz pridružitvenega sporazuma sicer zaprla že do 1. julija lani, kot je znano, pa tega ni storila.
Odpiranje trga nepremičnin pa je tisto,- kar je v Sloveniji v zvezi s sporazumom izzvalo najbumejše odzive. Slovenska ustava do leta 1997 ni dovoljevala, da bi bili tujci lastniki nepremičnin v Sloveniji, vendar je bil njen 68. Člen spremenjen zaradi priloge XIII k sporazumu oziroma ti. španskega kompromisa. Z njegovo sklenitvijo si je Slovenija šele zagotovila podpis sporazuma, ki mu je pred tem nasprotovala Italija, da bi zagotovila pravice za optante.
In o Cem sploh govori španski kompromis? Z njim se je Slovenija zavezala, da bo z uveljavitvijo pridružitvenega
sporazuma ob pogoju vzajemnosti zagotovila pravico do nakupa nepremičnin državljanom držav članic EU, ki so imeli tri leta stalno bivališče na sedanjem ozemlju Slovenije. Trg nepremičnin se bo še bolj odprl po štirih letih veljavnosti sporazuma, ko mora Slovenija skladno z omenjenim kompromisom državljanom EU zagotoviti pravico do nakupa nepremičnin v Sloveniji, in sicer ob pogoju vzajemnosti in na nedisk-riminatomi podalgi.
Sveženj zaščitne zakonodaje je bil določen le okvirno, njen temeljni zakon pa naj bi bil zakon o lastninski in drugih stvarnih pravicah, ki je bil kasneje razdeljen na dva zakona, sistemskega in tistega, ki naj bi se nanašal na lastninsko pravico tujcev oziroma ugotavljanje vzajemnosti. Pomen slednjega se je še manjšal, njegovi najhujši nasprotniki ga imajo za nepotrebnega. Potrebnosti zaščitne zakonodaje na nediskrimina-tomi osnovi sicer ni nasprotoval nihče, vendar kljub temu z redkimi izjemami ni bila sprejeta, tudi zato, ker vlada zakonov ni pripravila, državni zbor pa tudi tistih pripravljenih (še) ni sprejel.
Sporazum sicer formalno vzpostavlja sodelovanje na številnih področjih, od industrijskega sodelovanja do sodelovanja na področju boja proti zlorabi mamil. Na tej podlagi bo Sloveniji omo-
gočeno tudi sodelovanje v nekaterih ko-munitamih programih, med drugim s področja izobraževanja in usposabljanja, kulture, energetike, zdravstva, raziskovanja in znanosti.
Se naprej bo Slovenija deležna tudi pomoči iz programov Phare, iz katerih je v obdobju od leta 1994 do 1998 prejela 107 milijonov evrov pomoči, namenjenih predvsem za gospdoarsko prestrukturiranje, razvoj infrastrukture, prevzemanje pravnega reda EU in oblikovanju potrebnih institucij. V istem obodbju je Slovenija prejela še približno 25 milijonov evrov pomoti iz programov Čezmejnega sodelovanja z Italijo in Avstrijo ter še nekaj iz drugih sorodnih programov. Uresničevanje sporazuma bo nadzoroval Pridružitveni svet, ki se bo na ministrski ravni na ustanovnem zasedanju sestal 23. februarja, sprejema pa lahko zavezujoče odločitve; njegov predhodnik po sporazumu o sodelovanju kooperacijski svet, se ni nikdar sestal.
Slovenski pridružitveni sporazum stopa v veljavo kot zadnji od takšnih sporazumov, ki jih je z desetimi srednjeevropskimi kandidatkami za članstvo sklenila EU, pa tudi sicer je bil slovenski pridružitveni sporazum podpisan kot zadnji, kar pet let za prvimi. (STA)
RIM / SOOČANJE V OLJKI
Prodi je prešel v ofenzivo Amoto proti stranki »Stoponev«
Bivši premier kritiziral tisti del LS, ki je najbolj vezan na izkušnjo KD
RIM - Dejstvo, da je predsednik vlade Massimo D’Alema poudaril, da je bilo njegovo enačnje Oljke s samim sabo šala, predvsem pa nedeljski poseg tajnika Levih demokratov VValterja Veltronija, ki je dejal, da je Prodi kljub nesoglasjem zaveznik, medtem ko je nasprotnik Pol svoboščin, so nekoliko umirili tone politične debate v Oljki, nesoglasja pa ostajajo. Ta so prišla do izraza spet vCeraj, ko se je bivši premier Romano Prodi spomnil rojstva Oljke pred štirimi leti in dejal, da je čas za formalno in tudi vsebinsko prenovitev Oljke. Tudi na valu javnomnenjskih raziskav, ki napovedujejo njegovemu in Di Pietrovemu gibanju veC kot 10 odstotkov glasov, je Prodi evidentiral v tistem delu Ljudske stranke, ki je najbolj vezan na izkušnjo KršCansle demokracije, kot prvega nasprotnika, ki ga mora poraziti.
Z dokaj zaničujočim tonom je Prodi poudaril, da noCe biti samo »opazovalec poskusov, da bi se vrnili v preteklost«, ampak se jim hoCe zoperstaviti. V odgovor mu je minister za reforme Giuliano Amato dejal, da leva sredina uprizarja vCasih zelo neprijetno predstavo. Kritiziral je stranko »Stoponev« (ironični namig na gibanje županov Stomest, ki podpirajo Prodija je bil zelo prozoren) in vse povabil, naj bi se spet navdihnili ob evropskem konceptu politike.
Po mnenju nekaterih komentatorjev je s tem minister Amato postavil tudi svojo kandidaturo za predsednika evropske komisije, medtem ko premi-
er D’Alema še upa, da bi lahko za to funkcijo uspešno kandidiral svojega predhodnika Romana Prodija. Predsednik vlade ni hotel komentirati izvajanja svojega ministra, medtem ko je njegovo izvajanja napadel drugi mož Levih demokratov Pietro Polena.
Prodi je v svojem izvajanju včeraj poudaril, da morajo imeti vse komponente enako dostojanstvo, Levim demokratom pa očital he-gemonistiCne težnje. Skratka podčrtati je hotel, da lahko ima nosilno vlogo v sredinskem temelju Oljke nova močnejša sila, kateri se mola tajnik LS Franco marini umakniti. Samo Oljka v kateri bosta levica in center imela enako dostojanstvo bo lahko botrovala »zreli bipolarnosti«.
Podpis socialnega sporazuma Ciampi o prožnosti na delu
RIM - Vlada in predstavniki sindikatov in delodajalcev, ki so se kot socialni partnerji udeležili tristranskih pogajanj, so vCeraj v PalaCi Chigi uradno podpisali družbeni sporazum, ki je bil dosežen 22. decembra.
Svečanosti je pred-sednoval premier Massimo D’Alema, ki se je zveCer vrnil s Sicilije, prisotni pa so bili ministra Carlo Azeglio Ciampi in Antonio Bassolino ter podtajnik pri predsedstvu vlade Franco Bassani-ni. D’Alema je podčr-
tal, da je za vlado družbeni sporazum zelo resna in pomembna zadeva. Dodal je, da bo kmalu preverjanje točk sporazuma. Vlada je na razpolago za vsako poglobitev je še zagotovil premier, ki se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pogajanjih.
Ob podpisu se niso nadaljevale polemike prejšnjih dni, ki jih je izval premier, ko je spregovoril o prožnosti na delovnih mestih. To pa je bila ena od tem, ki ga je minister za gospodarstvo Carlo Aze-
glio Ciampi razvil med srečanjem s predstavniki podjetnikov iz Lombardije. Ciampi je poudaril, da je prožnost potrebna, vendar mora biti dogovorjena z metodo usklajevanja stališč sindikatov in delodajalcev. Po ministrovem mnenju je prožnost eden od pogojev, da postane siva ekonomija manj siva, zadeva pa tudi organizacijo dela. Problem pa je mogoCe načeti samo v sedanjem vzdušju, ko socialni partnerji s pomočjo vlade usklajujejo svoja stališCaa.
_______VREME,/ PO DVEH DNEH POLARNEGA MRAZA___________
Danes bo popustil val slabega vremena
Največ težav v srednji in južni Italiji, predvsem pa za tiste, ki po potresu še živijo v zabojnikih
RIM - Po nekajdnevnem valu polarnega mraza, ki je zajel po večji del polotoka, se vremenski pogoji naglo boljšajo. Temperatura je v zadnjih urah skoraj povsod narasla, tudi obilno sneženje je popustilo, kjub temu pa je vsepovsod še veliko težav zaradi mraza, snega in ostrega vetra.
Prejšnjo noč so zabeležili izredno nizke temperature po vsej Italiji, mimo gorskih vrhov pa so najnižjo temperaturo zabeležili v kraju Mar-cesina pri Vicenzi, kjer je živosrebr-ni stolpec padel na 25 stopinj pod ničlo. Led je povzročil veliko škode od Sicilije do Veneta, pri Gradežu pa je celo zledenela morska gladina lagune. Zaradi popuščanja mraza sedaj grozijo plazovi na vseh območjih, ki jih je v zadnjih dveh dneh
obilno zasnežilo, in teh ni malo tudi tam, kjer bele odeje navadno ne poznajo. Prve plazove so že zabeležili v Abrucih, na sreCo brez posledic za ljudi in stavbe.
Prav v Abrucih je bilo prekinjenih veliko cest, ki peljejo do številnih naselkov. Dva avtobusa s skoraj sto potniki sta obtičala vso noč na zasneženem cestišCu: šele v prvih jutranjih urah so potnikom prišli na pomoC karabinjerji, ki so se prerinili po veC kot meter visokem snegu. Tudi v še južnejših predelih Italije je še vedno zasneženo, tudi v krajih, kot je Palermo, kjer ni snežilo že nekaj desetletij. VCeraj je po treh dneh trajekt spet priplul do Tremitskih otokov, šole pa so še vedno zaprte v številnih deželah južne Italije.
Se zlasti prizadeti so potresenci iz Umbrije in Mark. V Umbriji je v krajih Colfiorito in Gualdo, kjer so ljudje še nameščeni po zabojnikih, prejšnjo noC temperatura padla 15 stopinj pod ničlo, tako da so počile cevi vodovoda. Ljudje pa ne name-reavajo zapustiti svojih zasilnih bivališč v domačem kraju in se preseliti v hotelske sobe, kot so jim ponudili.
Vremenoslovci predvidevajo, da je val polarnega mraza pri koncu. Danes naj bi se vremenski pogoji znatno izboljšali, vendar bodo temperature predvsem v srednji in severni Italiji še ves teden znatno pod povprečjem. V petek bo Italijo zajel nov val slabega vremena, tokrat z Atlantika, tako da pričakujejo obilne padavine.
H ZDRUŽEVANJA / SG IN PARI BAS h
V Franciji nastaja četrti bančni velikan na svetu
PARIZ - Evropsko bančno prizorišče je včeraj razgibala vest, da se v Franciji rojeva druga naj-vecja banka na celini in Četrta najveCja na svetu. Za »poroko« sta se namreč odločili največji francoski banki, Paribas in Societe Generale, do njune spojitve pa bo prišlo tako, da bo Societfe Generale z javno ponudbo zamenjave delnic odkupila ves delniški paket Paribasa. Na pariški borzi je bilo zato trgovanje z delnicami obeh bank ustavljeno. Po trenutni vrednosti borzne kotacije delnic je posel vreden 16 milijard evrov ali približno 31 tisoč milijard lir, s spojitvijo pa bo nastal ban-čno-finančni velikan, vreden več kot 58 tisoC milijard lir.
Ce bo načrtovana operacija delniške izmenjave uspela, bo imelo rojstvo novega svetovnega
bančnega velikana posledice tudi v Italiji, kjer sta tako Paribas kot Societe Generale napo-sredno navzoči. Paribas je s 4 odstotki delničar Comita, Societe Generale pa Unicredita z 0, 5%, obe banki pa imata tudi nekdaj kapitalskih udeležb v industriji (Agnesi, Tim itd.). Posebno poglavje je zavarovalna skupina Generali, ki ima zelo tesne in vzajemne zveze s francosko finan-co. Naj dodamo, da je Societe Generale neposredno prisotna tudi na slovenskem trgu.
Poteza francoske banke je včeraj sprožila novo razpravo v italijanskih bančnih in političnih krogih, saj so italijanske banke po razsežnostih in po poteku združevanj še zelo v zamudi. Med petindvajsetimi najvecjimi bankami na svetu ni nobene italijanske.
Znamka Slock se uveljavlja na vzhodu
TRST - Zgodovinska tržaška blagovna znamka Stock, ki je pred nekaj leti prešla v roke nemške družbe Eckes, a je ohranila sedež oziroma vodstvo v Trstu, je v razmeroma kratkem času osvojila kar 2 7-odstotni delež trga distiliranih alkoholnih pijač v srednje-vzhodni Evropi in še posebej v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Ta uspeh je - skupaj z relansira-njem specifičnih proizvodov za italijanski trg - botroval lanskemu poslovnemu rezultatu podjetja, ki je doseglo približno sedem milijard lir dobička. Skupni obseg prometa je bil v letu 1998 vreden okrog 160 milijard lir, od Cesar je bilo približno 35 milijard ustvarjeno na tujih trgih, vendar v ta znesek niso všteti občutni prihodki od licenc in distribucijskih dejavnosti.
GiupaSol po Sloveniji še v Hrvaško
MILAN - Industrijska skupina Sol iz Monze, katere lastnik je nekdanji predsednik mladih industrijcev Confindu-strie Aldo Fumagalli, je sklenila s hrvaškim naftnim velikanom INA (Industrija nafte) pogodbo o ustanovitvi mešane družbe. Imenovala se bo Solina in se bo ukvarjala s prozvodnjo in komercializacijo tehničnih plinov na Hrvaškem. Sedež mešane družbe bo v Sisku, kjer je tudi glavni sedež Ine, Solino pa bo nadzoroval italijanski partner, ki bo lastnik 59-odstotnega kapitalskega deleža.
Za Fumagallijevo industrijsko grupo pomeni pogodba s hrvaškim partnerjem nadaljnji korak v širjenju na vzhod. Sol že vrsto let deluje tudi v Sloveniji, kjer ima z jeseniškim Amonijem mešano družbo za proizvodnjo tehničnih in medicinskih plinov.
Cossiga v Bonnu pri Kohlu
BON - Z zelo prisrčnim srečanjem z bivšim kanclerjem Hemutom Kohlom je bivši predsednik italijanske republike in voditelj Demokratične zveze za republiko Francesco Cossiga začel tridnevni zasebni obisk v Bonnu. Cossiga se bo v teh dneh sreCal še z drugimi nemškimi osebnostmi.
Cossiga je prišel v Bonn pred četrtkovim srečanjem voditeljev Evropske ljudske stranke, ki bodo zastavili smernice volilne kampanje za evropski parlament. Cossigo spremljata Rocco Buttiglione in Gi-orgio Rebuffa.
Cossiga je dejal, da sta s Kohlom veliko govorila o Evropi, nista pa se dotaknila italijanskega vprašanja. Kohl se je prejšnji teden srečal z bivšim premierom Romanom Prodijem, Cossiga pa o tem srečanju ni hotel sploh govoriti.
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
ljubljanska banka
A/ova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358

		
1. FEBRUAR 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	1.02.	29.01.
ameriški dolar	1,1338	1,1384
japonski jen	130,88	132,10
grška drahma	321,10	320,98
danska krona	7,4363	7,4359
švedska krona	8,8600	8,8800
britanski funt	0,69040	0,69100
norveška krona	8,5395	8,5785
češka krona	37,142	36,827
ciprska lira	0,58109	0,58112
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	248,97	249,24
poljski zlot	4,2360	4,1610
slovenski tolar	189,4727	188,5000
švicarski frank	1,6089	1,6123
kanadski dolar	1,7123	1,7260
avstralski dolar	1,7882	1,8087
novozelanski dolar	2,0861	2,1107
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
1. FEBRUAR 1999
VALUTA_____________________
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
NAKUP/PKODAJA 1 EVRO
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
OSTALE VALUTE	EVRO	
	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,1465	1,1287
britanski funt	0,6973	0,6836
švicarski frank	1,6227	1,5894
danska krona	7,5688	7,2832
norveška krona	8,7398	8,3480
švedska krona	9,0649	8,6313
kanadski dolar	1,7543	1,6897
grška drahma	336,36	292,78
japonski jen	135,79	127,58
avstralski dolar	1,8849	1,7608
slovenski tolar	193,72	188,08
hrvaška kuna	8,0719	7,3104
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
KMEČKA BANKA GORICA
1. FEBRUAR 1999	EVRO		URE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,1488	1,1278	1687	1717
britanski funt	0,7022	0,6863	2757	2821
kanadski dolar	1,7480	1,7084	1108	1133
japonski jen	133,6033	130,5472	14,49	14,83
švicarski frank	1,6328	1,5959	1186	1213
norveška krona	8,6891	8,4923	222,84	228,00
švedska krona	9,0006	8,7966	215,13	220,12
grška drahma	326,0685	318,9536	5,94	6,07
danska krona	7,5546	7,3820	256,30	262,30
avstralski dolar	1,8281	1,7869	1059	1084
slovenski tolar	191,71	188,35	10,10	10,28
hrvaška kuna	8,00	7,45	242	260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
			
1	1. FEBRUAR 1999		INDEKS MIB 30:+1,42% \	
delnica	cena € var.%	delnica	cena € var. %
ALITALIA	3,307 +2,09	ITALGAS	5,620 -0,60
ALLEANZA	10,916 -0,63	MEDIASET	8,911 +1,21
COMU	5,801 +3,97	MEDIOBANCA	10,427 +0,67
BCA Dl ROMA 1,328 +1,45		MEDIOLANUM	6,634 -2,00
FIDEURAM	6,105 +2,91	MONTEDISON	0,917 +1,75
INTESA	4,662 +1,39	OLIVETTI	3,431 -0,31
BENETTON	1,444 -1,76	PARMALAT	1,398 -0,21
COMPART	0,624 -0,27	PIRELLISPA	2,343 -0,88
EDISON	9,476 -0,30	RAS	10,578 +0,28
ENI	5,374 +3,72	ROLO BCA 1473	22,850 -0,13
FIAT	2,834 +0,42	SAIPEM	3,214 -0,33
FINMECCANICA 0,994 -0,51		SAN PAOLO IMI	14,812 +3,56
GENERALI	37,660 +0,53	TIM	6,059 +1,45
HDP	0,610 +0,95	TELECOM ITA	8,432 +2,14
INA	2,100 +0,33	UNICREDIT	4,851 +0,70
E	ljubljanska banka Podružnica Milano		
Mmii Malenšek in Jerica Mrzel danes v Kosovelovi knjižnici
Danes, 2. februarja 1999, ob 18. uri bo v sežanski Kosovelovi knjižnici kulturni večer, ki so ga naslovili Pusti pevcu peti, po zadnji CD, ki ga je izdala Jerica Mrzel s Prešernovo poezijo.
Jerica Mrzel je ena redkih gledaliških igralk, ki ne čaka samo na vlogo v gledališču, filmu ali televiziji. S svojim enkratnim pevskim in pripovednim obvladovanjem poezije je pripravila že številne samostojne koncerte in posnela je veliko število pesmi. S svojo vrhunsko umetniško besedo posreduje slovenska literarna besedila predvsem poezijo ljudem v najbolj oddaljenih krajih. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja.
Ob tej priliki so se v knjižnici spomnili tudi pisateljice in prevajalke Mimi Malenšek, ki bo prav 8. februarja praznovala svoj 80. rojstni dan.
Mimi Malenšek je s svojimi tridesetimi knjigami dala velik prispevek slovenski literaturi. Njene objave segajo v leto 1937, ko je v knjižni izdaji izšla povest Pesem polja. Njeno obsežno literarno delo bi lahko razdelili v 'tri sklope: družbeni romani kot so: Minute molka, Sonce vročega avgusta, Ujeti v času, Purgarji.
Vidno mesto v njenem ustvarjalnem opusu predstavljajo zgodovinski romani kot so: Črtomir in Bogomila, Noriška rapsodija, Mavrični veter.
Poznavalci njenega literarnega dela
pa dajejo velik poudarek njenim biografskim romanom kot so: Plamenica, s katerim je pisateljica približala Primoža Trubarja in z njim burno dobo slovenskega protestantizma. Tematsko soroden roman je Inkvizitor, v katerem pisateljica v središče dogajanja postavi Trubarjevega nasprotnika To-
maža Hrena. V obeh romanih se kaže pisateljičin izostren posluh za zgodovinska dejstva. Nekakšno trilogijo pa zaključuje pisateljica z obsežnim biografskim romanom Poslušaj zemlja - o slovenskemu skladatelju Jakobu Petelinu Galusu. Delo J. Galusa ni omejeno samo na domača tla, ampak še danes bogati evropsko glasbeno kulturo. Roman v zanimivi obliki in literarno zrelo približa bralcu Galusa in njegov čas.
Tragično usodo dveh nadarjenih pesnikov - predstavnikov slovenske moderne Dragotina Ketteja in Josipa Murna je opisala v dveh knjigah z naslovom Pojoči labodi.
V romanui Zlati roj pa je opisala življenje enega največjih učiteljev čebelarstva Antona Janšo, za katerega izročilo pravi, da je na Dunaju cesarici Mariji Tereziji pasel čebele. In v zadnjih letih pisateljičinega ustvarjanja ne moremo prezreti njenega biografskega romana o Prešernu z naslovom Pesnikov nokturno.
Med priljubljena mladinska dela sodijo knjige: Tecumseh, Indijanska kronika, Podlesnice, Lučka na severu in Počitnici v Bayangi.
Mimi Malenšek se je rodila 8.2.1919 v Dobrli vasi na Koroškem. Mladost je preživela v Podbrezjah na Gorenjskem, od leta 1938 živi in dela v Ljubljani. Večino svojega življenja je preživela kot svobodna pisateljica.
a.n.
GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANI JA-JULIJSKA __________KRAJINA_____________
TRSI
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
13., 16. in 18. februarja ob 20.30, v nedeljo, 21. ob 16.00, 23. in 25. februarja ob 20.30, v soboto, 27. februarja ob 17.00 in v nedeljo, 28. februarja ob 16.00, Gaetano Donizetti »Lucia di Lammermoor«.
Dvorana Tripcovich
V	petek, 5. ob 20.30 in v soboto, 6. februarja ob 17.00, Gioachino Rossini »II signor Bruschino«.
Gledališče Rossetti
Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v ponedeljek, 8. februarja ob 20.30 nastopil Andrea Lucchesini.
Gledališče »Silvio Pellico«
Danes, 2. februarja ob 20.30 muzikal, ki ga bodo izvajali dijaki zavoda združenega sveta.
Glasbena matica
V	torek, 9. februarja ob 20.30 bo v Deutscher Hilfsverein, Ul. Coroneo 15, četri abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Duo Danja Lukan - sopran, Marko Ozbič - klavir.
GORICA
V	torek, 9. februarja, ob 11. uri bo
izvajal orkester gledališča Verdi G. Rossinijevo delo »Gospod Bruschino«.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
SNG
Opera in balet
Danes, 2. in jutri, 3. februarja ob 19.30, v sredo, 10. in v petek, 12. februarja ob 16.30, Domenico Cima-rosa »Tajni zakon«.
V	četrtek, 4., v petek, 5. in v četrtek, 11. februarja ob 11. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 19.30, Bedrich Smetana »Prodana nevesta«.
SEŽANA
Vrabčeva dvorana GŠ Sežana
V	soboto, 6. februarja ob 19. uri, Večer slovenske glasbe, nastopajo učenci in komorne skupine GS Sežana in Baročni kvartet iz Ljubljane s solistko sopranistko Marto Močnik.
IZOLA
Dvorana glasbene šole (palača Besenghi)
Danes, 2. februarja ob 19.30 bo koncert tria Luvvigana. Darko Brlek -klarinet, Igor Škerjanec - violončelo in Vladimir Mlinarič - klavir.
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 5. februarja ob 20.30, koncert za abonma in izven, »Slowind«, pihalni kvintet Slovenske filharmonije.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Danes, 2. ob 20.30 in jutri, 3. februarja ob 16.00 bo gledališka skupina La Famiglia delle Ortiche, podalo delo »La solitudine nei campi di cotone«. Režija Cherif.
Od 5. do 14. februarja bo na sporedu delo »Le fal-se confidenze«, ki ga bo podalo gledališče iz Genove. Rezija Marco Sciaccaluga. Predstave: 5. in 6. feb. ob 20.30, 7. feb. ob 16.00, 9„ 10., 11., 12. in 13. feb. ob 20.30 ter 14. feb. ob 16.00.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Danes, 2. februarja ob 16.30, jutri, 3., 4., 5., in 6. februarja ob 20.30 ter 7. februarja ob 16.30, George Bernard Shaw »La professione della signora VVarren«. Režija Patrick Rossi Gastaldi.
Gledališka skupina Societši per attori bo od 12. do 21. februarja predstavila delo »Mal di ma(d)re«. Režija Patrick Rossi Gastaldi.
Gledališče dei Fabbri (Ul. dei Fabbri 2/a)
Skupina »Teatro degli Asinelli« bo v soboto, 6. in v nedeljo, 7. februarja, podalo delo Alana Ayck-
bourna »Camere da letto«. Režija Liana Zonta.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
V	sredo, 10. februarja bodo v sklopu - film v francoskem originalu - predvajali »Ma vie en rose« Alaina Berlinerja.
GORICA
Kulturni center »L. Bratuž«
Danes, 2. februarja, ob 20.30 (red B) gostuje SSG s predstavo Alana Ayckbourna »Polovične resnice« v režiji Vladimira Jurca.
V	nedeljo, 7. februarja ob 16. uri, »Dan slovenske kulture«. Priredijo Zveza slovenske katoliške prosvete, Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
11., 12., 13. in 14. februarja, Gledališče della Tos-se, »Ubu incatenato e re«. Režija Tonino Conte.
PORDENON
Bivši samostan sv. Frančiška
V	sredo, 10. februarja ob 20.45 bo Compagnia Pic-ciola podala Magrisevo delo »lo non sono nessu-no«. Režija Maria Pia Pagliarecci.
______________SLOVENIJA_________________
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
V	petek, 5. februarja ob 17. uri »Mali strah bav -bav« v izvedbi Mladinskega gledališča A’PART Sežana.
V	torek, 9. februarja ob 20. uri, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega - N. Kolijada »Mur-lin Murlo«.
V	četrtek, 11. februarja ob 20. uri, gostuje SSG iz Trsta z delom F. Milčinskega »Butalci«. Režija Jaša Jamnik.
PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 7. februarja ob 20.30, gledališka predstava, Joe Orton: »Dan norosti«. Režija: Branko Durič-Duro.
V	ponedeljek, 8. februarja ob 20.30, ljubezenska drama »Ko pride Joe Black«. Režija Martin Brest.
KOPER
Srednja šola »A. Ukmarja«
V	četrtek, 4. februarja ob 17. uri, gostuje SSG iz
Trsta s predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik.
NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče
Predstava »Jetnik druge avenije« N. Simona, bo 5. februarja ob 20. uri.
4., 6., 12. in 13. februarja vedno ob 20.00, Samuel Beckett, »Konec igre«. Režiser Vito Taufer.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
Jutri, 3. in 5. februarja ob 19.30 VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«.
4.	februarja ob 19.30 Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
Danes, 2. februarja ob 19.30, Curth Flatovv »Mož, ki si ne upa«.
V	soboto, 6. februarja ob 19.30 Tone Partljič »Stajere v Ljubljani«.
V	sredo, 10., v četrtek, 11. in v petek, 12. februarja ob 19.30, Eugene Ionesco »Zavratne igre«.
V	petek, 12. februarja ob 11. uri, Suzanne van Lonuizen »Primer Ronald Akkerman«.
V	soboto, 13. februarja ob 21. uri, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 27. februarja peto »Srečanje umetnikov«.
Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8, I. nad.): do
10.	februarja razstavljajo Giuliano Dal Molin, Maria Morganti in Federico Rizzi. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure.
Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9. do 17. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30.
A rt Gallery (Ul. Locchil9/A): osebna razstava Annamarie Ducaton.
OPČINE
V	Zadružni kraški banki in v Prosvetnem domu
bodo do 11. februarja razstavljali umetniki v spomin na Avgusta Černigoja pod naslovom Zarek ustvarjalnega duha.
BORŠT
V	Srenjski hiši bo v petek, 5, februarja ob 20.30.
otvoritev razstave »Borštanska narodna noša«. Umik ogledov: v soboto, 6. feb. od 17. do 20. ure, v nedeljo, 7. feb. od 15. do 20. ure in v ponedeljek, 8. feb. od 17. do 20. ure.
GORICA
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
Goriški grad, do 30. junija 1999, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melogra-no - vita quotidiana al castello medioevale 1271 -1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni center »Lojze Bratuž«: na ogled antološka razstava slikarke Zore Koren Skerk. Razstava bo odprta do 19. februarja od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka.
Galerija Ars, Katoliška knjigarna, Travnik 25: 5. februarja ob 18. uri, otvoritev razstave treh mladih ustvarjalcev: Dimitrija Brajnika, Ivana Zottija in Ivana Žerjala.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do
12.30	in od 15.30 do 19. ure.
VENEJO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
_____________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela: v četrtek 4. februarja ob 18. uri otvoritev pregledne razstave grafik slikarja Bojana Kovačiča.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Umik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): »NE! razstava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.26
20.30
Iz sveta živali: Slon TV dnevnik
® RAI 1
|iZ[il
Euronevvs
Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Mariti in pericolo (kom., It. ’60, i. Sylva Ko-scina, Franca Valerij Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: II tocco di un angelc (i. Rosa Downey)
Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Princesa Sissi in. nan. Zorro Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli)
Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualno: II fatto Kviz: La Zingara Aktualna oddaja: Porta a porta 5 Dnevnik
Nan.: Primer za Schvvar-za (i. Klaus VVennemann, Rainer Grenkowitz)
NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational: 11 grillo, 1.05 Aforizmi Sottovoce - Potihoma (vodi Gigi Marzullo)
Nad.: Komisar Maigret
RAI 2
	Variete za najmlajše, vmes risanke
	Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara
	Tg2 - Medicina 33
	Vreme in dnevnik
	Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve
	Dnevnik, 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje
	Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti)
	Variete: Ljubim živali
	Kronika v živo - La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila
	Vreme, dnevnik, šport
	Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile
	Squadra Speciale Cobra
	Loto ob osmih
	Dnevnik
	TV film: Una sola debole voce (dram.. It. ’98, r. A. Sironi, i. L. Maglietta)
	Aktualno: Pinocchio
	Dnevnik, Neon kino, v parlamentu, vreme
	Glasba: Umbria Jazz ’98: Guban ismo
	Brezdelje utruja?
Jk RAI 3
.6.00
8.30
10.00
10.20
12.00
12.20
14.00
14.50
15.00
15.50
17.00
18.30
19.00 19.55
Jutranji dnevnik, vreme Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Kinematografija Risanke
Film: II marito in colle-gio (kom., It. ’77) Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Melevisione Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob
20.00
20.50
22.40
23.05
0.00
0.45
1.25
Nan.: Superman Oddaja o izginulih osa-beha: Ghi 1’ ha visto? Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: Alfabete ita-liano
SP v smučanju: moški superveleslalom Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario Eveline
gg RETE 4	^ ITAUA 1
6.00
8.30
8.50
11.30 11.40
13.30
14.00
15.00
16.00
18.00
18.55
19.30
20.40
22.40
0.55
1.30
Nad.: Un volto, due don-ne, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Renzo in Lucia, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d' amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Siamo tutti inquilL-ni (kom., It. ’53, i. A. Fa-brizi, A. M. Ferrero)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Film: Navy Seals: i giova-ni eroi (pust., ZDA ’91, i. R. Lovve, G. Hansen) Film: II massacro degli innocenti (dram., ZDA ’93, i. Scott Glenn) Pregled tiska Aktualna odd.
@ CANALE5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.25
13.00
13.30
13.45
14.15
15.45
17.45
18.35
20.00
20.30
21.00
23.00
1.00
1.30
2.00
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Un detective in corsia, 12.30 Nonno Feli-ce
Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in Zenske (vodi Maria De Filippi) TV film: Nekoč je bila princesa (dram., ZDA ’95, i. Melissa Gilbert, B. Boxleitner, 2. del) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
TV film: Tre addii (krim., It. ’98, r. M. Caiano, i. Daniele Liotti, Anne Roussel, 1. del)
Variete: Maurizio Costan-zo Show NoCni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street
6.10
6.40
9.20 10.15
12.20
13.00
13.30
14.20
15.30
16.00
17.30
18.30
19.00
20.00 20.45 23.05 0.05
2.20
Nan.: Ocean Girl Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke
Nan.: Mac Gyver Film: II grande ruggito (kom., ZDA ’81, r.-i. Noel Marshall, M. Griffith) Šport studio, 12.25 Odprti studio
Nan.: V osmih pod streho Risanke
Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: Beverly Hills (i. Ja-son Priestley)
Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch - Rally v Baji
Odprti studio, 18.55 Šport studio
Nan.: Plavolaska za oCe-ta, 19.30 Tata Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Variete: Gornici (vodi Se-rena Dandini)
Variete: Le iene (vodi Simona Ventura)
Odprti studio, 0.15 Fatti e misfatti, 0.25 Šport Film: II cittadino si ribel-la (dram., It. ’74, i. Franco Nero, G. Prete)
tele 4
13.30
13.35
15.00
17.30
16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Pall. TS- Snai Montecatini Triestina-Baracca Lugo Rokomet: Nuova Teramo - Genertel TS
20.30
22.00
21.00
Aktualna oddaja Made in Italy Nan.: Get Smart
(•) MONTECARLO
9 19.45, 22.45, 1.40 Dnev-I nik, 12.30, 20.10 Šport g Nan.: Agencija Rockford, 113.05 Ellery Queen M Film: II re di Roma
IHlilil Variete: Tappeto volante (vodi Luciano Rispoli) Variete: Zap Zap SP v smučanju: moški superveleslalom Film: Classe 1999 (fant., ZDA ’90, i. S. Keach)
18.00
20.30
22.00
{f* Slovenija 1 Jt* Slovenija 2
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor: Radovedni TaCek: Strah, 9.45 nan.: Pustolovščine (Nova Zelandija, 20. ep.), 10.20 Recept za zdravo življenje, 11.40 Parada plesa
Nan.: Komisar Rex (Avstrija, i. Tobias Moretti) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Oddaja TV Koper Ljudje in zemlja, 14.40 Ideologija proti umetnosti, 15.30 Kontrapunkt, omizje o kulturi
Duhovni utrip
17.00 17.20
18.00 18.10
19.15
19.30
19.50 20.05
21.00
22.00
22.40
22.50
0.10
1.00
Zlatko Zakladko Nad.: Dobri duh iz Avstralije (Avstral., 4. del) Obzornik, vreme, šport Dok.: National Geo-graphic - Raziskovalec Risanke TV dnevnik Vreme, šport Nan.: Učitelj (Francija, 14. epizoda)
Pro et contra Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Drama: Dnevi, tedni, meseci (Nizozemska) Drama: Guardians (B. Anderson, VB)
Dok. serija: National Geo-graphic (ZDA, 1. del)
8.45
9.00 10.25
10.30
11.20
12.50
13.45
16.00
17.30 18.05
19.00
20.00 20.20
21.30 22.00
23.28 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor Nad.: Sestre HI (2. del) Studio City Štafeta mladosti Euronevvs
Film: Mladenič Ivanhoe (ZDA)
Po Sloveniji
Nad.: Gospa svetovalka (Fr., 7. del)
Pomp kviz Športni ponedeljek SP v alpskih disciplinah: moški superveleslalom Svet poroča
Film: Sergej Ejzenštejn (Rusija 1995, r. Oleg Ko-valov)
K Koper
	I	IkfiJ	Euronevvs
		m	Otroška oddaja: Gugalni-
	TV PRIMORKA	E§	Vatikanski muzeji Na naslovni strani
			Evropski kulturni maga-
			zin: Aliča
	17.00 Videostrani		Program v slovenskem je-
	Videospot dneva		ziku
	Športni ponedeljek		Primorska kronika
	Adrenalin za vsak dan:		Tv Dnevnik, vreme, šport
	Telemark Team Slovenije		Gugalnica
	E-ov plesni žur		Dokumentarec
	Videostrani		Globus, 21.15 Pogovorimo
	Dnevnik, vreme		se o...
	Misel dneva		TV Dnevnik
	Šahovski turnir		SP v smučanju
	Kaj storiti, Ce se zgodi		IP v košarki
	Klepet o glasbi z J. Svete		Vsedanes - Tv Dnevnik
	Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo		
	Dnevnik TV Primorka		
'A
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00.	17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Z Bazovico v srcu; 8.50 New Age; 9.15 Odprta knjiga: ’ Podobe iz sanj (I. Cankar, prip. M. Sardoč);
9.30	Revival, 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.00 Prosti čas in turizem (A. Lupine); 12.40 MePZ- Lojze Bratuž; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi (pripr. A. Blažič); 14,40 Pop mušic; 15.30 Maldi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTVS;
18.00	Veseloigra: Pol vina, pol vode (r. A. Rustja); 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15,10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Glasb. utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan;
8.00	Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13,00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do
19.00	Iz kulturnega sveta; Prenos RS; 20.00 Večrni pr. z M. Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva - Prenos RS; do 0:00 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7,30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Slovenščina; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje;
13.00	Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 17.40 SP v Vailu;
18.00	Vroče hladno; 18.45 Črna kronika;
19.30	Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite;
22.00	Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Štos - Se v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zborovska glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi;
20.00	Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Priimld dnevnik
Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER MEGLA
TOPLA
FRONTA
*_ .	SREE
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTt-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
A
66
666
^|XX C A
VREMENSKA SLIKA
Nad vzhodno Evropo je ciklon ko območje, nad zahodno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi doteka v višinah toplejši in prehodno bolj vlažen zrak.
1020 1010
C 6
6
1020


<6
e
-e
1040
LIZBONA
6/16 .o
KOBENHAVl)
DUBLIN o' '	C_2>	-
-40ND0NO AMSTERPAM 4,7 BERLIN -sz-a ^ —'	oBRUSEU
°P2*4IZ	1/4gf gfg«AJ
ŽENEVA -6/-1	UUBUANA
° MILANO _
-7/6 v gng
S*1® SPLIT
A^\ S
Temperature zraka so bile 1030 Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 17.11.
Dolžina dneva 9.46.
Luna vzide ob 19.21 in zatone ob 8.25.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.21 najnižje -2-1 cm, ob 9.59 najvišje 42 cm, ob 16.35 najnižje -61 cm, ob 23.14 najvišje 42 cm.
Jutri: ob 4.56 najnižje -20 cm, ob 10.30 najvišje 37 cm, ob 17.02 najnižje -54 cm, ob 23.43 najvišje 40 cm.
J
Morje razgibano, temperatura morja 8,1 stopinj C.
ATENE 4/n . /"v.
Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli manjše vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale predvsem kot nerazpoloženost, težave s koncentracijo in zmanjšana drelovna storilnost.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^

TEMPERATURE V GORAH			
	°C		°C
500 m			1	2000 m...		-6
1000 m			-1	2500 m .		-8
1500 m			-3	2864 m...	
DANES
' ra
'
TRBIŽ
-10/-2
CELOVEC
o-4'2

O
KRANJSKA GORA Q vm TR2IC
(_Zb .7n
ČEDAD—O 1/7 O	KRANJ
OVIDEM
° GRADEC -4/-1

O
S. GRADEC -7/-1


-4/-2
"'7
M. SOBOTA
°w
\
CEUE
0-5/1
O PTUJ
66x.

UUBUANA
—^N. GORICA -i /6 GORICA q
-1/6	°	^	POSTOJNA
/V> O -5/1
j---KOČEVJE
nj ™SIb -	o
0,1	PORTOROŽ
O i
UMAG
UUBUAN/
»STOJNA

N. MESTO -6/1
O
ZAGREB
-4/1 ^


--^
OPATIJA PAZIN	q,

Zmerno do pretežno oblačno bo, ponekod v notranjosti Slovenije bo občasno rahlo snežilo. Burja na Primorskem bo
ncahAla
SOSEDNJE POKRAJINE: Zmerno do pretežno oblačno bo, v krajih vzhodno od nas bo občasno rahlo snežilo. Veter bo postopno oslabel.
JUTRI
GRADEC
-5/3
M. SOBOTA O -6/4
CELOVEC
MARIBOR
TRBIŽ
O -9/2 KRANJSKA GORA
CEUE
O -7/5
CEDAD^*^ 0/9 O OVIDEM 0/9	„
GORICA 0/9 C
KRANJ
UUBUANA
,N. GORICA -1/8
N. MESTO
POSTOJNA
n -5/3
V sredo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. V četrtek bo večinoma jasno. Topleje bo.
KOČEVJE
»ORTOROŽ
iRNOMEU
UMAG
OPATIJA
PAZIN
SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI..,PA ŠE RES JE
V Romuniji in severno od Alp izredna zima terja nove žrtve
Britanski podložniki ne verjamejo ne politikom in ne novinarjem
LONDON - Novinarji in politiki imajo med Britanci kaj malo ugleda.
Kot so ugotovili v nedavni javnomnenjski raziskavi, kar 79 odstotkov Britancev ne verjame temu, kar preberejo v Časnikih, le 15 odstotkov pa jih meni, da so novinarji verodostojni. Kar 72 odstotkov britanskih državljanov pa ne verjame besedam politikov.
Javnomnenjska raziskava, ki so jo izpeljali po naročilu britanskega zdravniškega združenja in v katero je bilo zajetih 2.000 ljudi, je pokazala, da na lestvici zaupanja vodijo zdravniki. Več kot devet desetin vprašanih (91 odstotkov) namreč meni, da zdravniki govorijo resnico. 89 odstotkov jih ima takšno mnenje o učiteljih, 80 od-
stotkov pa o duhovnikih. Politiki se lahko tolažijo s tem, da se je v primerjavi z aprilom 1977, ko so vladali še konservativci, njihova verodostojnost vendarle izboljšala. Tedaj namreč kar 80 odstotkov ljudi ni imelo zaupanja v iskrenost politikov. Seveda se morajo ob teh poraznih podatkih tako politiki kot novinarji globoko zamisliti. (STA/dpa)
VARŠAVA, BUDIMPEŠTA - Iz Poljske in Romunije ta konec tedna poročajo o novih žrtvah mraza in obilnih snežnih padavin.
Na Poljskem je od začetka zime zmrznilo že 181 ljudi. Tudi včeraj so našli mrtvega 47-letnega moškega, ki je verjetno padel in zmrznil, je poročal radio. Večina oseh, ki so umrli zaradi podhladitve, je bila v Času smrti pod vplivom alkohola. Žrtve so bili pogosto brezdomci.
V Romuniji so snežni meteži in nizke temperature v zadnjih dveh dneh zahtevali pet življenj, vec sto ljudi pa je zaradi obilice zapadlega snega vCeraj ostalo ujetih v svojih avtomobilih, je poročala policija. Najbolj so bile prizadete pokrajine lasi, Sucea-va in Bačan. Vojaške in policijske enote so si vso noč prizadevale rešiti kakih 2000 ljudi, ujetih na zasneženih cestah na severovzhodu Romunije.V prometnih nesrečah pa je umrlo 11 oseb. NiC boljšega ni niti v drugih državah severno od Alp, kjer so prav tako zabeležili izredni nizke temperature, ki so pod mesečnim povprečjem. Posrednih žrtev zaradi mraza ni bilo v Nemčiji, nekaj neposrednih žrtev je bilo zaradi prometnih nesreč na zaledenelih in zasneženih cestah.(STA/CR)
Na sliki (Telefoto AP): Zaradi vetrovnega vremena Ženevsko jezero ni zmrznilo, zmrznili so le valovi, ki jih je pljusknilo na ograjo mostu za pešce.
Kako zagotoviti rojstvo otroka leta 2000
VVELLINGTIN - Pari, ki želijo, da se njihov otrok rodi v prvih mah leta 2000, se morajo ljubiti 9. aprila letos, je za novozelandski Časopis Ma-nukau povedal Richard Fischer, eden od avtorjev knjige Spočetje otroka. Vendar je verjetnost, da bo vaš novorojenček prikukal na svet med prvimi otroci leta 2000, je kljub upoštevanju navedenega datuma le šestodstotna. »Ta dan morate imeti spolni odnos, ovulacijo, pa sreCo, da se jajce oplodi in da traja nosečnost 38 tednov, pa popadke itd...«, je dejal Fischer.(STA/Hina)
Ovce v smrt pahile svojo lastnico
LONDON - »Ne odsekaj roke, ki te hrani« očitno ne velja za britanske ovce, ki so povzročile nesrečo svoje lastnice. Betty Stobbs je s kolesom peljala seno ovcam, ki se tekale po travniku blizu prepada. Ko so ovce zagledale Betty, so pohitele proti njej, skočile na kolo, ga prevrnile in nesrečna ženska je končala v prepadu s smrtnimi poškodbami. (STA/Hina)
Pred klonacijo človeka
VVASHINGTON - Škotski znanstvenik, ki je ustvaril ovco Dolly, se je lotil projekta, pri katerem bi isto tehniko uporabili za kloniranje človeških em-brijev, piše Wall Street Journal. Tiskovni predstavnik inštituta Roslin iz Škotske je povedal, da se dr. lan VVilmut pogaja z vec biotehničnimi podjetji, vključno z Geron Corp. iz Menlo Parka v Kaliforniji. Wilmut podpisuje tudi pogodbe z univerzami, ki bi sodelovale v projektu kloniranja embrija. Embriji bi lahko služili kot vir osnovnih celic v zelo zgodnjem stadiju ravoja, ki se lahko razvijejo v katerokoli vrsto v telesu. Znanstveniki trdijo, da bi preučevanje teh celic lahko pripomoglo k zdravljenju, oziroma, da bi pozdravili bolezni, kot sta mladostniška sladkorna bolezen in Parkinsonova bolezen. (STA/Hina)
»Beli gladiatorji« se bodo pomerili na »olimpiadi«
MOKRIN - V bolhah na izločanje gosakov se je v nedeljo v Mokrinu blizu Kikinde v Srbiji zaCela 14. »gosijada«, edinstvena olimpijada te vrste na svetu. Duško Kovačič, predsednik društva Belo pero in prireditelj gosijade je izjavil, da bo letos tekmovalo vec kot 50 »belih gladijatorjev«. Zmagovalni gosak, ki bo v finalnem obračunu prekrižal kljun in krila z nasprotnikom, bo dosegel vrednost najmanj pet tisoč mark, ocenjuje Kovačič. Največ možnosti za zmago ima gosak Svetozara LadiCorbiCa-Letka, ki je doslej zmagal že dvakrat. (STA/Tanjug)