TRST, petek 30. novembra 1956 Leto XII. - Št. 272 (3500) lORSKI DNEVHIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel 94-638, 93-808, 37-338 UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. M - .-...„.. o ™ ™ - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Zs vsak mm ne v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finantno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. S, II. nad. — TELEFON 93-101 IN 04-030 — Poštni predal 559 «1 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico I-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - ' MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - FLRJ. Izvod 10, m ven]je' Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozpa a j . Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 • izdata založništvo tržaškega tiska u. _ LLOYD PONAVLJA TEZO O »POSTOPNEM UMIKU” IZ EGIPTA Bevan zahteva brezpogojno spoštovanje resolneij skupščine Združenih narodov Piaeau pride danes v London in Lloyd bo sporočil dokončno stališče v ponedeljek - Šele po angleško-francoskih konkretnih načrtih za umik bodo ZDA začele dobavljati petrolej Evropi , ^ONiDON, 29. — Y svojem J^ešnjem govoru v spodnji “ornicj ni hotel britanski zu-_?a!i minister Selwyn Lloyd obve; tak. zati Velike Britanije na v.-°isen umik čet iz Egipta. , Javil je, da bodo morali od-skupno «s francoskimi , • • u tacati du ^-i« 0 Srednjem vzho-ln ca bo francoski zuna-tr: mibister Pineau prišel ju-- Pppoldne v London. Pri- Hol • -J6’ 'a0 Podal P°- izjavo v ponedeljek. J.^ezi z vprašanji, o ka-j, 'n se bodo razgovarjali s -K^ijo, je Lloyd izjavil: te. ,da okrepitev sil OZN UttV povezana s postopnim , 'kom naših in francoskih Sli* povoriti bodo tudi o na-l[ °onovitvi plovbe po prekop in 0 P°gaianiih za do-i 0 odločitev o bodočem t®VarUu prekopa. Uoyd je sporočil, da bo vilo varnostnih sil OZN v danes Spolnjujemo željo mno-jLč citateljev, ko začenja-danes pod gornjim na-ovoin s kratkim opisom važnejših dogodkov dne- ® s primerno pojasnit-pomena. Sj°, njihovega fred-|elje, -i^Pega dogajanja gledajo ter opozarjamo čita- f ^e> da ves potek medna- Sk 06 litt1 Pr'zmo blokovske po-hn na žalost še ved- Prevladuje kljub ogrom-r®1 naporom številnih dr-Sv* med katerimi prednja-.‘R Jugoslavija in Indija, 1* se bloki odstranijo, ker - v tem upravičeno vidijo ®°bhodno potrebni pogoj lj. ohranitev svetovnega * * * žTako je tudi z vestmi, ki H. dva dni prihajajo iz Siri]6 m Jordanije. To sta majhni državi: prva J®* niti 4 milijone prelcev in se je komaj jj^d desetimi leti rešila tu- nkupacijskih čet, druga bil maj pol milijona pre-,‘Vaicev in je šele pred U&tkiin zapodila znanega ja8leškega Glubb-paso, ki (]f.dejansko nadzoroval vso . zavo, ter zagrozila sedaj, Se bo otresla še zadnjih .tankov angleške kontro-Tema dvema državama, k. sta se povezali še z Li- bijo 0m Saudsko Ara-in Irak iz bagdadske- ga’ °* stojita nasproti Trii" jJsijo, da sprejema sovjet-t,»orožje in včeraj je ame-iL*0 zunanje ministrstvo Sdn° opozorilo na nevar-tl 1 ki da zaradi tega gro-I Piiru, hkrati pa poudarek nadaljnjo podporo drža-h.|n članicam bagdadskega kjtta (Anglija, Turčija, Pa-Jan, iran, Irak). jak° se je napetost v tu n j ih 48 urah na Sred-tijtn vzhodu povečala. K doprinašajo še Angle-k m Francozi, ki nočejo Ssu niti svojih čet iz Port ve‘aa, in Izraelci, ki so še 0- no na okupiranem Si-cJn. Včeraj so anglo-fran-L-ka letala celo napadla kuhane kljub premirju, (jp.nh navzočnosti prvih od-tjt..°v OZN in kljub teo-d-*?nim obljubam, da bo 'svajali zahteve OZN. * * * ftidi Kadarjeva vlada, ki Pakta ter Izrael. Sirijo Egiptu, ki sedaj šteje 1400 mož, do 1. decembra naraslo na 2700 mož in bo do 14. decembra doseglo 4100 mož, brez 300 članov letalskega o-sebja. «Cez 14 dni, je dodal, bo ustanovljen glavni štab varnostnih sil OZN pod poveljstvom generala Burnsa. Hammarskjoeld upa, da bo še povečal število varnostnih sil, dokler ne bodo te dosegle eno brigado.# Medtem pa javljajo iz Port Saida, da so danes tja prispele tri jugoslovanske ladje z jugoslovanskim odredom, ki šteje 741 mož, s 128 vozili s protitankovskim orožjem in s težkimi strojnicami. To je najvažnejši kontingent čet, ki je do sedaj prišel v Egipt v okviru varnostnih sil OZN. Po govoru Selwyna Lloyda je v spodnji zbornici govoril v imenu opozicije Aneurin Bevan, ki je odločno kritiziral povezovanje treh glavnih točk Lloydove izjave, ki so: postopni umik čet, očiščenje prekopa in delovanje tega prekopa. Dejal je. da so prav poskuvi vlade, da bi izkoriščala čete OZN, da doseže svoje namene kar se tiče prekopa, povzročili sedanjo napetost in resna nasprotja z ZDA. «Pogajanja niso uspela, je dodal Bevan, ker hoče vlada vsiliti rešitev s eilo. A-li ne bi bilo bolje, če bi se odločili, da spoštujemo resolucijo OZN, ne da bi zahtevali jamstva glede prekopa?« Lloya je odgovoril: «Nikoli nrsmo rekli, da hočemo vsiliti rešitev vprašanja prekopa s silo. Kar se tiče očiščenja prekopa, pa hočemo samo to, da OZN začne delo čimprej z vsemi razpoložljivimi sredstvi.# Tedaj je Bevan vprašal: «Cemu zunanji minister govori o tem tako dvoumno? Pogajanja o bodočnosti prekopa so se že začela, preden se je začela oborožena akcija proti Egiptu. Ali morda vlada ni pripravljena spoštovati resolucij OZN, če ne bo dobila kakega zagotovila glede bodočnosti prekopa?# Lloyč je odgovoril, da gre za vprašanje, o katerem bodo morali razpravljati «s francoskimi zavezniki#. Liberalni poslanec Grimond pa je vprašal, ali se vladi ne zdi, da bi bilo potrebno, da britanske čete ostanejo v Port Saidu, dokler se ne doseže dokončna rešitev o bodočnosti prekopa. Lloyd je odgovoril: »To je vprašanje, ki ga želim proučiti.# Kratka debata se je zaključila z velikim hrupom. Predsednik je prekinil debato in nato začel debato v zvezi z normalnim dnevnim redom, pri čemer je Bevan ostro prptestiral in zavpil; «Imamo pravico vplivati na vlado, preden ona jutri sprejme kako odločitev skupno >. Francijo.# Sinoči je 30 konservativnih poslancev, ki zagovarjajo spoštovanje zakonitosti v okviru OZN. predložilo v zbornici resolucijo, ki izreka zadovoljstvo nad Eisenhovverjevo izjavo, ki jo je podal v torek, in poucarja, da »kljub sedanjim nasprotjem ostane v veljavi zavezništvo med ZDA, Francijo in Veliko Britanijo#. Resolucija zahteva tudi okrepitev NATO. Ibu*8- po’ svoji strani ne *Peva k mirnejšemu o-generalnemu izvajati sovjetska na niti du u OZN Hammarskjoel- U* dovoli, da bi obiskal pJrbbpešto, kaj šele da bi va)scala na prihod opazo-OZN. Mogoče bo : o^no vplivalo že drugo ; Lsredovanje Nehruja, ki u Poslal h Kadarju svo-j h” osebnega zastopnika i °na- Po zadnjih, sicer I tjv° neprepričljivih izgovo-! V( v «Pravdi» v tej zade- HartPa ne kaže. da se b0 r premislil, oziroma »fcvfe Podo premislili v Motu.1’" Glede živeža je sta-tw, na Madžarskem skoro skalno, politično pa je *edno brez izhoda. svetovnem časopisju še Mtn °dmeva polemika c ^&ib m govoru v Pulju Sq JDolj zagrizeni stalinisti fla** pokazali pri tem vo-s« , R francoske KP, ki so So Ialt0 daleč spozabili, da I daliSvojim članom prepove-W, Ce>o udeležbo na spre-1 Ba je priredil vče-Hj Poslanik Bebler v Pa-*XHj državni praznik Kakor je znano, je v torek zvečer 150 konservativnih poslancev predložilo resolucijo, ki med drugim obtožuje ZDA, da so s svojim ravnanjem v zvezi z Egiptom «spravile v nevarnost atlantsko zavezništvo#. Druga skupina konservativnih poslancev pa je včeraj predložila resolucijo, ki poziva vlado, naj predloži OZN vprašanje interniranja angleških državljanov v Egiptu. V zvezi <• tem pa je predstavnik egiptovske delegacije v OZN včeraj zanikal, da bi v Egiptu izvedli «množične deportacije in aretacije francoskih in angleških državljanov ter egiptovskih 2idov». Dodal je, da egiptovske oblasti sprejemajo zaščitne ukrepe glede teh oseb. Zanikal je tudi, da je bil egiptovski rabin aretiran, ter je dejal, da zadevne informacije, ki jih širijo v tujini s tem v zvezi, niso nič drugega, nego propagandne spletke, ki nikakor ne upoštevajo dejstva, ca take obtožbe proti Egiptu nasprotujejo tradicijam ip običajem te države. Naserjev politični svetovalec Sabri pa je včeraj v Kairu izjavil, da se egiptovsko stališče, kar se tiče tujcev in Zidov, ni spremenilo. «Ne gre za politično vprašanje, pa{ pa za človečanska načela. V E-giptu, je dejal Sabri, je na tisoče apolidov, toda vlada je od teh izgnala zaradi njihovega protidržavnega delovanja samo tri odtisoče. Egipt ni oc redil izgona angleških in francoskih državljanov, pač pa jim je samo prepustil izbiro, da ostanejo ali zapustijo Egipt.# Sabri je tudi poudaril, da ima Egipt pravico izgnati angleške in francoske državljane, ker sta angleška in francoska vlada trdili, da je bil namen napada na E-gipt zaščititi življenje svojih tam živečih državljanov. WASHINGTON, 29. — Ameriški funkcionarji so danes izjavili, da so pripravljeni izdelati načrte za izredne dobave petroleja Evropi, takoj ko bodo dobili konkreten dokaz o angleško-francoskih načrtih za umik iz Egipta. Predstavnik ameriškega državnega departmaja Lincoln White pa je o Lloydovih izjavah dejal: «Lloydova izjava je začasna, ki je uvod v razgovore' s francoskim zunanjim ministrom. Zato lahko odgovorim samo na splošno. Bili smo v stalnem in tesnem stiku z britansko vlado v zvezi s tem argumentom, toda upoštevati je treba, da se je Lloyd posvetoval s svojimi londonskimi kolegi in da ti pripravljajo politične direktive. Čakamo na dokončno Lloydovo izjavo, ki mislim, da jo bo podal v ponedeljek.# Ko so ga vprašali, kaj misli o vplivu, ki ga bo franeosko-britansko stališče imelo na morebitno rešitev petrolejske krize v Evropi, je predstavnik omenil, da se ameriške petrolejske družbe sedaj trudijo, da rešijo to krizo, toda »dokončna izjava prizadetih vlad bo imela določen vpliv na to vprašanje#. Ameriški funkcionarji pojasnjujejo, da se bo po njihovem mnenju začela določena akcija, takoj ko bo ameriška vlada obveščena o vsebini napovedanih Lloydovih izjav. Z drugo besedo, ZDA želijo bolj jasna zagotovila o načrtih za umik iz Egipta, preden se obvežejo glede določene akcije. Iz Londona pa medtem javljajo. da v tem pričakovanju Anglija razmišlja o možnosti, da bi kupovala tekoče gorivo v Sovjetski zvezi. «Daily Mail» piše, da je sovjetski poslanik v Londonu Malik sporočil, da ni ugovorov političnega značaja proti prodajanju sovjetskih petrolejskih, proizvodov Angliji. Načelnik sovjetske trgovinske delegacije v Londo- polago določene količine. Tudi iz Pariza javljajo, da skuša francoska vlada kupiti petrolejske proizvode v vseh izvozniških državah. V okviru sedanjih francosko-sovjetskih trgovinskih razgovorov naj bi se sporazumeli o povečanju kontingenta dobav sovjetske nafte. Kakor poročajo, se je Francija obrnila tud: na Romunijo. Francoski poslanik v ZDA Alphand je v zvezi z vestmi, da je SZ ponudila Franciji povišanje dobav petroleja na 600 tisoč ton, izjavil, da so Ameriški z izjavo poseg v dogajanja okoli Sirije o podpori bagdadskemu paktu Jordanski parlament je z ogromno večino izrekel zaupnico vladi v zvezi z odpovedjo pogodbe z Anglijo - Predsednik sirske vlade ponovno zanikuje vesti o sovjetskem orožju • Menderes se v Londonu razgovarja «o položaju v Siriji* nu je izjavil, da so britanski 1 bila redna trgovinska poga-uvozniki že večkrat vprašali janja za dobave petroleja za informacije o možnosti do- I med Francijo in SZ v teku bav sovjetskega petroleja i« še pred angleško-francosko in-da bodo z januarjem na razJ I tervencijo v Egiptu. AMAN, 29. — Jordanska poslanska zbornica je danes izrekla vladi zaupnico z ogromno večino 39 glasov proti 11 in s tem odobrila sklep vlade. ki ga je sporočil predsednik Mabulsi, da bo odpovedala angleškc-jordansko pogodbo in zahtevaia odhod britanskih čet z joidanskega ozemlja. Sirski ministrski predsednik Sabri Asali pa je na vprašanje, kaj misli o izjavah predstavnika ameriškega državnega departmaja, da je v Sirijo prišlo sovjetsko orožje, izjavil dopisniku lista «A1 Chaab#, da so te informacije in izjave brez sleherne podlage. Danes pa je ameriški državni departma objavil s tem v zvezi izjavo, ki se glasi: »Predsednik Pakistana, ministrski predsedniki Iraka, Turčije in Pakistana ter iranski zunanji minister so na svojem nedavnem sestanku v Bagdadu po- vajo k mirni in trajni rešitvi sedanjih vprašanj na Srednjem vzhodu. Zadnje dni smo imeli priložnost ugotoviti obstoj določene vrste groženj proti miru in varnosti v svetu. Akcija Združenih narodov je napravila konec bojem na Srednjem in Turčije v zadnjih tednih sestali najprej v Teheranu in nato v Bagdadu, da uveljavijo svoj vpliv in svojo modrost v interesu držav svobodnega sveta. Med vso krizo so te države jasno pokazale svojo vero v listino OZN in svojo voljo, da se ohrani vzhodu in skupnost Združe- ‘ mir ne samo na področju, na nih narodov ima novo prilož-. katerem se geografično naha-nost, da dela v skladu g li-t jajo, pač pa tudi v vsem svetu, stino OZN za rešitev resnih i Od same ustanovitve bag-vprašanj, ki so podlaga kri- dadskega pakta so ZDA nu- ze, in da pomaga narodom tega področja, da obvarujejo svojo 'nedotakljivost in svojo neodvisnost. Nedavni dogodki so nudili novo priložnost, da pokažejo dragocen prispevek, ki ga lahko dajo miru in varnosti države, ki so se združile v okrilju listine OZN v organizem regionalnega sodelovanja. V svojih iskrenih naporih za o-hranitev miru so se predstav- udarili svojo voljo, da prispe-1 niki Irana, Iraka, Pakistana Politika koeksistence je edina mogoča alternativa proti vojni Govor državnega tajnika za zunanje zadeve FLRJ Koče Popoviča v skupščini OZN - Favzi zahteva odškodnino za škodo, ki jo je povzročil napad NEW YORK, 29. — Pri nadaljevanju včerajšnje razprave v glavni skupščini OZN je voditelj jugoslovanske delegacije Koča Popovič izrazil prepričanje, da je sedanja kriza v mednarodnih odnosih pokazala, da je politika koeksistence edina alternativa, ki se lahko zopersta’vi vojni. Koča Popovič je v zvezi z dogodki v svetu izjavil, da se pritiskati na egiptovsko vlado. »Danes je bolj kot kdaj koli nedopustljivo, da se stori kar koli, ki ne bi bilo v skladu s popolno suverenostjo Egipta, žrtve napada. Problemi Alžira in Cipra spadajo v isto kategorijo. To so posledice .ostankov kolonializma’ in želje ,po hegemoniji velikih sil’, o katerih je govoril predsednik tunizijske vlade Burgiba# jc jugoslovanska vlada, kot, Koča Popovič je poudaril, da mnoge druge, zavedala nesta- j je jugoslovanski vlada za re-bilnosti svetovnega položaja šitev teh vprašanj dajala na-:n je že prej večkrat opo- čelno podporo zahtevam pre-zarjala na dejstvo, da samo j bivalstva in hkrati upošteva-stara ugotovitev, da bi sve-! la tudi zahteve stvarnosti v tovni spopad bil samomor, ni j želji, da se ta vprašanja spo- Vlada je včeraj dobila zaupnico pri glasovanju o zunanji politiki Zaupnica pa še ne pomeni, da /e Fanfani opus hi misel na ugod-trenutek - Zelo zapazPn obisk podtajnika Vratuše v Rimu ni (Od našega dopisnika) RIM, 29. — Dokaj slabo se je danes v svojem govoru zagovarjal zunanji minister Martino, ko je pojasnjeval, zakaj se je italijanska delegacija v OZN vzdržala glasovanja proti takojšnjemu umiku Angležev in Francozov :z Egipta Tudi sklicevanje na ameriško ocenitev resolucije je jalovo, kajti ZDA so glasovale zanjo, Martino je tudi poudaril, da delegacija ni glasovala brez vednosti vlade. Seveda postavlja vsa ta zadeva v sumljivo luč tisto vne. mo italijanske diplomacije, naj se vsi mednarodni spori rešujejo v okviru OZN. Zdi se namreč, da gre pri tem za lagodno skrivanje na oportunistične pozicije, kjer se je mogoče zateči k večkrat dvoumnemu vzdržanju. Anglija in Francija sta bili na zadnjem zasedanju glavne skupščine OZn na zatožni klopi in res r.ista vredni nikakega priza-našanja, še najmanj pa od 1-talije, ki sta ji s svojo zločinsko pustolovščino povzročili tako škodo, kot najbrž no. beni drugi državi razen E-giptu in — sebi. Kljub kritikam s Trga Ge-su ni bilo pričakovati, da bi pripadniki večinske stranke že sedaj pri tem glasovanju po poročilu zunanjega ministra glasovali proti vladi, to še tem manj, ker je prav več demokrščanskih senatorjev podpisalo resolucijo, ki odobrava delo vlade in o kateri se je glasovalo. Tako je vlada dobila zaupnico, saj je od 192 senatorjev glasovalo 110, proti 67, ostali pa so se vzdržali. Poleg koalicijskih strank so za vlado glasovali tudi Laurovi monarhisti. Proti so glasovali komunisti, socialisti ter levi neodvisni, Mišini, monarhisti PNM ter nekateri neodvisni pa so se vzdržali. Današnja zaupnica vladi pa ne pomenh da je tudi med vlado in Trgom Gesu vse poravnano. Fanfani bržkone čaka na ugodni trenutek, trdno prepričan, da mu bodo predčasne volitve prinesle ponovni 18. april in pa stolček predsednika enobarvne vlade. V poslanski zbornici je govoril minister Taviani o stanju italijanske vojske. Medtem je tudi zanikal govorice o koncentraciji jugoslovanskih čet na italijanski meji. Pred vodstvom PSI je danes Nenni prečital svoje poročilo. ki ga bo imel na prihodnjem kongresu. V poročilu je zlasti opazna odpoved razumno rešijo. A pokazalo se je, da se vlade starih kolonialnih sistemov temu zoperstavljajo. Glede Cipra so dogodki v Egiptu razbili u-pravičenost argumentov Velike Britanije, da je Ciper potreben iz strateških razlogov. Prav ti dogodki so postavili osnovno vprašanje: strategija da, toda v službi katerih interesov in katere politike. Glede Madžarske je Koča Popovič poudaril, da pojasnila, ki so jih dajale neposredno zainteresirane države, niso nikogar mogla zadovoljiti. «Vendarle bi mi želeli, in še vedno upamo, da se bo v tej državi povrnil mir in normalno življenje, kar bo dovolilo madžarskemu ljudstvu, da u-resniči svoja zakonita stremljenja po narodni neodvisnost: in demokratizaciji družbenega in političnega življenja. Toda potrebno je, da določeni inozemski krogi prenehajo zlorabljati težave madžarskega ljudstva v propagandne namene in za svoje politične cilje, ki jih je težko spraviti v sklad z interesi miru#. Popovič je poudaril, da Jugoslavija trdno veruje, da je na Madžarskem mogoča pozitivna evolucija. «Kajti v teku je proces readaptacije odnosov med Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami. To je postalo neobhodno potrebno in se razvija v smeri vzpostavitve odnosov medsebojnega spoštovanja neodvisnosti in sodelovanja na osnovah enakopravnosti, to je na načelih, ki so bila postavljena v jugoslovansko - sovjetski dekla, raciji in v sovjetsko - poljskem sporazumu. Vse to potrjuje naše prepričanje, je poudaril Popovič, da vrnitev v staro stanje, to je na tako imenovani stalinizem, oziroma na stare režime, ni več mogoča razen v primeru resne-, ga poslabšanja mednarodnih sporazuma s KPI o posveto- , Udn0sOV. Potrebno je samo ra- vanju. Vendar pa Nenni saT 12umeti, da so zahteve ljudskili množic omenjenih držav po zadostno jamstvo niti osnova trajnega miru, in je poudaril na slabost ravnotežja pri razdelitvi sveta na oborožene bloke. Dogodki na Srednjem vzhodu in na Madžarskem so potrdili takšno slabost in pokazala se je kriza tiste politike, ki je pripeljala do te nove napetosti. Ko je govoril o napadu na Egipt, je Koča Popovič ugo-rovil, da so zastopniki napadalnih držav skušali z raznimi izgovori opravičiti ta napad, med drugim tudi s trditvijo, da je akcija potrebna, da bi se preprečil splošen spopad. «Toda, je poudaril Koča Popovič, mi vemo, da to ni res, temveč da prav vojna v Egiptu ogroža mir v svetu. Nemiren položaj se sedaj še bolj zaostruje, ker v določenih krogih napadalnih držav postavljajo nerazumne zahteve in pogoje, ki še bolj otežkočajo položaj in skušajo s krilaticami ideološkega značaja utrditi pozicijo, ki so jo hudo kompromitirali s svojimi nerazumljivimi akcijami#. Popovič je poudaril potrebo rešitve vprašanja Srednjega vzhoda in ugotovil, da bi bilo nesprejemljivo, da se s prisotnostjo tujih čet na e-giptovskem ozemlju poskuša g: »Vemo, je poudaril Popovič, da besede često ne gredo vzporedno z dejanji. Toda prav tako vemo, da izjave postavljajo obveznosti in da je vse teže zanikati jih, v kolikor jih je več pozitivnih. Mi se zavedamo, da velike sile težko zapuščajo svoje pozicije in privilegije, čeprav jih splošen razvoj sili v to smer. Prav tako vemo, da tudi takrat, ko popuščajo samo formalno v duhu in zahtevah dobe, popuščajo tudi njenim imperativom#. Popovič je dalje opozoril tudi na važnost c-stalih vprašanj. Glede razorožitve je poudaril potrebo, da se sedaj zadnji sovjetski pred. log skrbno prouči, in je poudaril potrebo zamenjave abstraktnih akcij s konkretnimi akcijami. Ob koncu je Popovič poudaril dejstvo, da so Združeni narodi iz zadnjih izkušenj izšli s povečano avtoriteto, ter je izrekel priznanje aktivni in pozitivni vlogi glavnega tajnika OZN Ham' marskjoelda. Govor jugoslovanskega delegata so ostali delegati pozdravili z dolgim aplavzom- Egiptovski delegat Favzi jelljala ter ubila več demonstran izjavil, da bi morala OZN iz-1 tov; ubit je bil tudi neki če-vesti preiskavo o okoliščinah škoslovaški študent, ki je bil zarote, ki je privedla do tri- na turističnem potovanju v stranskega napada na Egipt, I Albaniji. izreči svojo sodbo in priznati pravico Egipta do odškodnine za prizadejano škodo. Favzi je poudaril, da sta Velika Britanija in Francija s svojim napadom na Egipt kršili načela, ki jih je Varnostni svet soglasno sprejel kot podlago za rešitev sueškega vprašanja. Govorili so na kratko še kubanski, čilski, kostariški, salvadorski in indonezijski de. legat, zatem pa je izraelski predstavnik Eban pozval skupščino, naj uvede preiskavo o položaju Zidov v Egiptu. Odgovoril je Favzi, ki je pobijal trditve Ebana in seja je bila nato odložena. Demonstracije v Albaniji BEOGRAD, 29. — Kot poroča domsmk AFP, se je v Beogradu razširila vest, da je pred kratkim prišlo v Albaniji do delavskih demonstracij, na katerih so delavci zahtevali drva in premog. Policija je intervenirala in tudi stre- dile temu paktu svojo podporo, kakor so to podporo nudile načelom in smotrom kolektivne varnosti, ki so podlaga tega zavezništva. ZDA so pokazale svoj namen, da jim nudijo pomoč z ukrepi, ki naj okrepijo varnost teh držav, in to v okviru dvostranskih dogodkov, ki jih družijo z nekaterimi članicami tega pakta. ZDA ponovno poudarjajo svojo podporo skupnim naporom teh držav, da ohranijo svojo neodvisnost. Vsako ogrožanje ozemeljske nedotakljivosti ali politične neodvisnosti držav članic bagdadskega pakta bi ZDA imele za skrajno resno.# Medtem pa poročajo iz Bagdada, da je včeraj bila protestna stavka nameščencev v trgovini. Vojaški poveljnik bagdadskega področja general Raghib je v zvezi s tem po radiu izjavil: «Tisti, ki so hujskali na stavko, bodo strogo kaznovani.# Zatrjeval je, da »nekateri komunistični hujskači skusajo prikazati prebivalstvu, da je sovjetska politika omogočila ustavitev sovražnosti v Egiptu, medtem pa gre za to zasluga delu Združenih narodov#. Nezadovoljstvo in ogorčenje prebivalstva proti politiki vlade, ki v okviru bagdadskega pakta sodeluje pri imperialističnih spletkah zlasti Velike Britanije, skušajo iraške oblasti prikazati kot «delo komunističnih agitatorjev#. Toda s tem ne morejo prikriti dejstva. da se je sedanja gonja proti Siriji in Jordaniji začela prav zaradi tega, ker sta se ti dve državi odločno postavili na stran Egipta, ko je postal žrtev napada, in hočeta voditi politiko neodvisnosti. kar kaže tudi sklep jordanske vlade o odpovedi vojaške pogodbe z Anglijo. Poleg tega pa pelje po sirskem ozemlju naftovod družbe «Iraci Petroleum Company», ki so ga sirski delavci ob napadu na Egipt razbili, sirska vlada pa je odredila, naj se ne po-Dravi, dokler se napadalne čete ne umaknejo iz Egipta. V okvir angleških spletk na Srednjem vzhodu spada tudi današnji prihod turškega zunanjega ministra Menderesa in glavnega tajnika v turškem zunanjem ministrstvu Birgija v London. Predstavnik Fo-reign Officea je izjavil, da se bosta turška državnika raz- Gronchi.# govarjala z zunanjim ministrom Selwynom Lloydom «o položaju na Srednjem vzhodu# in o sirskem vprašanju. Predstavnik je poudaril, da je obisk turškega zunanjega ministra «važen» ter je zanikal trditve sovjetskega zunanjega ministra Sepilova, da Velika Britanija, Francija in Izrael pripravljajo napad na Sirijo. Turški list «Milliyet» ponavlja danes, da Sovjetska zveza pošilja orožje Siriji z ladjami. ki plovejo iz Črnega morja pg Dardanelih. List pravi, da ladje prevažajo to orožje pod etiketo «blago» in da s tem kršijo montreuško konvencijo o plovbi po Dar-danelski ožini. List zatrjuje, da bodo to orožje uporabljali Sovjeti, ker »sirska vojska ne more uporabljati vsega tega materiala#. Dalje piše list, da se je sirska vojska povečala na efektivno število 50 tisoč mož. da pa pošiljanje sovjetskega orožja zelo presega sirske obrambne potrebe. Predstavnik turškega zunanjega ministrstva je zanikal vesti, da Turčija zbira svoje čete na meji s Sirijo. Sprejemi ob prazniku FLRJ BEOGRAD, 29. — Nocoj eta predsednik republike maršal Tito in njegova soproga^ priredila v zveznem izvršnem svetu sprejem ob dnevu republike Sprejema se je udeležilo okrog 900 povabljencev. MOSKVA, 29. — Ob priliki jugoslovanskega dneva republike je jugoslovanski poslanik v Moskvi Mičunovič priredil sprejem, ki so se ga udeležili vsi voditelji tujih diplomatskih zastopništev v Moskvi ter številne sovjetske osebnosti med katerimi Hru-ščev, Bulganin, Molotov, Mi-kojan, Kaganovič, 2ukov in Sokolovski ter številni mini-stri. ■ Bulganin,~ Iti sc je včeraj razgovarjal s francoskim poslanikom Dejeanom, je imel nocoj nov dolg razgovor i njim na tem sprejemu. Kakor poročajo agencije, je Hruščev nagovoril dopisnika AFP takole: »Francozi, pridite, povedati vam hočem llob-no toda zabavno zgodbico. Eden oboli. Številni zdravniki se zberejo in diagnosticirajo: „vnetje kanala”.# RIM, 29. — Predsednik republike je poslal predsedniku Titu ob priliki državnega praznika FLRJ naslednji brzojavi «Ob obletnici državnega praznika Vam. gospod predsednik. v imenu svoje dežele in v svojem, pošiljam iskrene želje za boljšo bodočnost jugoslovanske republike in za Vašo osebno srečo. Giovanni Zahteve delavskega sveta pri pogajanjih z vlado Ksdarjeve izjave cPravdi* - Število beguncev v Avstrij znaša že 96.000 - Hammarskjoeld zahteva še 10 milijonov dolarjev pomoči zanje • Ana Kelhly obtožuje radio «Svobodna Evropa» BUDIMPEŠTA, 29. Tudi gerira izmenjavo informacij in mnenj s komunisti izven vsakega pakta. Nekoliko čudno se tudi sliši, ko Nenni zavrača bloke in se zavzema za nevtralistično politiko, vendar pa dopušča atlantski pakt, ki mu priznava obrambni značaj. Čeprav je prispel podtajnik v predsedstvu zveznega izvršnega sveta FLRJ dr. Anton Vratuša v Rim na zasebni obisk, je vendar njegova navzočnost v Rimu zelo opazna. Vratuša je imel tudi razgovore z raznimi političnimi in vladnimi osebnostmi, tako na pr. s počtajnikoma Fol-chijem in Bozzijem. Udeležil se je tudi sprejema na veleposlaništvu za jugoslovanski državni praznik. Domneva se, narodni neodvisnosti in stvari demokracije samo dve strani istega naprednega družbenega sistema#. Koča Popovič je opozoril na notranje slabosti blokov in na krizo, ki jo preživljajo nekateri vojaški pakti, ki so osnova blokovske politike. Vzrok temu je dejstvo, da ti pakti in ta politika niso več ustrezni inštrument za reševanje mednarodnih vprašanj. V zvezi s tem je Popovič opozoril na »teorije#, po katerih dejstvo, da je splošna vojna vedno bolj neverjetna, daje možnost, da se prične »z lokalnimi akcijami#. Rekel je, da so prav te tendence po- U i /. cl V lil jJ i uZ.w i IV* i/ V U O#, . ' *" c _ da. spadajo njegovi razgovori j vzročile sedanjo krizo v med-v okvir izboljševanja odnosov j narodnih odnosih. Primer E-med obema sosednima drža g.pta je tragičen in poučen. vama. To izboljševanje odno- Poudarjajoč, da je koeksi sov je zlasti v sedanjem mednarodnem položaju še toliko bolj važno in koristno za o-be državi in seveča za splošni mir. Zelo verjetno pa je obisk Vratuše v Rimu tudi v zvezi z izvajanjem Memoranduma kakor sploh s položajem Slovencev v Italiji. A. P. stenca in sodelovanje edino mogoča alternativa, da se lah. ko zoperstavi vojni, je Popovič izrazil prepričanje, da Jugoslavija ni edina, ki tako misli. V zvezi s tem je Popovič omenil podobno mnenje, ki so ga prikazali predstavniki ZDA Hoover, zastopnik So. vjetske zveze Sepilov in Jru- danes so bila pogajanja med predsednikom vlade Janošem Kadarjem in voditelji osrednjega delavskega sveta za mesto Budimpešto. Izid pogajanj še ni znan. Znano pa je, da so na svojem današnjem sestanku pred pogajanji predstavniki sveta sklenili postaviti naslednje tri zahteve vladi: 1. osebni sestanek med Na-gyjem in voditelji delavskega sveta, 2. delavski sveti se morajo ustanoviti na vseh sektorjih ln ne samo v tovarnah in rudnikih kot pristaja Kadar in 3. lastni delavski tisk. Te zahteve pa predstavljajo komaj prvi korak, ker delavski svet zahteva še nadalje izpolnitev onih zahtev, ki jih je postavil 15. t. m., med katerimi je tudi: umik so- vjetskih čet, svobodne volitve in vlado z Nagyjem na čelu. Zastopniki delavskega sveta trdijo, da predstavljajo «zadn.ii zakoniti organizem,'ki lahko reši položaj sicer bo prišlo do spontane stavke v vsej državi in mi ne bomo mogli več kontrolirati delavstva#. Včeraj se je raznesla vest, da je v Budimpešti Malenkov, toda danes je to vest zanikal v Moskvi zastopnik ministrstva za zunanje zadeve, kar pa še ne izključuje možnosti, da je Malenkov res v Budimpešti, ker je danes Madžarska tako rekoč pod mikroskopom svetovne javnosti in je vladi SZ mnogo na tem, da njen član direktno nadzoruje tamkajšnji razvoj, ki je se daleč od norn^dnega zlasti po deportaciji Nagyja. Današnja «Pravda» objavlja Kadarjeve izjave njenemu dop:sniku. Kačar je med drugim dejal, da je bila odločitev glede pomoči sovjetskih čet zelo težavna, tako za madžarsko kakor tudi za sovjetsko vlado. »Zelo dobro smo vedeli, da bo sovražna propaganda to pomoč izkoristila, da bi obtožila Sovjetsko zvezo vmešavanja v notranje zadeve naše države. Kar zadeva sovjetske vlado pa niso bile važne samo človeške in materialne žrtve, ki jih je morala doprinesti, temveč tudi moralna odgovornost, ki jo je morala prevzeti,# je dejal Kadar. Ko je govoril o tem. kaj bi se zgočilo, če sovjetske čete ne bi pomagale, je Kadar dejal; «Popolnoma je jasno, da bi samo en dan nato, ko bi kontrarevolucija zmagala, vojaško posegle vmes tudi druge države. To ni težko razumeti. Zaradi tega je bila pomoč ZSSR Madžarski učinkovita tudi glede drugih držav, ker je odstranila vojno nevarnost.# Kačar je dalje dejal, da je inozemski tisk mnogo pisal o prihodu na Madžarsko generalnega tajnika OZN Hammarskjoelda in opazovalcev OZN. »Zakaj nismo pristali na to ponudbo? Iz juridičnih razlogov, prekinitev ognja na dan 30. oktobra je spoštovala samo ena stran. Kontrarevolucionarji namreč niso prenehali s streljanjem. Se več. oni so povečali prelivanje krvi in barbarska dejanja. Toda ko se jim je odgovorilo z ognjem, ko so bili postavljeni tako rekoč ob zid, so imeli vsi pozivi kontrarevolucionarjev en sam refren: «Vztrajajte, ameriške čete se približujejo! Vztrajajte, čete OZN se približujejo.# Na ta način je v glavah mnogih ljudi izginila razlika meč ameriškimi četami in med četami OZN. Bilo bi torej dovolj, če bi prišel eden ali drug predstav- nik na Madžarsko, da bi na ta način sejal nemir pri nekaterih ljudeh. Nekateri elementi bi s« bili lahko uprli polaganju orožja in to bi pomenilo korak nazaj. Po drugi strani pa obstaja vprašanje, zakaj bi bili potrebni opazovalci v trenutku, ko je bilo v državi nad 600 inozemskih novinarjev? Oni so videli vse in niq jim ni ostalo skrito.# je neprepričljivo razlagal odklanjanje prihoda Hammar-skjoelča, ki nima nobenega o-pravka s četami OZN. O sedanjem položaju je Kadar dejal, da je še mnogo o-vir na poti do dosege vladnih smotrov. Toda vlada je trdno odločena odstraniti vse, kar ovira konsolidacijo. «Okrog nas so še večno kontrarevolu-cionarji in ljudje, ki so trenutno dezorientirani in med katerimi je največ izobražen-stva. Oni so pod raznimi vplivi, zato postavljajo politične in gospodarske zahteve, ki našo konsolidacijo ovirajo. Mi pa bomo dokazali njihovo napako. Po izkušnjah er* Botnpighi jeve opere «Plamen». bo uprizorjena ob dvajsetlet smrti avtorja. , ^ ns- Pri gledališki blagajni so ■» prodaj vstopnice za obe tn stavi. TEATHO NUOVO Danes. 30. t m. ob 21.00. *• Giovaninetti: »Hinavci«. Ljudska prosveta Izvršni odbor Slovenske P . svetne zveze v Trstu bo sejo danes 30. novembra u ob 18. uri na sedežu. učitelja. GLASBENA MATICA Starše, ki bi želeli ixd®Vi svoje otroke v otroški t*e'* zbor. obveščamo, da so vsak petek ob 18.15 uri v vale sobi Glasbene Matice. Ul. R- Mann 29 pod vodstvom strokovnega PETEK, 30. novembra **** THST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri: 12.00 davanje: 12.10 Za vsakogar ne- kaj: 12.45 v svetu kulture: Df* Operetne melodije: 13.30 D11® pi.tski dnevnik nato Glasba n-željah; 17.30 Plesna čajanka: Milhaud: Koncert za violino: VVhite: Preludij; 18.30 Z začarane police: 18.40 Loeffel: Petp skih fantazij za sopran in ster: 19.05 Pianist Alfredo bene prini; 19.15 Radijska univerz}: 19.30 Pestra glasba: 20.00 9900' 20.30 Nekaj Venturinijevih P”, mi in harmonizacij izvaja Mo*'. vokalni kvintet iz Trsta: M"? Ciganske melodije: 21.00 nost in prireditve v Trstu: *[■ Slavne skladbe znanih skladat l.iev: 21.45 Orkester Zacharl*5' 22.00 Iz svetovne književnosti umetnosti: 22.15 Prokofjev: Alc". ksander Nevski, kantata: TRST L 14.30 Tržaška kulturna Kr^iH ka: 16.45 Igra godba na dlh",j 17.45 Poje sopranistka R°*^n. Giaocola: 21.00 Simfonični K"" cert radijskega orkestra iz 1 rina. KOPER Poročila v slovenščini: ®-92' 7.00. 7.15. 13.30 14.15 15.00. lsuv' 22.00. „ Poročila v italijanščini: 61 12.30. 19.45 23.00. , 7.15 Jutranja glasba: 8.10 nji koledar: 8.15 Slovenske "J, rodne pesmi: 8.30ull,00 Sunf" iz Ljubljane: 11.00 Festival li.lanske maniSine (reportaža Reke): 11.30 Lahka glasba: l3:-^ 14.00 Spored iz Ljubljane: H- . Čestitke delovnih kolektiv 15.00-15.15 Spored iz L,iublJ*T 15.20 Zapiski radijskega r®!L terja; 15.35 Primorski zbori ^ jo: 16.00-19.30 Spored iz S liane; 19.30 Lahka glasba; 23.00 Spored iz Ljubl jane: j3'g Ermanno Wolf Ferrari: «SU*L,. na skrivnost«, opera v 1 ' SLOVENIJA }5 6.00 Jutranja serenada: Z3bavne melodije; 8.00 SloyenL, narodne in domače pesmi in ^ pevi; 9.00 Oddaja za otroke u Zdenka Cop: Nino n-a (prva izvedba); 10.00 orkestra radia Ljubljana: [Ao Veliki partizanski teksti:*^; Priljubljeni solisti in pekačo 13.30 Melodiie za razvedril0':«jj Želeli ste — poslušajte!: ‘L. Veseli zvoki; 16.45 Zabavn0 poldne; 18.15 Drobne skladb*,-^ likih mojstrov: 20.00 Iz poljske simfonične glasbe. TELEVIZIJA £ 17.30 Spored za otroke: %j(. Vesti: 21.00 Oscar VVilde: *' , znatna ženska«, dramatiz11 zgodba za televizijo. Excelsior. 15.00: »Železničar*' Germi. S. Urzi. ,,ne». Femce. 15.30: »Orjak iz Z11 H. Bogart, J. Sterling . M-Naz>onale. 15.30: ((Kriminalni r, delek. primer 24». M. YVin°^ J. Archer. Filodraramatico. 16.00: «5* go», A. Ladd, R. Podest*- it Supercinema. 16.00. »Kongres ^ zabava«, J. Matz. R. A. Arcobaleno. 16.00: »Santiag°»« Ladd. R. Podesta. C- Astra Rojan. 16.00; «Rom»r»« Chaplin. g. Capitol. 16.00: «Donatella»' Martinelli. G Ferzetti. ,,-ne-Cristallo. 16 00: ((Rdečelase re». J. Pa.vne. R. Fleming-^,, Grattacielo. 16.00. «Veliki ^ nevri«. M. Morgan. G L?« !■ Alabarda. 1530: »Osvajalec«« Wavne, i=. Havvvard. ,-«oli' Ariston. 16.00: ((Državljan v* (t. stva«. J. Morrovv. F. gue. |- j*- Armonia. 15.00: «5 strelov' %nt. mokresa«, J. Lund. D. nu-Aurora. 16.00: «Branim svOJ° bežen«. M. Carol. G. Fet Garibaldi. 16.00: ((Pustolovec ^ Bahamih« Y. De Carl°« Scott. „„ }■ Ideale. 15.30: »Rdeči ocean«-Wavne. L. Bacall. .--ie l' Impero. 16.00: «Mo.ie Hv!lp fl(k pripada«, H. Francioli. "'.-Jiti Italia. 16.00: «Zgodbe m’ ju- žen«. A. Hepburn, J- u vvood. (Ucjl- S. Marco. 16.00: «Groza n* jgjii. natem gorovju«. V. J° J. Dru. -rtičt Kino ob morju. 16.00: ^ Bibi«. pol' Moderno. 16.00: ((Ognjeno dne« G Cooper, G. K-em-pi-Savona. 16.00: «Na dn-u ste« ce«. V. Johnson. R. Rotn»"r\ie Viale. 16 00: #Džun-gla na gu». T. Curtis. E. BorgnlbL t Vittorlo Venelo. 15.15: «J" fjo-zlato roko«. F, Sinatra. K vak. Mladoletnim pretjov. v Belvedere. 15.30: «Parižan» Rimu«. A. Sordl. A. Fert 0«. Marconi. 16.00 «Druga 1iU°c J. VVvman. R. Hudson. Masslmo. 16.00: «Btl sem ULj, Dokument, film o svet. v jr Novo cine. 16 00: «Zabavaim fv to noč«. D. Kave. G. T Lp. Odcon. t6 00: «Krallica Mar* A. Francioli. J Moread. S-Radio. 16 00- «Johnnv Guit* Havden, J. Cravvford. . cA Skedenj. 18.00: »Odkar šla«. J. Jones. J. Cotten. ■ jti da Naznanjam žalostno ve fy mi je včeraj umrla moj* ga mati ANA LUKAN roj. GODINA V 9°b' ,0» o alb*' ,10. Pogreb bo jutri, 1. dec. ob lb'. uri iz hiše v Skednju, Ul. Soncini * Žalujoči sin RudoU * otroki in neč»B Skedenj, 30. nov. Ollenhauer pridobiva na ugleduLov na zla^e ■ i v ■ ■ ■ v r ranči ji Adenauer pa se ne more iz krize Berlin, novembra — Rezultati pokrajinskih volitev v Baden-Wuertenbergu, ki so lih objavili pretekli torek v tahodnonemškem tisku, so Uvedli nekega nemškega humorista na primerjavo Ollen-aauerja in vodilnih socialnih demokratskih osebnosti s •smučarji« na vodi, ki se, sto-lee na nekem velikem valu * veliko hitrostjo približujejo obali. Vprašanje, ki ga on postavlja, se glasi: Vse to je *ePo, a kaj bodo napravili ta-*rat, ko bodo dosegli obalo? , Karikatura je vsekakor duhovita, vprašanje pa je v pre-oojsnji meri upravičeno, če-tudi je morda sedaj še neko-'■'ko preuranjeno. Do zveznih •Plošnih volitev imamo še •koro leto dni, in kdo ve, ktj se bo še vse zgodilo do Prihodnjega septembra. Vendarle je dejstvo ,da se na valu popularnosti nahajajo da-has socialdemokrati, in da se krščansko demokratska unija Pohaja v krizi. Bo podatkih nemške časo-Pilne agencije so socialdemokrati v Baden-Wuertenbergu dobili 10 milijonov 744000 klasov, krščansko demokratka unija pa nekaj več kot * milijonov. Za njimi so •vobodni demokrati s tremi Prilijem in blok beguncev z Pailijon glasov. Za razne kombinirane liste je glasovalo Vsega skupaj okrog 9 milijo-n°V volivcev. V primerjavi 1 tveznimi volitvami iz leta 1853, je socialdemokratska riranka zabeležila 7 odst. po-rast (od 25 na 32,2 odst. od kupnega števila glasov), Podtem ko so krščanski demokrati izgubili približno en °dstotek. Vse ostale stranke ,L se morale zadovoljiti z P,anjšim številom glasov, kot Pred tremi leti. Kljub temu, da občinske u-Pravne volitve ne pomenijo jrio kot splošne politične vo-ltve, vendarle imajo svoj po-8,6,1 in morejo do neke rae-J® služiti za barometer politega položaja. Točno je, * Nemci, ko volijo svoje Plinske može, pogosto pokljajo na njihovo strankarsko pripadnost in vid'«> v kandidatu predvsem osebnost; •°da prav tako je točno, da !e ta običaj veljal tudi za Poslednje občinske upravne v°litve v krajih, v katerih s° krščanski demokrati, skup-80 s ^ svojimi zavezniki, na Volitvah izšli kot zmagaj Valci. V mnogih primerih so y°Uvci stavljali križec pred 'hrena ljudi, ki so se potegovali za rešitev krajevnih 'frašanj; nikakega dvoma pa ni, da so mnogi volivci, morda celo njihova večina, ob priliki volitev imeli pred očmi dejstvo da so krščanski demokrati za vojaško obveznost v Zvezni republiki, medtem ko so socialni demokrati proti hjej. Ze mesece in mesece se v Zahodni Nemčiji vodi borba okrog vojaške obveznosti in zunanje politike. Kdor je za vojsko in za pripadnost severnoatlantskemu paktu, glasuje za krščanske demokrate; kdor je proti temu, da svoj glas socialdemokratom. Sodeč po volilnih rezultatih v pretežnem delu pokrajin v teh poslednjih dveh mesecih, je večina Nemcev proti vojaški obveznosti in proti pretesni povezanosti Zahodne Nemčije z zahodnoevropskim vojaškim zavezništvom. Vladni krščansko-demokrat-ski krogi smatrajo, da jim ne preostaja nič drugega kot to, da še nadalje vztrajajo na dosedanji politiki. Dogodki na Madžarskem in na Bližnjem vzhodu, pravijo, nam dajejo prav. Zahodna Nemčija mora imeti močno vojsko in močne zaveznike, da bi ohranila svoj položaj. Socialdemokrati pa pravijo, da se vprav madžarski in egiptovski dogodki pokazali, da je politika krepke roke doživela polom in da vztrajanje na zavezništvu z Zahodom in na zamisli zahodnoevropske integracije onemogoča o-stvaritev najbolj plemenitega cilja vseh Nemcev: združitev Nemčije. Kakor je razvidno iz tega, 'Riso niti prvi niti drugi mnogo napredovali od stališč, ki so jih zavzeli že pred nekaj leti. Razni svetovni dogodki se tolmačijo na načine, ki o-mogočajo, da se le-ti postavijo v okvir splošnih koristi političnih stališč, in rezultati pokrajinskih volitev se razlagajo tako, kot zahtevajo strankarske koristi. Krščanski demokrati pravijo, da je po njihovih informacijah kmečka mladina glasovala zanje, medtem ko socialdemokrati trdijo, da je mestna mladina glasovala za njihove predstavnike. Težko je reči, kdo ima prav- Volitve so namreč tajne. Toda na veliko nesrečo mnogih zahodnonemških političnih strokovnjakov za mednarodno politiko, ki so naučeni deliti dogodke na črne in bele, so se v tem poslednjem času dogodile v svetu stvari, ki zahtevajo, da se k raznim vprašanjem pristopi z večjo pozornostjo. Spre- membe na Poljskem, tragedija na Madžarskem, stališče Združenih držav Amerike do afriške pustolovščine in mnoge podobne stvari zahtevajo od nas, da se k tem svetovnim vprašanjem pristopi na drugačen način, kot se je to delalo do danes. In po mnenju poznavalcev položaja v Zahodni Nemčiji velja to take za krščanske demokrate, kot za socialne demokrate. In v tem smislu tudi vprašanje zgoraj omenjenega humorista vendarle ni preuranjeno. Konec koncev leži v značaju Nemcev, da ne delajo ničesar brezglavo, in da se dobro pripravijo za vsako delo. 2e vnaprej pa je treba točno vedeti, kaj se bo delalo, ko se doseže obala. L. DAVICO (Iz «Politiken) Sreča je zares slepa. To lahko reče tudi neki francoski siromak v Fontenayu, ki se je dolgo časa boril za stanovanje. Ko so mu oblasti dodelile za stanovanje zapuščeno staro kavarno, jo je z ženo hotel spraviti v red. Med čiščenjem je med dvema stopnicama opazil luknjo. Začel je bezati in odkril zemljen lonec s 118 zlatimi «napoleoni» in 173 kovanci po 10 frankov, ki so prav tako zlati. Skupna vrednost zaklada znaša okoli tri milijone lir. Pošteni najditelj je zaklad takoj odnesel na komisariat. Ker pa francoski zakon predvideva, da se zaklad, ki ga je nekdo odkril na tujem kraju, razdeli na pol med lastnikom «terena» in najditeljem, se bo najditelj moral zadovoljiti samo s polovico. Slepa sreča pa je lastniku zapuščene kavarne še pred sv. Miklavžem prinesla kar lepo darilo. V Saint-Leuu pa je skupina delavcev odkrila 203 zlatnike. SIMFONIČNI KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE D. Bratuž in L. pred ljubljansko Toffolo publiko Poklicni vojaki so zares lahko veseli, vojaška tehnika krepko napreduje. Pred nekaj leti so šele začeli z gradnjo vodenih izstrelkov in so prve rezultate beležili kot velik uspeh. Danes pa ima vodene izstrelke že celo sama. Na sliki pomorske vaje z vodenimi izstrelki vrste « Terrier» z ameriške bojne ladje k Mississippi ». KAJ SO AMERIŠKI ZDRAVNIKI ZVEDELI OD SVOJIH SOVJETSKIH KOLEGOV Pomen dolgšga in globokega spanja pri zdravljenju duševnih bolnikov Tako spanje dosežejo s podkožnim vbrizgavanjem plina, ki povzroča evforijo - Ne vemo pa še, če ima ta način zdravljenja tudi trajno vrednost Skupina zdravnikov iz Kalifornije. ki je imela te dni priložnost, da skupaj s številnimi ameriškimi pisatelji in novinarji obišče zdravstvene naprave in ustanove sovjetske zdravniške vede, je izjavila, da je napravil nanje zelo ugoden vtis napredek, ki ga je dosegla sovjetska znanost na področju zdravljenja duševnih bolezni, področje študija, ki predstavlja za znanost največje težko-če, bodisi zaradi tega, ker razpolagamo še vedno s frag-mentaričnimi teoretičnimi temelji, bodisi zaradi tega, ker na tem področju ni mogoče, kakor na drugih področjih medicine, uporabljati živali, razen' V skrajno omejenem obsegu, kot poskusni in približni model, ki naj bi veljal tudi za človeka. Sovjetski znanstveniki so svojim ameriškim kolegom obrazložili svoja raziskovanja o uporabi plina, ki povzroča evforijo, v nekaterih oblikah sti občutek ugodja, nato pa zapade v spanje, ki more tra- psihoze in o Uporabi električ- jati 4 do 6 ur. Naslednji dan nega toka, kot činitelja za normalizacijo pri raznih oblikah duševnega neravnovesja. Dr. O. V. Kerbikov, ravnatelj ene od moskovskih medicinskih ustanov, je ameriškim zdravnikom obrazložil nekatere oblike zdravljenja s spanjem. ki ga povzroče s podkožnimi injekcijami plina, ki povzroča evforijo. V nekaterih oblikah manije, pri katerih je bolnik podvržen globoki, kronični melanholiji, in se zapre vase, so opazili, da s podkožnim vbrizganjem omenjenega plina povzroče daljše in globlje spanje, kot tisto, ki nastopi, če se omenjeni plin le vdihava, po takem spanju se bolnik prebudi z občutkom večjega zaupanja v samega sebe. Po injekciji se bolnika pola- Sprehod po naši j*ezikovni meji v spoznavanju ljudi, ki tod žive 3. te vasice, ki so 543-J9® m nad morsko gladino, eJejo prva 153, ostali dve pa 9o l3o prebivalcev. Te številke *0 ae iz predzadnjega ljudske-*a štetja, ker so rezultati zadrga ljudskega štetja nave-ehi le celotno po občinah, ^•ebivalstvo pa se v zadnjih j6ttlajstih letih, od prejšnjega Judskega štstja, ni moglo 8a(no povečati, ker se itak . riagi izseljujejo. V Fijplanu šola in župnija. Glavna 'efkev sv. M. Magdalene je ,°lj na samem na robu vznožij gore Kvarnan (1372 m) in le ža vsa ta naselja z Bre-111 i -d. Fara je razsežna, jj°sebno zaradi Brega, do ko-?*r je skoro dobro uro na-:0rne hoje. Se čudno, da je „erino kak duhovnik tu, ker so jpisovati le njihovi trdni volji | vojni, ko so se slovenski in in notranjim težnjam in mor- furlapski partizani - garibal-da tudi zavesti, da se je do-1 dinci ramo ob rami borili pro-mače narečje ohranilo. Ker Iti skupnemu sovražniku — na-slovenske šole v Italiji že ob-i cifašizmu, se je to prenehalo. prav gotovo jako jhodkr **romni, saj ne morejo vzdrže-ati niti cerkovnika. Na to 6 je opozorilo dejstvo, da ,8°ldne ni zvonilo. Ljudje .!8a}o komaj zase, da se zelo 8 ron\no prehranijo. Tudi tu d° spomladi, poleti in jeseni 0,I1a le žene in otroci. Po-,tni je že nekoliko bolj živah-i°* ko se vrnejo moški z ne-*ai cvenka, ki so ga trdo j*8'Užili v Franciji ali Nem-'Ji- Tisti, ki ostanejo doma, jri^elujejo tisto malo zemlje 1 je na ravnici. Glavni do- t 'k imajo od živinoreje, pa *ri tega je le malo. 8 ?°*a je tu za vsa štiri na-j ^a' Poučujeta dve učni mo-diož in žena, ki imata le-a komaj 14 otrok. Drugi moment so stiki, ki u imajo z uradi in župan- *tv °*ri, ki so na furlanskem d2emiju v Montenarsu in Tar ser‘tu. Diuge slovenske vasice ,° Zu prebivalce teh vasi ne-j°riko oddaljene v zaledju. S Jririi imajo sicer tudi stike, le ),a so ti bolj redki in tudi v°*j rahli. Doma pa govore Sl, tudi z deco, v domačem j,,a.re5jU, posebno velja to za riPlan in Potočane. To radi °(rde vsi, posebno žene — j.jriere. Ciste, govorne sloven-‘ne niso, se lahko reče, ,’udar slišali, niti v cerkvi, še stajajo tam kjer žive slovenske skupnosti, je upati, da bodo prej ali slej tudi na odgovornih mestih uvideli, da tudi prebivalcem teh zapuščenih krajev treba priznati pravico do šole v domačem jeziku in iim to tudi omogočiti, sai bi pouk, poleg drugega, olajšal učenje tudi drugih jezikov, kar je potrebno posebno tistim, ki gredo pozneje po svetu. Ti domačini se tudi zavedajo, da je njihovo narečje siovensko, le da je zelo popačeno in prepojeno s tujkami, zato se ga nekako sramujejo, posebno ee govore z »boljšo« osebo, ker vedo da je pravilna slovenščina lepo zveneč jezik in da se oni ne morejo bolje in umljiveje izražati. Človek bi mislil, da so vsaj v prejšnjih časih slišali v cerkvi kako slovensko besedo. Toda tudi tega ni bilo, razen morda pri spovedi, seveda, če je bil duhovnik Slovenec, ampak teh primerov je bilo zelo malo. V Rezijo pa je včasih prišel kak slovenski duhovnik, loda tudi le redko, nikoli pa ne trajno. Ce bi bilo dovolj slovenskih duhovnikov, bi jih morali namestiti tod. Ob zaključku še nekaj misli o stikih in odnosih obmejnega slovenskega življa do sosednih Furlanov. Koj v začetku naj povemo, da ti stiki niso bili dobri, ker so ti sosedje, pa čeprav so živeli v enakih življenjskih pogojih in meli enake ali močno podobne družbene poglede, smatrali te naše dobre in pohlevne Slovence, ki so bili sicer zelo lojalni, za manjvredne deželane in jih z vidnim zadovoljstvom pitali z nedostojnim apelati-vom šklaš, pa čeprav so bili oni sami še večji šklaš ko ti le. Saj so si morali v tujini prav-tako trdo služiti svoj kruh in so bili pri tem vprav zaradi tega gledani postrani. Pa tudi inteligenca ni zaostajala v tem. Tako je trajalo dolga Tudi širši sloji so končno vendarle sprevideli, da je bila velika krivica žaliti te dobre ljudi, ki so se dejansko in upravičeno čutili s tem ponižane in užaljene, kar nam pričajo mnogi primeri. Seveda, kak otopel starček ali stara ženica sta zaradi nenehnega pitanja s to besedo mislila, da je tako že prav in včasih sem na vprašanje, kako govorijo, dobil odgovor, da zna to in ono— pa tudi čakarat šklaf. — Seveda je bilo treba poučiti moža ali ženico, da ni lepo zmerjati samega sebe. In končno je bilo treba opozoriti tudi gg. pri Uredništvu lista, ki izhaja v Vidmu v furlanščini, naj v svojih člankih dokončno prenehajo z uporabo tega nedostojnega izraza. Takratni urednik (od tega je že nekaj let) se je zaradi te intervencije začudil, češ da to ni psovka in da ni bil v tem namen žalitve itd. Zadeva je prišla pred konzorcij lista. Prejšnji urednik “ duhovnik — je že prej odstopil, ker &e verjetno ni mogel sprijazniti s pravilnim Izrazom slovenos. Novi, umerjeni in u-videvni člani uredništva so s tem izrazom prenehali in nekaj časa pošiljali list goriški Prosveti, da bi videli rezultat pametnega ukrepa. RIHARD OREL KONEC. po injekciji spi bolnik dlje in globlje, kot navadno. Element, ki ugodno vpliva na zdravljenje ni v neposrednem učinku tega plina, ampak v spanju. To globoko spanje prisili vsa živčna vozlišča organizma, k popolni popustitvi, pri čemer se sprostijo določene sile, ki jih bolnik v budnem stanju uporablja podzavestno. Duševni bolnik — tako je objasnil sovjetski znanstvenik — je pogosto podoben nasedli ladji, ki je obtičala na čereh in se nagnila. Tako si moremo predstavljati njegovo stanje duševnega neravnovesja. Kadar omogočimo bolniku daljše in globlje spanje, je kakor če bi povečali višino vode okrog ladje. Le-ta ostaja ista kot prej, ampak se osvobodi in pridobi spet prejšnje ravnotežje. Neko podobno vrsto ravnotežja nam da zdravljenje s spanjem, če ga s previdnostjo uporabljamo pri zdravljenju duševnih bolnikov. Mnogi bolniki, ki so bili podvrženi takemu postopku, so dosegli zboljšanje svojega zdravstvenega stanja. Vendarle je še prezgodaj, da bi mogli reči, da imajo ti rezultati trajno vrednost. Drugi znanstveniki iste ustanove, ki je ogromno središče za razširjanje medicinske kulture, so izvršili zanimive poskuse z električnim tokom pri zdravljenju duševno bolnih. Njihov namen je prav tako povzročiti spanje s pomočjo rahlih in doziranih električnih impulzov na možgane. Te metode ne smemo zamenjati z e-lektričnim chocom, pri katerem gre za neprimerno večji električni naboj, ki se u-smeri na možgane (kar ima za neposredni učinek začasno uničenje precej globokih plasti zavesti) niti ga ne moremo primerjati s tradicionalno e-lektrieno narkozo, ki ima močnejše učinke. Električni kontakti se izvedejo najprej nad očmi in na zadnjem delu glave. Bolnik občuti najprej rahlo ščipanje na vekah, potem zapade v neko mrtvično stanje, ki mu včasih sledi spanje s sanjami. Včasih izostane pravo spanje in bolnik ostane v polsnu. Opazili so, da ta postopek povzroča spremembe na valih, ki jih oddajajo možgani, v nekaterih primerih vpliva na gibalno' sposobnost bolnika, ali pa izboljša njegovo kritično sposobnost. kakor je to pokazal razgovor z bolnikom, ko so prenehali delovali očitni učinki električnega postopka. Vsekakor pa umetno spanje, ki ga tako povzročijo, izboljša pogosto zdravstvend stanje bolnika. Glede tega, čemu je treba to pripisati, so mnenja zelo različna, in bodo tako tudi ostala, dokler ne bodo pojasnili temeljnega mehanizma našega duševnega življenja in točen pomen konstitu-cionalnega ozadja, iz katerega izhaja v splošnem duševna abnormalnost. Vsa ta raziskovanja o spanju kot terapevličnem sredstvu, so se razvila na plodnem terenu študija slavnega Pavlova (čigar ime je povezano z odkritji o pogojenih refleksih). Ivan Pavlov je postavil teorijo, na temelju katere morejo živčne celice, v teku razvoja, pridobili sposobnost, da preprečijo določene dejavnosti, ki so škodljive normalnemu razvoju organizma. Za dosego tega. namreč, da bi ta proces nastal, je potrebno postaviti živčni aparat v ustrezne pogoje: zdi se, da je vprav spanje tisti bistveni instrument, ki more povzročiti nastanek takih pogojev. Rusi napovedujejo atomsko letalo Zadnjič smo poročali o gradnji atomskega^ letala v ZDA. Tedaj smo tudi povedali, da so sicer dela napredovala, vendar da se morajo graditelji boriti z izrednimi težkočami, ki jih terja to veliko, rekli bi, pionirsko delo. Danes pa bomo zabeležili vest, ki jo posnemamo iz sovjetske ilustrirane revije «Aganjok», ki v zadnji številki piše, da sc bo v kratkem pojavilo na nebu sovjetsko letalo na atomski pogon. Reakcijski motorji, ki hodo uporabljali kot pogonsko sredstvo atomsko energijo, bodo letalu omogočili brzino 3.000 km na uro. Turbine bodo premične, tako da bodo ob vzletu lahko delovale navpično. Zaradi tega letalu ne bode potrebna posebno dolga vzletišča. Ko pa bo letalo v zraku, se bodo turbine takoj uravnale v vodoravno smer ir, poganjale letalo dalje. ■ Jasno, da tudi Rusi tožijo zaradi velikih težkoč, ki jih terja- gradnja, predvsem velika teža turbin. Ne govore pa o tem, kako so rešili vprašanje zaščite posadke ali morebitnih potnikov pred izžarevanjem. Maketa letala, ki je v listu prikazana, dokazuje, da bo letalo zelo dolgo. Na šestem rednem simfoničnem koncertu Slovenske filharmonije sta v petek, 22- novembra, gostovala v ljubljanski filharmonični dvorani dva tržaška umetnika: operni in simfonični dirigent Luigi Toffolo, ki ga naši bralci poznajo po izvrstnih predstavah v uVerdiju» in nič manj intuitivnih interpretacijah simfoničnih koncertov in mlada, ambiciozna pianistka Damijana Bratuž■ To gostovanje, to keproduktivno potezo je treba posebej podčrtati iz dveh razlogov: prihod italijanskega dirigenta Toffola v Ljubljano je v mnogočem podprl prizadevanja po vzajemnih prijateljskih odnosih dveh sosednih držav in je torej taka oblika vredna spoštovanja. Drugi razlog, zaradi katerega je bilo vredno napisati pričujoči uvod, pa se kaže v perspektivnih možnostih izmenjave tržaških in ljubljanskih odnosno italijanskih in jugoslovanskih opernih in simfoničnih dirigentov. To velja kajpada tudi za soliste, d asi so le-ti imeli doslej na italijanski strani veliko prednost, to je. v večjem številu in večkrat so gostovali v Jugoslaviji kakor obratno. Poudarek ljubljanskega simfoničnega koncerta, ki ga je vodil tržaški dirigent Toffolo in pri katerem je sodelovala pianistka Damijana bratuževa, je po mojem mnenju bolj v prijateljskih stikih dveh mest, ki niti nista tako daleč drugo od drugega. Bolj v obojestranskih prizadevanjih po razumnem spoznavanju produktivne m reproduktivne ustvarjalnosti nc Tržaškem in v Sloveniji, v Italiji in Jugoslaviji. Dirigent Luigi Tofjolo si je za svoje ljubljansko gostovanje izbral primeren repertoar: ir:, stavke iz Ghedinijeve Par-tite 1925 (ne 1924, kakor je to napačno navajal Koncertni list), Schumannov Klavirski koncert in za zaključek Četrto simfonijo Petra Čajkovskega. Z Ghedmijevo Partito je Slovenska filharmonija zabeležila prvo izvedbo. Giorgio Federico Ghedini sodi med najbolj talentirane m prej ko slej najbolj zanesljive italijanske skladateljske o-sebnosti našega časa. Se posebej velja poudariti «zanesljt-ve», kajti njegova številna n-perna, simfonična, vokalna in redka komorna dela so že trdno zasidrana v modernem snovanju petdesetih let tega stoletja. Trije stavki iz njegove Pianistka Damijana Bratuž m dirigent Tržačan Luigi Toffolo, ki sta imela pred dnevi z Slovensko filharmonijo koncert v Ljubljani. prve Par tite (drugo je napisal pred petimi leti), ki smo jih slišali na ljubljanskem koncertu, izkazujejo bilanco poštenega, nespekulativnega ustvarjalnega dela, njih s til pa j« daleč od tega, kar danes lahko pojmujemo pod oznako emoderne glasbe». Prvi stavek, ki ga je avtor na pol programsko imenoval »Vstop« lEntrata) in v običajni terminologiji eAllegro gagliardas naravnost prekipeva v svežini in neki posebni pikantni briljantnosti. Jnstrumentacija va je Ghedinijev prani pogovorni jezik: pogumno, a uen-dar previdno se je izopnil vsakršni konvenciji o klasičnem sozvočju instrumentov in skupin ter v modernem orkestru uspešno našel veliko novih kombinacij, ki delujejo — kakor smo že rekli — sveže in včasih kar groteskno. Drugi stavek Siciliana — (Lento pensoso e mesto) bogatijo lirični pasovi z naravnost ekstatično motiviko in polnim, globoko osebnim izrazom. Gi-gc (Velato e grigio), arhaično koncipirana tema s sodobnimi kontrapunktičnimi sredstvi zaključuje nepopolno ljubljansko izvedbo Ghedinijeve Partite. Skoda, da dela ni smo slišali v celoti. Pravzaprav: skoraj nerazumljivo. Dirigent Luigi Toffolo je svojega rojaka predstavil slovenski koncertni javnosti z resnostjo in dostojnostjo, ki je segla nad pričakovanje. Toffolo je dirigent in interpret mediteranske šole, loda dovolj racionalen, da lahko sproti kontrolira prekipevajočo in tuicijo in tako neposredno j.tenaša svoje notranje pregibe na orkester. Pri Schumanno-vem klavirskem koncertu mu je korepetitorska naloga v tem smislu manj uspela, deloma zaradi pomanjkljive budnosti pri nekaterih skupinah in deloma zaradi nesproščenega kontakta med dirigentom, solistko in orkestrom. Nejasen in neizgovorjen občutek pa je Toffolo temeljito popravil s Četrto simfonijo Petra Čajkovskega, kjer je notranji temperament in programsko-fanta-zijska koncepcija očitno prerasla probleme bicepsa. Za pianistko Damijano Bratuž pa velja to, kar smo že nekajkrat (sicer na solističnih izvajanjih) ugotovili,- pre-pnanfna klavirska igra z utrjeno tehniko obeh rok, igra, ki teži predvsem za temeljito, dasi (razumljivo) subjektivno izrazno reinkarnacijo določenega muzikalnega teksta. Pri tem kajpada upoštevamo splošne interpretacijske norme, vendar toliko zožene, da lahko govorimo o svojstvenem stilu. Ze. enkrat smo zapisali, do je Bratuževa človek mnogih menjav in pri ljubljanskem Schumannu je ta občutek ponovno priplaval na površje. Nemara je k temu v mnogočem prispeval Schumannov antivirtuozni kompleks, kajti koncert očitno prezira vse, kar bi spominjalo na lisztovske kadenčne a-krobacije in se zavzeto predaja meditiranju, seveda formalno jasnemu in klenemu, !n prav to zvezo je Bratuževa ujela in danes že lahko domnevamo, da ne bo nikoli »sti- list« v tistem smislu, ki narekuje pianistu eno samo smer in en sam interpretacijiki smoter: vselej se bo predajala tisti muziki, ki ima v resnici kaj povedati. Malenkostne, komaj opazne ritmične nejasnosti v recita-tivnem dialogu z orkestrom so bolj posledica občutka nezanesljivosti pri dirigentu in orkestru kakor obče tehničnih lapsusov. Skratka; pianistka Bratuževa si je z ljubljanskim koncertom ustvarila dolžnost-no (in ne samo to) reputacijo. Želimo ji le še nekaj koncertnih nastopov z orkestri v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. MILAN LINDIČ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi DOBRIČA ČOSIČ DRL6C10 ^rij pa v šoli in zato je pri- j desetletja in šele po zadnji Pavle je pozval k redu, a njemu ni ničesar dejal. V trenutni tišini, ko je tudi veter nekako zastal in se pomiril, je začel govoriti Uča, počasi, s poudarkom na vsaki besedi. ,Za vso to zmešnjavo in nesrečo si ti kriv!’ je mislil Vuksan, medtem ko je Uča govoril, ne da bi sklepal tako iz vsebine njegovega govora, pač pa iz načina, kako je razlagal svoje mnenje. S tem se je v glavnem strinjal, toda jezila ga je Učova mirna zbadljivost. Komaj se je vzdrzal, da mu ni rekel nekaj žaljivega, ko je Uča na koncu dejal; «... Ce ste vi, tovariši, takšnega mnenja kakor Pavle, tedaj kot komandant ne prevzamem odgovornosti za usodo odreda.« ,Točno! Vsi Intelektualci so na svoj način motovila, oportunisti. Kakšen komunist je to, ki v najtežavnejšem položaju noče izpolniti naloge?... Ni prav!’ si je Vuksan govoril, ne da bi poslušal Gvozdena, ki je po svoje obširno obnavljal Učove besede. Med Gvozdenovlm govorom je Pavle zamišljeno sedel In gledal predse. Pulil je dlake na hlačah, šaril ,po pepelu, pa spet zaril prste v lase, ki so s pravokotnega visokega čela rasli v višino kakor čopka. Med očmi so se mu gube nabrale v kepico. Po kretnjah rok se je Vuksanu zdelo, da je raztresen in da ne ve, kam s seboj. Toda po drži glave, po kepici med obrvmi in stalno naprej štrlečem čelu, po miru na obrazu in v očeh se je Vuksanu zazdelo, da ve, kaj hoče, in da je trdno namenjen to izpeljati. «Jaz bom poslušal partijo. Pravilno! Partija se nikoli ne zmoti,« se je odločil Vuksan in v kratkih besedah izjavil, da se »stoodstotno strinja« s Pavletom, obmetavajoč vse, ki se niso z njim strinjali, z oportunisti in paničarji. V resnici pa ni bil popolnoma trden, da ima komisar prav. Prav pod pritiskom tistih, ki so ves čas sestanka molčali, in proti Pavletovemu odločnemu nasprotovanju je celica sklenila, da bodo vendar počakali na stališče OK, kj ga bo po njihovem mnenju zanesljivo prinesel prihodnjo noč kurir Jovan. Partijci so se razšli v nerazumljivem mrmranju. Med vsemi je bil Vuksan na svoj fantovski način najbolj zaskrbljen in nesrečen. Čutil je, da se je nocoj zgodilo nekaj strašnega, s čimer pa se začenja še kaj strašnejšega. 4. e Pavletu ni bilo do spanja. Sedel je zamišljen, razburjen in nemiren. Uča in Gvozden sta drezala v ogenj in molčala. Pavletu se je zdelo, da sta prisiljeno mirna, njemu navkljub. Uča se je celo cinično nasmihal. Pavle ga je mrzko pogledal; ni vedel, kam bi s seboj. Neprijetno mu je bilo, da sedi z njima. Od želje, da bi prižgal cigareto, ga je prijemala nervoza. Dva dni ni kadil in prav do tega trenutka kakor da je pozabil na tobak. Leto življenja bi dal za eno cigareto. Ce bi mu Jo nekdo za to ceno ponudil, se ne bi niti sekunde obotavljal. Ves zavojček tobaka bi zdajle pokadil. Koder las je spustil čez obraz in ga grizljal z zobmi. Uča je kakor njemu navkljub prevrnil žepe, jih Iztresel v košček časopisa in iz prahu zvil za palec debelo cigareto. Pavle ga je hotel zaprositi za nekaj dimov, pa se je vzdržal, majajoč z glavo, kakor da bi se česa branil. Uča se je vedel, kakor da ne opazi njegove prisotnosti. Zaradi tega je bil Pavle še bolj užaljen; začutil je, da ga sovraži, in sicer, kakor se mu je zdelo, samo zaradi tobaka in njegove sebičnosti. Hotel je vstati in iti ven, pa se je obvladal in ostal še dalje v istem položaju ter grizel in kuštral lase. Gvozden se je zleknil spat in obrnil hrbet k ognju. Ko je pokadil cigareto, je legel tudi Uča in se zavil v vojaški plašč. Pavle je nenadoma začutil, da se je med njimi vse, kar jih je vezalo, vse vojno prijateljstvo in tovarištvo, nocoj in v teh trenutkih raztrgalo in porušilo. Neki notranji glas mu je pričel šepetati in mu obnavljati vse hude in žaljive besede, ki sta mu jih ta dva nocoj nametala, ponižujoč ga pred vsemi. «Demoraliziran... Paničar... Intelektualček... Bolna ambicija!« Obujal je njune besede. Raslo je ogorčenje in sovraštvo, preplavljalo dušo in zavest, zastrupljalo in razjedalo. «Vsi ste... Zlomil vas bom in premagal,« je kričalo v njem. «Jaz prevzamem odgovornost za odred, pa čeprav ml gre glava. Kadar gre za usodo odreda, ne bom niti sekunde omahoval! To je revolucija... Vem, kaj hočem...« Ko se je ta burja v njem polegla, ga je nenadoma spreletela misel: «Na podlagi česa pa verjameš, da imaš ti prav? Kaj ni Uča, ki je boljši vojak kakor ti, imel vselej prav? Kdaj se je oh zmotil pri oceni vojaškega položaja?... Morda si se prav ti ustrašil ofenzive?...« «Ne, ne! Neumnosti! Oni niso sposobni, da bi dogodke gledali širje. Nimaš prav, Uča! Natančno vidim položaj.« «Ti precenjuješ sebe in svoje sposobnosti. Kaj nisi ambiciozen in nečimern?! Mar nimaš rad, da ljudje poslušno sprejemajo tvoja mnenja?« «Toda jaz verujem vase! Poznam svojo vlogo. Opravljam samo svojo dolžnost.« «Tvoja vloga in dolžnost je, da veruješ tudi v druge.-Kako moreš sovražiti svoje tovariše? Zato, ker so ti odkrito povedali, kaj mislijo o tebi, si užaljen in bi se jim rad maščeval. In komisar si...« «Uh!» je Pavle glasno vzdihnil od roja vseh mogočih misli, preplašen in presenečen ob sumnji, ki se mu je prvikrat tako resno pojavila. Po telesu se mu je pretakala čudna drhtavica. V prvih trenutkih je mislil, da mu je hladno, pa se je primikal k ognju in mu izmenoma obračal hrbet in obraz. Kasneje je začutil vročino. Po telesu se mu je sprehajala vroča kurja polt in se mu zbirala v utrujenih kolenih, ki so boleče gorela v tej vročini. (Nadaljevanje tledi) POSLEDICE KOLONIALNEGA NAPADA NA EGIPT Gospodinje nezadovoljne zaradi naraščanja een življenjskih potreb Ali bodo mogle politične špekulacije naše reakcije okoli Madžarske rešiti to hudo gospodarsko vprašanje? Medtem ko je bilo v Italiji nešteto maš in političnih iniciativ — v katerih se je izk-azovala solidarnost z borbo madžarskega ljudstva za neodvisnost ter soodločanje proizvajalcev v proizvodnem procesu, o čemer tukajšnja reakcionarna propaganda raje molči, da ne bi bila nekega dne prisiljena priznati, da podpira borbo madžarskih delavcev za njihove pravice, v isti sapi pa odreka enake zahteve italijanskim delavcem — se je povsem namenoma prezrl agresivni napad kolonialnih sil na neodvisno egiptovsko republiko. Toda tisti ljudje, ki so gledali samo na dogodke na Madžarskem, ki se materialno nas neposredno ne tičejo, bodo morali polagoma napraviti račune na ctjektivnejši podlagi, ker postajajo posledice agresije kolonialnih držav na Egipt vedno bolj vidne tudi v Italiji, kjer zlasti ljudje, ki živijo od strogo odmerjenega zaslužka, že občutijo stalno višanje cen življenjskim potrebščinam. Danes ni mogoče več neopazno obiti velikega nezado voljstva, ki ga gospodinje izražajo iz dneva v dan prav zaradi stalnega večanja življenjskih stroškov. Te gospodinje »e sprašujejo, kje je konec tega pojava, o katerem v uradnem vladnem tisku najraje molčijo, in kaj nameravajo oblasti storiti, da se preprečijo špekulacije na račun žuljev delovnega ljud stva. Celo tržaški dnevnik «11 Pic-colo», ne more mimo tega neprijetnega pojava, ki nesrečno sovpada prav s tisto volilno kampanjo, ki so jo zaradi večanja cen pri nas riemokristjanski in drugi desničarski voditelji postavili na povsem zgrešeno podlago. Ti ljudje ne bodo mogli dolgo kričati o Madžarski, ker jih bodo razmere same prisilile, da bodo morali temeljito pojasniti tudi svojo politiko do egiptovskega vprašanja, ki ni samo političnega, ampak tudi V nedeljo 2. decembra bo pod okriljem ZSPD gostovalo v Gorici gledališče iz Nove Gorice s komedijo Avera Hopvooda OVldlN» 17. III POSU|A A|DOV$CIMA • BRZOIAVNI NASLOV TEKSTIL A|0Ovl