List 28. m v • lecaj LÍV. i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr.. — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ij ubij ani 10. julija 1896. 'ig* II "-S* štvo namesto Slovenca dr. Abrama pa v pravosodno Politiški oddelek. ministerstvo přišel Adalbert Grčar za ministerskega svet- Grčarju je znano, da je hud nasprotnik Slo- nika Nemci in vlada. vencev, kakor je bil oče njegov. Njegovo mišljenje tudi to dobro kaže, da svoje korenito slovensko iaae podpisuje Grci Badeni še ni nikdar prav jasno povedal, navadno „Gertscher". Pri odhodu iz Celja kjer kakšen je njegov program. Če je kdaj kak minister se načelnik okrožnemu sodišču, je Grčar v svojem ■ bil naudu- malo odločneje izrekel na to ali drugo stran, je gotovo, šenju za nemštvo se bil pri nekem banketu celo tako če se je pritožila kaka druga stranka, zopet vlada izja- daleč spozabil, da ga je moralo pravosodno ministerstva vila, da ni tako mislila. Tako so še dandanes državni klicati na odgovor. To je pač dovolj, ker tedanji pravo-poslanci precej v nejasnosti, kaj da vlada hoče. Kdor pa je zasledoval postopanje sedanje vlade sodni minister je bil pač prej vse kakor Slovencem pri-jazen. Takega moža, kot je dr. Gertscher je pa minister opazil da vlada vendar pospešuje nemštvo, če tudi grof Gleispach v ministerstvo poklical za poročevalca o malo bolj prikrito. Dosedaj vlada še ni storila niti koraka k daljnemu stvareh, ki se tičejo slovenskih krajev. Na zaupnem shodu v Pragi so nemški liberalci izvrševanju narodne jednakopravnosti, v krajih, kjer bi malo zaropotali proti vladi in zapretili z opozicijo. to bilo Nemcem v škodo. Posebno se opaža, da je vlada naklonjena zjedinjeni levici. Na to so vladni listi s pr odgovorili da si bode vlada drugod dobila večino, ako jo liberalci zapuste Ko Badeni přišel na Dunaj, začel je takoj boj s Take većine bi jej ne bilo težko dobiti, ako že pred vo i da protisemiti. Naposled je res vlada odjenjala protisemitom, litvami s tem računa. To je pa bilo le strašenje a jedino zaradi tega, ker se je prepričala, da je nemško- beralce pripravijo, da ne pojdejo v opozicijo. Vsi vladni liberalna stranka na Dunaju tako ob veljavo, da z no- listi dunajski in provincijalni na vso moč dokazujejo » beno pomočjo ne more več priti do večine. Ko so nove kako škodo bi levica imela, ako pojde v opozicijo in jo volitve pokazale, da liberalci nimajo nobene zaslombe pri narodu 5 seveda moral grof Badeni odjenjati. nagovarjajo 5 naj še ostane v vladnem taboru Vlada bode že varovala zgodovinsko utrjeno prednostno stališče Podpira pa nemške liberalce vlada tudi drugod. Po nemščine. Seveda zaradi vsake sokolske slavnosti se pa vladnem prizadevanju se sklepajo na Moravském in Go- ne smejo že razburjati. renjem Avstrijskem v veleposestvu taki kompromisi, da Tako vabljenje nemške liberalne večine pač ne bode liberalna stranka si ohrani kolikor je moč veliko veljavo. naredilo Nemcev prijenljivejših kot so bili doslej. Misliti Vlada nemščino povsod pospešuje. Tako je naspro- bodo jeli, da vlada ne more izhajati brez njih in posle- tovala Ferjančičevemu predlogu o jezikovni rabi pri so- dica temu bode, da bodo zabtevali, da jim vlada v vsem diščih samo zato, da bode ložje podpírala nemško urado- ustreže. Mnenje, da je nemškoliberalna stranka državo vanje. Ko bi bilo jasno v zakonu povedano, kako se je ohranjujoča stranka še ni izginilo. v jezikovnem oziru ravnati pri sodiščih, bi bile nemškemu Vzlic temu i da vlada dobila močno brco na za uradovanju precej postavljene meje. Pa tudi imenovanja upnem shodu čeških liberalnih Nemcev, je pričakovati » uradnikov kažejo, da je vladi mnogo ležeče na prijatelj- da bode pri volitvah porabila ves svoj upliv za to stranko. stvu nemške liberalne stranke. Tako je přišel za okrajnega glavarja v Velikovec Vlada v Avstriji močno upliva na izid volitev. Na Slovenskem nima to veliko važnosti, če vlada mož > ki ne zna slovenski in sedaj ondu podpira le nem- podpira liberalce ali ne. V kranjskem veleposestvu sta 212 mandata tako Nemcem zagotovljena, vsaj dokler se ne napravi sprava mej obema slovenskima strankama. Take sprave pa ni kmalu pričakovati. Vladne pomoči kranjski Nemci torej pri volitvah nič ne potrebujejo. Na Koroškem in Štajerskem pa v kmetski in mestni kuriji tuđi liberalna stranka ne pride več v poštev. Upanje imajo le nemški nacijonalci in konservativci. Tu smo radovedni, če bode vlada podpírala največje nasprot-nike Slovencev, nemške nacijonalce. Bati se je, da bode to storila, ker na Koroškem in Štajerskem so zlasti proti Slovencem nemški liberalci in nacijonalci jedini. Če bode vlada liberalce vprašala za svet, bode vsekako podpirala nemškonarodno stranko. Iz vsega je vidno, da grof Badeni hodi po potu skcro vseh prejšnjih avstrijskih vlad. Nemštvo podpira, kjer more, če ne odkrito, pa bolj skrivaj. Zato pa Slovenci nimamo nobenega povoda se posebno nauduševati za sedanjo vlado. Gledati moramo pred vsem le na lastne koristi in ne hiteti vladi na pomoč, ko bi bil kje njen obstanek v nevarnosti. Ako misli podpirati nemške liberalce, naj jo tudi le liberalci podpirajo, kadar bode v zadregi. Slovenci se tudi ne smemo več pustiti odpraviti z besedami, temveč pričakovati je nam dejanj. Politični pregled. Državni zbor se snide koncem decembra. Vlada mu bode predložila takoj novo carinsko pogodbo z Ogersko, ' ako se ta čas mej avstrijsko in ogersko vlado doseže kako sporaz-umljenje. Če bi državni zbor ne hotel sprejeti carinske pogodbe, bode vlada ga razpustila in razpisala nove volitve. Ce bode državni zbor prijenjal, bode pa zboroval do srede februvarija in bodo nove volitve še spomladi. Politični uradi že delajo priprave za nove volitve, stranke pa močno agitujejo. Socijalni demokratje se posebno pripravljajo in državni poslanec Pernerstofer pohaja od kraja v kraj, da razlaga soci-jalistiČne nauke. Posebnih vspehov ta stranka pri prvih volitvah ne bode dosegla, ker delavci še niso organizovaní in ker volijo z drugimi volilci vkupe. Na Slovenskem socijalisti nikjer ne zmagajo Nemadjarske narodnosti na Ogerskem se začenjajo upoštevati. Razne stranke jele so moledovati za njih pomoč. Posebno katoliška ljudska stranka in pa Ugronova frakcija se jako laskata Slovakom, Srbom in Rumunom. Nemadjarske narodnosti bodo pa vendar prav storile, Če zahtevajo od vsake stranke, ki se poganja za njih podporo pri volitvah, točno obljubo, da bode podpirala njih težnje. Drugače je bolje, da postavijo svoje kandidate ali pa ostanejo lepo doma. Zahtevati morajo od njih, da se bodo potegovali za popolno narodno jednakopravnost v šoli, uradu in javnemu življenju in da se razveljavi ona za vse nemadjarske narodnosti poniževalna naredba, da je madjarščina državni jezik. Madjarščina na Ogerskem nima prav nobene pravice za kake prednosti. Pri nas se Nemci lahko na tn sklicujejo, da je njih jezik kulturni jezik. Madjari se pa še na to sklicevati ne morejo. Kreta. — Odločnemu pritisku kristjanov se je posre-čilo, da se je Turčija nekoliko spametovala in dovolila neke koncesije Krečanom. Imenovan je kristjanski guverner za Kreto, dosedanji knez samoški Jurij paša Berovič. Ta mož je že služboval na Kreti, je ondi bil priljubljen in so mu. tudi razmere znane. Novi guverner je že pričel z delom, otvoril je narodno skupščino in dosegel, da se je sprejela halepska pogodba, po kateri dobi Kreta nekako samoupravo. S tem pa, da je Turčija dala te koncesije Krečanom, ni še zadovoljila kristjanov. Ko bi bila turška vlada s poČetkoma to dovolila, kar je zdaj, bi se bil morebiti takoj mir naredil, a sedaj je vse preveč razburjeno. Kristjanske vstaške čete so napale turško vojsko in jo premagale. Poslednja je mnogo izgubila. Posebno pa vstaški odbor ni zadovoljen, da poleg civilnega guvernerja posluje na Kreti še vojaški guverner, ki ovira prvega pri delu. Sploh ne more civilni kristijanski guverner nič narediti brez mohamedanskega vojaškega guvernerja. Vstaški odbor zahteva mej drugim v prvi vrsti odpravo vojaškega guvernerja. Da pa Turčija temu ne ustreže, je umevno, ker potem bi izgubila ves vpliv na Kreti. — Vstaški odbor, ki že od početka teži po združenju z Grrško, je proklamiral ziruženje Krete z Grško in sestavil začasno vlado, katera je izdala poseben oklic na prebivalstvo in storjene korake naznanila velesilam. Velesile so izročile grški vladi kolektivno noto, v kateri zahtevajo, naj Grrška svetuje vstašem na Kreti, da vsprejmo ponujane koncesije in naj Grška zabrani dopošiljanje orožja in municije z grškega ozemlja na Kreto Grrška ni na to nič odgovorila. Kakor se vidi, je krečansko vprašanje v prav resnem tiru. Krečani hočejo pripasti Grški in ta jih hoče sprejeti, velevlasti se pa temu upirajo in to zgolj zaradi tega, ker nobena drugi ne privošči, da bi kak dobiček imela od Krete. Umestno bi pač bilo, da bi se velevlasti izrekle za ločitev Krete od Turčije, ker le tako se more ondotnemu prebivalstvu na bolje obrniti. âtftittiti fřiíít »ft žfcđft^ Stavbenski red deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 25. maja t. 1. (Dalje.) Rešitev prošnje za stavbinsko dovolilo. § 26. Oblastvo mora najkasneje v 14. dneh po dognanem ogledu izreči, če in pod katerimi pogoji je stavba dovoljena. Kadar sosedje ugovarjajo zoper stavbo, naj oblastvo poskusi te ugovore, kolikor je moči, izlepa poravnati. Kadar se to ne posreći in kadar se opirajo ugovori sosedov na njih zasebne pravice, tedaj se ne sme dati stavbinsko dovolilo. Oblastvo mora temveč razpor zavrniti na pravdno pot ter se omejiti samo na izjavo, če in v koliko je na-meravana stavba v javnem oziru dopustna. O vseh drugih neporavnanih ugovorih sosedov mora razsoditi oblastvo, ki je postavljeno v podelitev stavbin-skega dovolila. Sicer pa je zasebno-pravne ugovore, katerih poravnanje je pridržano civilno-pravdnemu potu, v rešitvi stav-binskega obiastva vselej posebej navesti, in sedaj pristaje sodišču samemu, na prošnjo strank razsoditi vprašanje, je li s političnega stališča kot dopustno spoznano stavbo do poravnanja pravde ustaviti, ali pa, se li sme, v katerem obsegu in pod katerimi omejitvami s stavbo tudi med tem pričeti (§§ 340 in 341 o. d. z). Obvestilo sosedov o rešitvi stavbinske prošnje in njih rekurz. § 27. 0 rešitvi stavbinske prošnje se morajo obve-stiti tudi zaslišani sosedje. Se li isti čutijo s podeljenim 213 stavbi nskim dovolilom okrivičeni î tedaj jim je odprt rekurz. 112.) Odgovornost stavbinskega graditelja. 34. Stavbinski graditelj 33.) do cela odgo Stavbinsko dovolilo stavb za industrijalne ali obrtne namene. 28. Pri stavbah v industrijalne ali obrtne namene, katere zahtevajo napravo kurišč, parnih strojev ali drugih motorjev, dalje pri takšnih stavbah i ki mogle z zdravju kvarnimi vplivi, z varnosti pretečim obratova voren za varnost oseb, pri stavbi delujočih, za uporabo dobrega in trpežnega gradiva, kakor tudi za zanesljivo strokovnjaško izvršitev stavbě. pri tem pa ni izključena odgovornost drugih stavbi udeleženih oseb, v kolikor jih zadeva krivda. Stavbinski pregled. njem, z neprijetnim duhom ali z nenavadnim hrumom so seščini biti nevarne ali bi jo mogle nadlegovati pri 35. Pri vseh stavbah mora stavbinsko oblastvo v navzočnosti stavbinskega graditelja ali njegovega na- katerih je po předpisu obrtnega reda treba odobrila mestnika stavbo popregledati (izvršiti ogled surove stavbě) se mora stavbinska komisija, kolikor in sicer : y obratne naprave je možno, združiti z obratno razpravo 1.) Pregledati stavište pred začetkom zidarskih del V nobenem slučaju pa se ne sme dovolilo za takšno pri polaganju temelja nosečega konstrukcijske dele; stavbo dati popřej, predno se ni dopustnost obratne naprave po obrtnem redu pravomočno izrekla. 2.) pregledati kanalizacijo ali greznice, predno se kanali zasujejo; in sicer Javni oziri v obče. 29. V obče je dovolilo za zidanje novih stano-vališč odreči tam, kjer stavišču preti velika nevarnost vode, usadi, kameniti plazovi ali druge nevarnosti, ali kjer samotna lega, oziri na varnost proti ognju, na zdravstvo in druge javne stvari zoper to obujajo utemeljene pomisleke. Okolica pokopališč se ne sme zazidati in v mestnem uravnavnem in razširjavnem črteži je določiti stavbinsko mejo. Prepoved zidati brez dovolila. 3.) pregledati, če so lesene strešne konstrukcije osamljene proti skupini dimnikov ali proti posameznim dimnikom za večja kurišča, nego so navadna kuhinjska, in sicer predno se zazidajo blazine; istočasno je pregle- , če so vezi v vseh nadstropjih črtežu primerno na- dati rejene ; 4.) pregledati izdelano konstrukcijo po izgotovljenji tem da se strehe in predno se zakrije konstrukcija z ometom zamaže, zasuje ali zapaži). Kadar nastane potreba tacega stavbinskega pregleda, tedaj imajo o tem graditelj pravočasno obvestiti stav-30. Dokler stavbinsko dovolilo ne stopi v pravno binsko oblastvo. Pregled se ima na to vsaj v 24 urah moč, se s stavbo ne sme pričeti. Kadar se dalo dovolilo proti reverzu, ki ga je vršiti. (Daljc sledi.) zemlje-knjižno zavarovati, tedaj se sme stavba začeti šele potem, ko se je dovoljujočemu oblastvu podalo dokazilo, da je dotični reverz vpisan v zemljiško knjigo. Odstop od odobrenega stavbinskega črteža. 31. Od odobrenega stavbinskega črteža se sme Obrtnijske raznoterosti. Japonsko pivo. Še nedavno se je velika množina piva izvozila v Japan. Sedaj se je to uvažanje že skoro popolnoma ustavilo. Japonci so se sami navadili tako izvrstno variti pivo, da ga v velikih množinah izvažajo v Ameriko in na Kitajsko. Nedeljski počitek v Trstu. Tržaški trgovci so skle-brez popřej izprošenega dovolila pristojnega oblastva od- nili, da bodo ob nedeljah imeli zaprte prodajalnice. Prvo ne- stopiti samo v tem slučaju, kadar se odstopi tičejo takšnih prememb, za katere tudi pri že obstoječih poslopjih po delj so zaprli vsi razen dveh, pa še ona dva so pripravili da sta zopet zaprla 18. ni treba nobenega dovolila. Pa tudi v tem slučaju mora se dati naznanilo stavbinskemu oblastvu. Doba veljavnosti stavbinskega dovolila. 32, Stavbinsko dovolilo izgubi svojo moč » če se mmm Kmetijstvo. i» "Bk v dveh letih, računjenih od dneva vročitve stavbinskemu Občni zbor C. kr. kmetijske družbe kranjske prosilcu, ne prične s stavbo ali se ni izprosilo podaljšanje. Tretji oddelek. stavbinsko - policijskih m stavbinsko - tehničnih predpisih, ozirajoéili se na stavbo samo. Izvrševanje stavb po osebah za to upravi čenih. Naznanilo njih premembe. 33 Stavbinski gospodarji se smejo pn svojih (Dalje.) Tajnik Pire izjavlja, da je kmetijska družba nekako pred 50 leti .dovolila bogoslovcem na vrtu postaviti ke-glišće. Ako se dobi primeren prostor v obližji Ljubljane, gotovo ne bode branil glavni odbor, da se kegljišče preseli. Saj je v interesu kmetijstva, če zahajajo bogoslovci v drevesnico. Poduka v kmetijstvu ni v bogoslovji kakor nekdaj. Ako pa opazujejo bogoslovci delà v dre vesnici, stavbah kot stavbinskih graditeljev posluževati samo za hodijo za vrtnarjem i se njim razgovarjajo, utegnejo to upravičenih oseb, ter so dolžni vsako premembo o vendar dobiti veselje vsaj do sadjarstva. Kar se tiče izboru stavbinskega graditelja naznaniti stavbinskemu zimske kmetijske šole se z resolucijo strinja, vendar kme oblastvu. tijska družba ima premalo glavnic in za sedajni poskusni vrt se ne bode toliko skupilo j da se zamogla posta- ker ni bil po pravilih 14 dni pred obč. zborom predložen viti na novem zemljišči vsa potrebna poslopja. Bolj pa kakor zimska kmetijska šola, trebna kmetijska šola za deklice. Deklice iz boljših hiš naj eentralnemu odboru, ker pomenja ta predlog spremembo bila po- pravil; pač pa se lahko posvetuje o tem predlog Učitelj Šetina zastopnik Črnomaljske podružnice ni se pod vodstvom šolskih sester učile zelenjarstva, za predlog. Večje ko je število odbornikov, okornejše je mlekarstva, kuhanja, šivanja itd. Splošna je pritožba, da poslovanje. Dr. Romih se pa strinja s predlogom po ima pri nas družina slabo hrano. Dobra gospodinja bi družnice Čatež. Dolenjska naj bi bila zastopana po svojih se pa naučila tudi najpriprostejša jedila ukusno prirediti ; odbornikíh v glavnem odboru, kajti Dolenjska potřebuje potem bi družine vedno ne godrnjale. Predlog slavnega odbora radi prodaje drevesnice se na to sprejme. Osma točka dnevnega reda je bila : ročila in predlogi podružnic. po Kmetijska podružnica na Gorenjskem predlaga: Za nujne pomoči. Tajnik Pire pove, da glavni odbor nič nima proti temu, ako se število odbornikov pomnoži, vendar se boji da oddaljeni odborniki ne hodili k sejam ; prvo leto mo rebiti še f potem pa izstopili. Razmere po deželi so lesice naj bi se postavil prepovedan lovski čas, zajce naj pa tudi sedanjemu odboru znane. Njemu kot potoval bi pa bilo dovoljeno vedno streljati. Tajnik Pire pravi, nemu učitelju so morebiti razmere po posameznih krajih da se lánsko leto v deželnem zboru sklenjeni lovski zakon bolj znane, kakor kacemu domačinu. ni potrjen in bati se je, da tudi potrjen ne bode, ima nekatere majhne ugodnosti za kmetovalca. ker Kaj ta Sklene se, da se bode pri prihodnjem občnem zboru sklepalo o tem predlogu (Dalje sledi.) čega, kar predlaga begunjska podružnica, bi se še tem manj potrdilo. Naj se toraj preide o tem predlogu na dnevni red. Sprejeto. 1 Podružnica v Bohinju predlaga: Voznina od živinske soli naj bi se znižala. Tajnik Pire pove, da je izvedel državni poslanec Povše, da namerava minister dajati Kmetijske raznoterosti. »Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov« je naslov knijžici, izišli ravnokar kakor po- natisek iz „Kmetovalca" v založbi dežel Knjižico prav poljudno spisal odbora krajnskega deželni potovalni učitelj vinsko sol prodajalcem v prodajo. Prodajati jo bodo smeli Frančišek Grombač v Ljubljani ter ji v pojasnilo dodal 28 slik samo po določeni ceni. Zatoraj se tudi o tem predlogu Knjižica se dobiva v pi c. kr kíiietijske družbe kranjske preide na dnevni red. Podružnica na Brezovici prosi v Ljublj za 20 nvč. izvod z poštni vred î naj glavni odbor gradarstvo po naših krajih vsled trtne uši tako Ker vino-» nasaduje, z em pozdravljamo to knjižico, v kateri nas poučuje posredoval pri vodstvu južne železnice, da odprli oni prehodi in steže, katere so se uže nekdaj ra- zasadimo vinograde, katerih nam potem ne uniči več trtna se zopet gospod pisatelj, kako z ameriškimi cepljenkami zopet lahko bile. Zastopnik podružnice pripoveduje, kako da južna železnica zapira prehode in posestniki morajo daleč okrog voziti, da pridejo do svojih njiv. tem se posameznim zemljišče od doma jako oddalji. Veliko časa se zamudi. uš. Ves navod je pisan lepo pregledno, v oddelkih s svojimi naslovi. Na koncu knjižice je gospod pisatelj tudi opisa! dve najhujše trtni bolesni, grozdno plesnobo in strupeno roso, ter je povedal, kako jih je treba braniti Žetva pšenice Skušnje so pokazale, da je mnogo na Tajnik Pire mnenja da to privatno pravna zadeva. ležeče, da se o pravém času žanje. Ne sme se čakati Občina naj se obrne z utemeljeno prošnjo na okrajno glavarstvo, ki je dolžno potegniti se za korist kmetovalcev. da bi se pšenica na steblu popolnoma posušila, ker sicer precej zgubi na teži. Podružnica Brezovica predlaga : Tišti delavci m posli naj î kateri so preživeli ves čas zunaj domačega kraja, ne imeli nobene pravice do rojstne občine. Iver se bode uže tako letos sklepalo v drž. zboru o domovinskem zakonu in upati i da dobe kmečke ob- čine po novem zakonu mnogo olajšav, se pride tudi o tem predlogu na dnevni red. Podružnica Čatež predlaga: Ker se je število udov kmetijske družbe v desetih letih povišalo od 696 na 3192, naj se pomnožilo tudi število odbornikov kme «3 i'.......--tf..............................................................................................: i* «3 sfi 45 = € Poučni in zabavni del. » Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E Šreknik.) Drugo 'poglavje. Morske hijene (Dalje.) Nazadnje. ki so sovražniki bili že prav blizu tijske družbe. Predlog utemeljuje zastopnik podružnice njega, je vzdignil svojo baklo in rekel v dovolj čisti Pogačnik. Za vsak političen okraj naj bi se volil po jeden portugaljščini, v kateri se je pa slišal tuji naglas, odbornik. Sleherni bi najbolj poznal razmere svojega po- zakričal : litičnega okraja in bi lahko zagovarjal potrebe svojega — okraja pri sejah glavnega odbora, Določilo, da mora vsaj poginete ! Stoj te, razbojniki! Se jeden korak, pa vsi odbornikov stanovati v Ljubljani, naj bi ostalo nespre Roparji so se nehote ustavili ; praznoverni strah menjeno, kajti k sedanjim 12 odbornikom bi se volil še je otrpnil njih ude. po jeden odbornik za vsak političen okraj. Predsednik guma, da je zakričal : Samo Ivan je imel toliko po- Murnik izjavi, da se o tem predlogu ne more sklepati Ubil je Matevža ... Koga še čakamo ? Naprej. Ivan še ni dobro spregovoril, že je sekira ino-zemca, s katero je mahnila izurjena roka, razklala mu čelo s tako silo, da je pal mrtev. Nekaj minut so njegovi tovarisi stali, kakor okamneli. Na to je pa zguba še jednega iz njih čete jih znova razbesnila, in vzdignili so sekire in kljuke. Tujec se pa ni ganil, in pred njegovim oštrim, ne-ustrašenim pogledom pověsili so zopet razbojniki svoje - orožje. — Nazaj, rečem vam, roparji! zagrmel je njegov glas. Le še jeden korak dalje storite, pa vtaknem baklo v ta sod s smodnikom in vas vse spravim v pekel !. .. S temi besedami je čudni tujec mahnil z baklo proti sodčku, kateremu je bil že poprej odprl veho. To je roparje pripravilo, da so se umaknili. Vedno upirajoč oči v tujca, kateri jih je bil očaral, so sprva tiho se umikali, potem so pa bežali, kar so jih nesle noge, proč od sebe pometali sekire in kljuke in kričali : — Sveti Jakob ! to je sam satan !... — Strahopetni psi ! je prezirajoče zaklical tujec, ko je izlezel s kupa. Čez nekaj minut je pa on vendar hitel zasesti svojo prejšnjo postojanko; na bregu sta se pokazali neki temni podobi, in previdno se približevali mestu, kjer je bil tujec. Dolgo ju je tujec gledal, potem pa olajšano spregovoril: — Ženski, nikar se ne bojita. Dva ženska glasova sta se hkratu razlegla, pa kako različna so bila čuvstva, ki so iz njiju odmevala. — Oče! je zakričala Anica, ko se je spotaknila ob truplo svojega starega Matevža, ki skoraj ni več dihal. — 0, moj Bog ! Slutila sem, slutila, da se nocoj primeri nesreča ! .. , In mlada devojka je ječaje pala na okrvavljeno truplo starega ribiča. — Krištof... Si li ti? .. . zakričala je močno di-haje od ginjenja, sestra Filipa, ko je spoznala tujca. Ta se je prestrašeno umaknil nazaj, in ni mogel verjeti svojim očem. — Filipa!... Ti si tukaj... sredi razbojnikov ... mari se mi ne meša v glavi. — Da, jaz sem, ljubljenec! — razlegal se je dobro znan glas. Jokajoč od veselja je Filipa hotela objeti Kolumba, a poslednji je zaradi njene nunske obleke zopet se umaknil. — Ti... si se ponunila... je spregovoril s teža v o. — 0 ne, jaz sem samo belica. .. Tvoja sem, tvoja Krištoí !. .. In Filipa je strastno objela svojega ljubljenca. V tem je pa nje nesrečna tovarišica tiho jokala nad telesom svojega očeta. Nakrat je devojka čutila, da se je starec zganil. — Oče, oče ! — klicala je Anica, objemajoč ga. — Vse je končano — zahropel je Matevž .. . Moli. .. dete ... zame ... za grehe . . . Potok krvi je izbruhnil mu iz grla in pretrgal mu nit življenja. Nesrečna hčer je bridko zajokala in nezavestno se zgrudila v pešek na mořském obrežju. » Tretje poglavje. Žarek svetlobe. Vroče solnce světlo razsvetljuje ulice in razgreva strehe portugalske kraljevske prestolnice Lizbone, sto-ječe ob reki Taho. Blesteči valovi reke se prelivajo in blešče odbijajo solnčne žarke. Z morja včasih potegne veter, ki pa ne hladi, temveč le vzdiguje kupe prahu in tako zapira dihanje. Težki vozovi prihajajo mimo in odhajajo na vse strani, zapirajoč pot pešcem. Kupi peská, kamenja in apna zagrajajo vse obrežje in na stotine rok hiti in se trudi, da napravi dostojno pristanišče ladijam vsega sveta. Mornarji, de- lavci, berači in leni zijali sestavljajo pisano tolpo, v kateri se slišijo vsemogoči jeziki in narečja . . . Nakrat se je razlegel z morja strel topa in vsa tolpa se je obrnila proti zálivu. Velika trijarbolnica z visokim obstenkom in pol razpetimi jadri je připlula k bregu. Na jarboli je visela portugalska državna zastava. — Glejte, glejte, ladija ... razlegalo se je mej tolpo. — Vrnila se je iz Porto Santo — pojasnil je nekdo. — Gotovo je přinesla poročil o novi utrdbi na San Jorž de la Mina. — Na San Žorž de la Mina? Kje je to? — Ti si gotovo inozemec. da tega ne veš, to je na guinejskem obrežju v Afriki. Naš kralj Janez II. je osnoval to trdnjavo, da obvaruje trgovino s slonovo kostjo, čmim lesom, zlatim peskom in robi, ki se je sedaj tako lepo razvila v sosednih krajih. Z zlatim peskom, — so vsi poželjivo ponovili v tolpi. — Pojdimo na kraj, kjer bodo razkladali. Nastala je grozna gneča, vsak je hotel naprej, trudil se in neusmiljeno razrival, da sebi naredi pot. Na prednjem delu ladije je stal opirajoč se ob obstenek, mož v obleki portugalskega plemenitaša, z zagorelim obrazom in nekim plemenitim ponosom in bistro gledal sliko, ki se je razprostilo pred njim. Poleg njega je stala postavna ženska s sledovi ne- ozdravljive bolezni jetike. Deček sedmih let jo je držal za roko in kazal njej slikoviti prizor. Nakrat so oči ženski veselo se zabliskale in rekla je z blagozvočnim glasom — vidiš te kupole Svete rodbine? Kako jaz rada zopet vidim kraje, kjer je tekla moja mladost. Lizbona je najlepše mesto, katero sem kedaj videla! — Prisegam pri Materi Božji, ti imaš prav. Lizbona je zares jedno najlepših mest sveta. Poglej kako amfiteatralično se razteza po treh holmih in so- sednih dolinah in gorovje Nove Kastilije s svežimi vrhovi obdaja mesto, kakor trdnjavski nasip. — Poglej oče, kako so lepi vrhovi! — zaklical je deček, pokazal v daljavo. — Tukaj je ravno tako kakor v Porto Santo. — Zemlja je tukaj rodovitna, sin moj! Tukaj je mnogo Vinogradov, oljkinih, granatnih, smokvinih in celo palmovih gajev. Tu se hitro izkrcamo, in gledati moramo na imetje naše. — Je li dobila Anica naše pismo ? — rekla je v skrbeh sopotnica. — Kdo je to Anica? — vprašal je deček. — Anica, moj dragi — odgovorila je mati — je dobra ženska, ki je mater tvojo z lastno nevar-nostjo rešila iz morja. — Zakaj Anica ni pri nas? — Poprej je bila pri nas, a sedaj ima svojo hišo in svojo rodbino, žena je postavnega mornarja Petra. Ladija je vrgla jadra, verige so zazvenele in s krova se je položil most. Vsi so planili na obrežje, kakor potok, ki si je napravil pot. Slednji je hotel stopiti prvi na suho, videti znance. — Poglej Anica, to je naš gospod in ž njim gospa Filipa! — zaklical je visok, postaven mornar, obrnivši se k lepi mladi ženski, ki je vedno gledala v tolpo. Pogledavši, kamor jej je pokazal, je ženska zaklicala : — Da, sta. 0 sveta Mati Božja ; kako je ona shujšala .. . povsem bolna je. — Saj sta nama o tem pisala — rekel je mož. — Glej, da bodeš molčala in je ne bodeš pomilovala. Gospa že tako čuti, da se jej bliža smrt. — Bodi brez skrbi, Peter ničesa ne rečem. Pojdiva k njim. Peter je začel delati sebi pot skozi tolpo s svojimi močnimi rokami in kmalu je bil z Anico pred Kolumbom. — Dobro došla, gospod in gospa! — je veselo in spoštljivo zaklical. — Takoj sem vaju spoznal, če tudi je že minolo toliko let... Tu je moja Anica. Vsi so se veselo pozdravljali. — Peter, tvoja Anica ti dobro streže, odebelil in zředil si se — rekel je veselo Kolumb. — Ne morem se pritoževati, gospod, odgovoril je Peter dobrodušno. — Glavno je pa morski zrak, to je najzdravejša reč. Tu je moj sin Djeto, — rekla je Filipa in ga poljubila .... Kdo ve, če bode še dolgo pod materinim varstvom. Od solz ni mogla dalje govoriti. — Čemu take žalostné misli, gospa? Mid va s Petrom sva vam obvezana z vsem svojim življenjem. Stregla bodeva vam, da se popolnoma ozdravite pod domačim nebom ... — Ste li dobili naše pismo in najeli nam primerno stanovanje ? pretrgal je Kolumb razgovor dveh žensk. — Pismo smo dobili — odgovoril je Peter — in vse smo storili. Takoj se lahko odpravite v novo bivaliče, in voz čaka vaših stvarij. Peter in Anica sta hitro pobrala in naložila Kolumbove stvari in vse so skupaj ostavili ladijo. — Jaz skoraj Lizbone več ne poznam — "rekel je Kolumb gledajoč kipeče ulično življenje. — Čudno ni, gospod, — odgovoril je Peter smejoč se. — Od kar sta odšla je že minolo sedem let in Lizbona se je prebudila iz spanja, v katero jo je bil zazibal pokojni kralj Alfonz. Ko je přišel na pre-stol naš milostivi kralj Janez II., je nastopila za narod nova doba. Kralj je podedoval strast po od-kritju novih dežel od svojega strijca — infanta Henrika in vse stori za pospeševanje mornarstva. Povsod govore, da hoče kralj uresničiti bleščeči načrt infanta Henrika in nesti portugalsko zastavo v Indijski ocean. — Hm ... Ta načrt je jako dober, a zdi se mi. da se pri tem drži napačne poti. Pot okrog Afrike je dolga in težavna, in vspeh jako negotov — přistavil je Kolumb zamišljeno. — Prav imate gospod — odgovoril je Peter. — Sam kralj je jako nezadovoljen s počasnostjo odkritij krajev ob bregovih Afrike in z ovirami, ki se kažejo pri vsakem koraku. Znanost je poklicana sedaj na pomoč; omogočiti mora ekspedicijo z manjšimi ne-varnostmi in večjo hitrostjo v poti. Veliki zvezdo-znanec gospod Roderito in gospod Hoze Hudio, žid • "T " 1 po rodu, a tako učen, kakor jih je malo, stojita na čelu sveta. Znameniti zemljepisni risar, gosp. Martin Begajm, mora predstaviti zemljo v podobi kroglje in pojasniti njeno uredbo... To je smešna reč. .. Pomislite gospod ... kako neumno ... mi živimo na krogli! — To ni nič neumnega, Peter, — rekel je Ko lumb. — Le čudim se, od kod ti tako dobro vse to veš. Kje si zvedel? — Zvedel sem — nasmehnil se je Peter — iz ust samega Hcze Hudia. — Kako? vprašal je začuđen Kolumb. — Prav lahko — odgovoril je Peter, — gospod jako rad lovi morske ribe, lovi jih na svoj način, a jaz mu pomagam pri tem delu. — In on tebe uči? — On ve, da sem mnogo hodil po svetu, da je morje meni jako ljubo in zato se mu ne zdi odveč vlivati svetlobe v mojo neumno glavo. — Morda kaj veš o astrolabiju — tej pridobitvi novega časa. — Gospod Hoze Hudio — odgovoril je Peter — pravil mi je nedavno o nekem instrumentu, kateri kaže mornarju točno stanje solnca, a priznati moram, da ga nisem popolnoma razumel, in ne morem ve- 211 deti, kako korist more imeti tak astrolabij za Filipa vznemirjena. — Mari me hočeš zopet zapustiti. mornarje. Ze sedaj se bojim in vznemirjam, ko ostanem Kako korist? veliko, ogromno korist, sama z Dijetom in mislim na te, kako se bodeš vedno zaklical je naudušeni Kolumb tako glasno, imel boriti z nevarnostimi, burjami in viharji. Peter ! da so se mimoidoči nehote obrnili na njegovo stran. Iznajdba astrolabije je pravi blagoslov božji. Delà mornarja nazavisnega od suhe zemlje, da more voditi ladijo po neomejenem morju. Sedaj se nam ni več treba držati brega, kot so se ga morali prejšnji mor-narji, kateri so zgubivši »zemljo, blodili po morju, ne vedoč, kam bi obrnili ladijo. Sedaj se lahko pogumno spustimo na širno morje, o katerem pripovedujejo toliko strašnih stvarij. S pomočjo astrolabija in kompasa vedno najdemo pot... Naprej torej, na morje, na zapad! Tam leži novi svet, nova zemlja!.. . Ne, srce moje j bodi mirna! Sedaj bodemo skupaj živeli. . . Sedaj hočem v red spraviti, kar sem opazil sam, in kar je skusil oče tvoj. Njegov dnevnik, ki ga je pisal, ki je bil na potovanju z infantom Henrikom, zame velik zaklad. Tvoja mati mi je jako ustregla, ko mi ga je podarila po smrti svojega Moj brat Jernej pride kmalu v Lizbono in moža. skupaj izdelava ta načrt, kateri me že tako zanimlje. dolgo No, kaj pa potem, je v skrbeh vprašala Filipa. # Pctem bodem pa gledal, da ga uresničim, v svojem naudušenju Kolumb ni zapazil, da se odgovoril je Kolumb. Ti veš, da mi je tvoj brat je bil ustavil v sredi ulice in se je okrog njega in njego- Peter Korreo dal priporočilno pismo do Petra de Me-vega sprehajalca zbrala tolpa zijalov in radovednežev. neses, grofa Villa Reala, zaupnika kralja Ivana II.. . . Vsi so zevajoč poslušali, ne vedoč, kaj bi si mislili o čudnem govorniku. Hočete li vi gospod, odpraviti se z ladijo, da odkrijete ono novo zemljo?— razlegal se je ironičen mladeniški glas. Ko pride čas, prisegam pri Bogu in vseh Svetih, da to storim. usti otrok govori Gospod! odgovoril je Kolumb z dostojnostjo, potem f počasnim korakom šel dalje, delajoč si pot skozi gosti krog, ki se je bil zbral okrog njega. Vsi so ga začuđeni gledali. Kakor je Bog svet zaklical je ravno ta glas on hodi kakor rajski pravičnik? Prav imaš — zaklical je drugi. Plavati vedno na zapad, kakor v brezdno in okrog sebe, kakor vodo ničesa druzega videti kako lepa ... Ali pa priti hudiču na noge, kjer se valovi kipe od peklenskega ognja. Tacega potovanja nas varuj sv. Frančišek !. .. Ko se je dobro uredil v svojem stanovanju, je Kolumb že drugi dan začel urejati vse svoje opazke, náčrte, zemljepise in opise potovanja in jih primerjati s papirji, katere je ostavil njegov tast. Oče Filipe je bil znamenit mornar, njegova preiskovanja, zemlje-pisna odkritja in matematične opombe bolj so vedno razvijale v Kolumbu misel, da če potuje vedno na zapad po Atlandijskem morju, da naposled pride do bregov Vzhodne Azije, čudovite dežele Indije, Ci- c katerih je toliko pripovedoval panga in Kataja, Marko Polo. Zatopljen v svoje račune, je Kolumb sedel v sobi sklonjen na papirje, kar so se nakrat tiho od-prle duri in v njih se je pokazala moška postava. Zaslišavši korake, je Kolumb si privzdignil glavo. ) Jernej, si ti? Jaz, brat tvoj, hitel sem priti na tvoj klic Dobro, hvala! In brata sta se veselo objela. In kako se imajo dragi stariši? Da res lepa pot! Naravnost v kremplje sa- tanové . . . govorili so v tolpi in razšli se. Po milosti božji in vsled tvoje podpore še dosti dobro. Oče je star in delati ne more in tvoja tem je Kolumb z ženo in sinom přišel v hi- podpora je potrebna. Vse, kar jaz zaslužim, gre za šico, katero je bil žanje najel Peter v lizbonskem vzgojo mlajših bratov Ivana, Pelerina in Jakoba. predmestju. Tu je vaše stanovanje rekel potem Če Bog nam pomaga, kmalu se nam na boljše obrne rekel je Kolumb. Přišel si pravi čas. mornar. Sveta Mati Božja varuj naše bivališče. Ti je Proučil sem že vse, kar je znanega o doslej znanih celinah in otokih. Vse, kar se govori o Brandonu, tukaj všeč — vprašal je Kolumb Fi- Antili in otoku Sedmih mest se razprši kakor megla. odgovorila je lipo, ki je hodila gori in doli po sobi IKako mi ne bode všeč? ginjena Filipa. Tukaj je vsaj vrtec, kjer se moreš po-čiti v hladni senci, a kaj več ne moreva zahtevati. .. Te pripovedke so zaradi tega zanimive, ker nam od-pirajo oči glede položaja Atlantskega morja in nam dokazujejo, da je njega zapadna stran popolnoma ne- znana. Tja moramo obračati svoje poglede, ondu Potrpljenje, draga, potrpljenje! Tudi za nas mora biti neznana zemlja! pridejo boljši časi, ko ne bodemo več trpeli poman- Prisegam pri sv. Lorenců, to je drzna misel kanja zaklical je prepričan Kolumb. Treba je je začuđen zaklical Jernej. pogumneje delati, izbravši si pravi trenotek. Drzna, a izvršljiva. Atlantsko morje je Kaj misliš sedaj delati, Krištof? vprašala je najbližja pot v Indijo, katero že tako dolgo iščejo 21S V Indijo ! jponovil je zamišljeno Jernej. dečka v roke očetu. Ljubi ga in ti, Anica l Ti imaš morda prav, Krištof, a ti pozabljaš, da leži Ljubi mojega ... sina. Indija od nas na vzhod in pa na zapad. Seveda ko bi bila zemlja okrogla. In v tem slučaju? pretrgal mu je besedo Kolumb. Ti. • • Filipa, Filipa! ne zapuščaj nas! To je volja Matere Božje ! — Jaz odhajam ! Moj Bog . .. Kakšno svetlobo ostaneš • i • Krištof. .. Prisegam pri sv. Lorenců, tedaj bi mi mogli In tu je glavo umirajoča pověsila na prsi in po iti okrog nje in plavajoč na zapad mogli bi priti v temnele so jej oči. Iz ust ie bruhnila kri, in zaslišalo one kraje na vzhodu, kamor pridemo sedaj le po dolgi se hropenje . .. Prsi so se visoko vzdignile, zgornji morski vožnji okrog Afrike! Zemlja je v resnici tudi okrogla, Jernej. Mo- del trupla se je stresel in vse je bilo končano Umrla • • umrla!... zaklical je Kolumb goče je priti okrog nje z zapada na vzhod, in priti in zakril si obraz s tresočimi rokami. tako na isto mesto, s katerega smo odšli. V tem nas Nastala je grobna tišina, katero je motil sama prepričuje cela vrsta pojavov, trditve znanih pisateljev zamolkel jok žalujočega soproga, ki je zgubil zvesto in pripovedke mornarjev. Jernej še ni mogel odgovoriti, ker so se odprle duri in Peter je silno vznemirjen prihitel v sobo. družico svojega težkega življenja. Oče, oče Razlegal se je nakrat glas v Nesreča, gospod, nesreča! njegovih ušesih in ta glas mu je dal moč, da se je je rekel z zaso- zopet premagal. peJim glasom. Gospa . .. Moj sin, moj Dijeto! zaklical je Kolumb Kolumb se je stresel in obraz mu je močno strastno pritiskajoč dečka na svoje prsi. pobledel. Kaj je Je li umrla? njo : vprašal je s težkim glasom. Ne, gospod, je še živa, a leži v nezavesti. Kri se jej je ulila iz grla. Kje je To trenotje je solnce zašlo in večerni zvon je zapel s tihim glasom, kot bi naznanjal smrt zveste žene in ljubeče matere. Kolumb se je sklenil nad drago pokojnico tiho jej zatisnil oči. Dalje sledi.) in kje: 9 Prišla je k nam s sinom Dijetom. Ko je pre-stopila prag, se je nakrat zgrudila na tla in kri se jej je ulila iz nosu in ust. Kolumb ni vsega poslušal, skočil je iz hiše. Njegova Filipa, najdražje bitje na svetu, naj bi mu vzela smrt tedaj, ko je v njegovem srcu zasejal žarek novega odkritja. To ni mogoče, to ne sme biti. Tekel je v Aničino stanovanje. V obširni sobi na mggm mmmm. Novice. » ................................••.................................................... ______ Deželni zbor kranjski. Deželni glavar Detela otvori dne juliia sedem najsto sejo deželnozborskega zasedanja. Spominja s* s to- pliini besedami bridke izgube, je zadela s smrtjo najvoj- postelji ležala je na blazinah, pokrita z belo odejo vode Karola Ludovika cesarsko hišo in sploh vse avstrijsker narode. Umrlega brata presvetlega cesarja dičilo je veliko elo- Filipa poosebljena angeljska lepota. Oči so jej bile vekoljubje in neprecenljivih zaslug si je stekel za avstrijske zaprte. Poleg postelje sta se pogovarjala Anica zdravnik, Dijeto je pa na tihem vzđihoval v kotu. m narode kot ustanovnik „Rudečega križa" in kot protektor trgovinskega muzeja Avstrijski narodi mu bodo obranili trajen in Anica je prva opazila prišlece. Moj Bog, gospod, zaklicala je velečasten sporain. Poslanci so stoje poslušali govor. lepimi Gospa se še ni zavedla ... O sveta Mati Božja ! Kolumb jo besedami se spominja dalje glavar umrlega deželnega in državnega poslanca kanonika Kluna. Ga hvali kot marljivega Obe sožalni in vestnega poslanca in kot uzornega rodoljuba, izjavi se zabeležita v zapisniku. Došle peticije in predloge de-odstranil in stopil k postelji, želnega odbora se odkažejo dotičnim odsekom. Poročali so na Hotel je spregovoriti. a ni mogel. Pred očmi se mu to v imenu odseka za letno poročilo o raznih točkah letnega je potemnelo . .. Tipajoč je poiskal roki Filipe in naposled s težavo zamolklo spregovoril. Moja draga, mila žena. Kakor bi bila čakala tega glasu, odprla in hotela vstati. Kolumb jo je rahlo privzđignil in jej položil za oči poročila poslanci Grasselli, baron Wurzbach, Pfeiřer, Kersnik, Ažman in Schweiger. Poročila zadevajoČa: sankcijo deželno-zborskih sklepov in zakonskih načrtov, davke, zdravstvene reci. deželne podpore, deželne zavode in zaklade, šolstvo, obrtni pouk, dež. kmet. šole na Grmu, ustanove, osebne stvari se vzame hrbet roko. na znanje. — Poslanec Murnik predlaga nujno, da naj se z ofcirom na bližajoči se konec zasedanja vse prošnje, ki pri-hajajo, odstopi dežel. odboru, da jih reši. Če jih pa ne more rešiti, naj jih predloži v prihodnjem zasedanji. Predlogu se Krištof so s težavo spregovorile bledeje pritrdi. finančni odsek se voli namesto umrlega člana ustnice ... Končano je ... Hvala ti lepa! ... Presveta Mati Božja. Kje je Djeto? posl. Kluna, posl. Pfeifer. Načelnikom finančnega odseka Na znamenje očetovo je deček přišel k materi se voli namesto umrlega načelnika posl. Kluna, dr. Papež. Prihodnja seja je bila včeraj. Moj . . . sin. Njene slabe roke položile so 279 Nove maše bodo imeli v naši škofiji letos na- deti po okolici hoditi, je najbrře ponesrečil, ker je zgrešil v slednji gospodje bogoslovci : Iz cetrtega leta : Jakob Benedičič, temni noči pot. 2. avg. v Šmartinu pod Smarno Goro; Josip Erker, V cestnem jarku mej Verdom in Vrhniko avg našli so dne 2. t. m. 691etnega mrtvega čevljarja Kajetana v Stari Cerkvi pri Kočevju; Josip Gliebe, 2. avg. v Polomu; Ungelerth-a iz Ljubljane. Mož je umri naravne smrti. Janez Gnidovec, 26. jul. v Ajdovcu; Janez Godec, • avg. na Bohinski Bistrici : Peter Koprivec, 26. jul. v Škofj i Loki: Janez Mihelčič, 26. julija v Ljubljani pri sv. Petru; Anton Plešic, 26. jul. pri sv. Katarini; Luka Preželj, 24. jul. v stol-nici pri oltarju N. L. Gospe ; Anton Žnidaršič, avg v Brzovlak je povozil dne 8. julija pri postaji Go-sting poleg Gradca na cestnem prehodu dvovprežen voz, na katerem Dobrepolju Iz tretjega leta: Janez Baloh, 26. julija v Ljubljani pri Srcu Jezusovem ; Janez Klemen, avgusta na Brezovici ; Frančišek Oranic, avg. v Križih pri Tržiču ; Jakop Ramovš, 2. avg. v Smledniku; Janez Smukavec, 2. avg. v Srednji Vasi v Bohinju; Andrej Širaj, 26. jul. v Šmarjah na Dolenjskem ; Janez Žavbi, avg. v Blagovici. . Litijsko-šmartinske Slovenke so poslale družbi sv. Cirila Metoda v spomin godu slovanskih blagovestnikov bilo osem oseb. Pet oseb, tri ženske in dva otroka, je bilo ubitih, dve osebi sta bili nevarno ranjeni. Konjem se ni nič zgodilo. Velik požar je napravil v velikem mlinu „Economo"' v Trstu do 80 000 gld. škode. Holmes. Jeden najznamenitejših morilcev Holmes bil bil zopet znatno svoto 300 gld. Naj našle vrle rodoljubkinje obilo posnemalcev in posnemalk. Slavnostna velika veselica v proslavo slovanskih blagovestnikov, katero sta v nedeljo dne 5. julija priredili Holmes, katerega so letos oběsili v Ameriki. zaprt v jednej največjih ;etnišnici v Moyanensingu in se je jako zanimal za priprave, ki so se vršile za usmrtenje njegovo. Neka tvrdka je bila nalašc izdelala za njegovo obešenje novo vrv. Holmes jo je natančno ogledal in se izrekel, da je že prav n?rejena Ogleđal si je bil natančno vislice in pravil, št. peterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda, obnesla se je v moralnem in gmotnem oziru jako dobro. Naši šolski družbi je vrgla ta veselica lep prispevek. Podružnice, zbirajte pridno prispevke ! Konec šolskega leta. Na tukajšnji višji gimnaziji in na učiteljišču se je zaradi mature končalo šolsko leto dne sklene dne 15 t. m.. na vseh drugih učnih zavodih se šolski pouk julija. kako bi se dale nekoliko zboljšati. Pred smrtjo je izpovedal, da je umoril 2? ljudij, ne pa samo dvanajst, kakor se mu je dokazalo. Pojedli so ga. Načelnika belgijskih posestev v Joueneju v kongiški državi Beanmonta so domaćini ga umorili in pojedli. Ubit orožnik. Pri grajenji železnice Sofija-Roman so delavci in nastavljenci stavbenega podjetništva na surov način ubili orožnika, je bil v službi. Krivi umora so dva Itali- Na c. kr. državni gimnaziji v Kranju bode jana, dva Francoza, jeden Belgijec in jeden Grk. v • 1 "1 T7 « Obdolžence vpisanje učencev za prvi razred dne 15. julija t. 1 Vspre jemna skušnje bodo 16 julija. bili ljudje že pobili, da jih ne varujejo orožniki Temeljni kamen novi cerkvi na Cernučah so slo vesno položili dne 5 julija t. Operacija čez trideset let. Nekemu berolinskemu magistratnemu uradniku so te dni iz noge izrezali kos granate. Ranjen je bil v boju 1866. leta. Rana se mu je zace- Pernerstorfer v Ljubljani. Minoli teden v petek lila, a kos granate je ostal v nogi. Letos ga je jelo boleti in je socijalni demokrat Pernerstorfer v Ljubljani imel govor na zdravniki morali so ga operirati. Virantovem vrtu. V dobrem govoru je pojasni!, kako je nastala Obsojen anarhist. Policijsko sodišče v Parizu je sedanja ustava v Avstriji, po kateri so nižji stanovi v pra- obsodilo anarhista Viviera zaradi proslavljenja atentata v Bar- vicah prikrajšani. Posebno moramo omeniti, da je govornik celoni in naglašal, da so se vpeljale indirektne volitve v kmetskih ob- poldrugoletno ječo zaradi pretenja proti « panskému veleposlaniku v činah, ker se reklo, da je kmet preneumen, da mogel Střela je dne 1 julija ubila blizu Berolina tri direktno voliti. Posledica volitve po volilnih možeh je ta, da ljudij, štiri pa težko poškodovala je malo pravih kmetov v državnem zboru. Po govornikovem mnenju je dosti kmetov, ki so dosti prebrisani, da bi bili lahko državni poslanci. Če bi tudi nic ne govorili, bi vsaj vedno novih davkov ne dovoljevali, kakor delajo sedanji po- tako dolgo, da je bil mrtev, slanci. Kakšno stališče zavzemlje v narodnem oziru, ni ni- £esa povedal. Smrt iz neprevidnosti. Štirinajstletni deček Bectep pri Kutni gori je pasoč kravo si privezal vrv okoli pasa. Krava se je splašila in vlekla privezanega dečka za seboj Nesreća. terega popravljajo, pal jakobskega mostu v Ljubljani, ka- Ropni morilec — v ječi oběsil. V Bieifeldu na Gorenjem Štajerskem sta dne 27. maja po noči bila umorjena in oropana kmet Janez Uebleis in devetinsedemdesetletna dne julija zjutraj 71etni čevljarjev Derler. Uebleisova žena je pa bila nevarno poškodovana. Žan- sin Jože Polanjko na spodnji oder in od tod v Ljubljanico. darmerija je přijela 441etnega Janeza Friedbarta, kateri Potegnili so ga začasno še živega iz vode, padcu zlomil roko in sicer znatno poškodoval a otrok si pri Utonila sta dne t. m zvecer 91etni Konrád Eržen in llletni Franc Mohar iz Kranja, ko sta se kopala v Kokri pri iztoku v Savo. Potegnili so mrtvi trupli iz Save. rop přiznal. Pri njem so našli 48 uropanih goldinarjev. Friedbart je pa mislil, da je predolgo čakati smrtne obsodbe in se je v ječi v Gradcu sam oběsil Top se ie razpočil. Dne 6. julija se je v Novem Jorku razpočil star top, s katerim so streljali pri neki slav- Pazite na otroke! Dne 2. julija popoludne pala nosti. Dve osebi je ubilo in štirinajst ranilo. je ob prisilni delavnici v precej naraslo Ljubljanico 2y2letna hčerka c tražniškega nadzornika g. Pavločiča in utonila. Lepo policijo imajo v Braziliji. Pred neko igral- nico v Riu de Janeiro so oboroženi ljudje položili bombo Ko Umri je v Idriji višji rudniški svetnik in načelnik se je bomba razletela in nastala zmešnjava, so oboroženci udrli idrijskega rudarskega ravnateljstva 59. letu svoje starosti. N. v m. gosp. Adolf Plamínek, v v sobo. Več oseb so ubili in poškodovali. Mnogo denarja oro- pali. Vse to se je pa dělalo v najlepšem sporazumljenju z Najdeni mrtveci. Dne 28. junija našli so pri Samo- mestno policijo. Mej roparji je bilo več mestnih .policajev. torci, občine horjulske v gozdu ob poti mrtvo truplo 731etnega Okraden časnikar. Martin Tomnv, časnikar in brusilca Valentina Madotto. Mož bolehal in ga je na potu risar francoskega lista „Monde Illustre" je te dni skusil, kako prehitela smrt. Pri njem so dobili 92 gld. 29 kr. denarja. lepe navade imajo Madjari. Po noči je vlomil neki tat v nje- Istega dne našli so v Moščeniku pod Savo v grmovju mrtvo govo stanovanje in mu odnesel kovčeg, v katerem je bilo več truplo nekega tujca. Tujca, katerega je bilo pretečene dni vi že izdelanih risarij in popisov razstave. Brezverstvo na Ogerskem. V Pakšu v Tolnanski županiji je 80 oseb jeden dan izstopilo iz cerkv vsi so iz- javili prebi da ne pripadajo k nobeni veri. V Čerkenju je polovica izstopila iz geljske cerkve Tat AÍTentakis ušel. Budimpešte porocaj da je iz tamošnje ječe mednarodni tat Affendakis v družbi z dvema drugima lopo znano, pobegnil imencma K Kakor Affendakisev da je nadzorov )e, ni dav tem * in Schreiber. iz iste ječe tudi Dmitrij Papakosta. Ti dejstvi dokazujeti, jetnikov v Budimpeški ječi strašansko male: Schreiber lomarno. Pravijo, da so omenjeni lopovi ušli tako ztrgal iz mreže na oknu ceiice komad železne žice ter na- pravil iz iste nekaki ključ ie ata celice. ključa iz žice ie vrgel v celici Affendakisa in Kazarj Jednaka i. Vsi trij so nasledai dan na do svojih celíc in, ker dí bilo ideti znamenj er na nega stražnika (!), sndi so vrata jedne calice, pok vrata hodniku nijed- žili ista od okna hodnika jetniskega poslopj na okno nasproti sto ječe zgradbe komitatne palače ter prekoroČili vrata liki most Ko so poskakali raz okno komitatne palače v dotično pisarno bila sta tam dva uradnika Ta sta se neobicajnega obiska prestrašila tako, da sta obstala kakor okamenela. Predno sta ee uradnika nekoliko edla bil F0 begu že na stopnicah in koj za tem na uhodu palače. Affendakis in Kazar sta bila v svoji civilni opravi, zatorej ju nihče ni ustavil. Pač pa je vratar ustavil Sehreiberja, kateri je vzbudil njegovo pozornost zaradi tega, ker ni imel povrhne obleke Doslej ni sledu ne prvém mislij da jo dařil o Affendakisu ne o Kazaij preko Zemuna v Serbijo. ki sta imela nalo.go nadzorovati AffVndakisa, proti nekaterim Zaprli so dva jetniška paznika drugim paznikom pa je nister pravosodja ErdeJ) najstrože. discipli preiskava odredil, da je preiskav Mi- esti i » V 1 U priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Tržne cene. V Ljubljani dne 27. junija 1896. Pšenica gld. 7 80 kr rž gld. kr., ječmen gld. kr., oves gld. ajda gld. 7 80 kr., proso gld. 6 60 kr., turšica gld leča gld. 12 kr., grah gld. 12 — kr., fižol gld. 10 kr , kr., kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) NOVO - PrenareJene zvezdne ure NOVO! Hartford Watch Company imajo nalog vse švicarske ure od- straniti. Prenare- jena ura katera m ima povsem novo urno 8<>ftt3tYO, je, kar se tiče natanč- •iti nosti nedosežna. 'ft m. ni- . I' ř !h k t \V 3fc SA v ' m Prenarejena ura bo ^ v umetnem ciseli-ranem inmasivnem façon - po ki ovom razposlana Façon zlato je nova zlato-barvna tvarina, američanske iz-najdba, in ta zlata barva ni samo zu- nanja ampak skoz in t*koz, e Tif obřutljiva proti kislinani, kakor pravo zlato. tù kVV • * •G P a % in îC 7Á Loterijske srećke. V Lineu dne juilja t. 1. : 61, 21, 23, 31, 17. V Trstu dne 4. julija t. 1.: 5, 54, V Pragi dne julija t. 64, 66, 2, 27. 1, 31, 62. mej narodni zavod (12) za zđravljenje brez lekov in operacij v Lipsiji. Ustanovljen 10. oktobra 188i. leta, razširjen leta 1892. Svet m pojasnila vse bolezni * tudi pismeno, kolikor mogoee. V zalogi Louis Kuhne, Lipsija, Flossplatz 24, je izšlo in je za dobiti od zaloznika proti pošiljatvi denarja ali po poštnem povzetji. kakor tudi skozi vse knjigarnice: Louis Kuhne, Novo zdravilstvo. Učna knjiga in svetovalec bolne, 18. nemški natis (45.000) 486 strani, vez. 5 mark. Izšlo je v 15 jezicih. za zdrave in 8° 1896. Cena 4 marke Louis Kuhne, Ali sem zdrav ali bolan? En poskus svetovalec za narjev © 13. nemški natis 1896. Cena 50 Izšlo v 9 jezicih. Louis Kuhne, Otročja vzgója. Varstveni klic na vse sta-riše. učenike in izgojitelje. Cena 50 vinarjev. Louis Kuhne. Kolera, driska in enake bolezni, njih izvir, zđravljenje brez leka in ozdravljenje. Cena 50 vinarjev. Louis Knhne, Preiskavanje znamnjev na obrazu. Učna knjiga novega načina preiskavanja, lastna iznajdba. S veliko podobami. Cena 6 mark, eleg. vezano 7 mark. Louis Kuhne, Naznanila ozdravljenja iz svoje skušnje. Brez zdravil in operacij s pojasnilom, 25. natis. Zastonj. Cena samo prenarejene ure so vsled posebne zlite kovine tako pravim zlatira uram podobne, jih še veščaki ne morejo razločiti, tudi ne zavoljo njih umet- Cena samo Notranje delo prena- rejene ure tako i nega delà, vzamemo rejene ure přepřen a-Hart- lir \ \7v ford Watch Comp. popolno poroštvo, da nikoli ne zgube pravo zlato barvo. Cena z 3 façon zlato-pokrovi (odskočni pokrov, sa-vonete) samo 10 ghi. KS I - • mt' • ». •. • • •. fino in nataneno, vsakemu, kedor želi dobro uro imeti, najtopleje priporočamo. Vsaki uri bode priloženo 3 letno pismeno poroštvo. Vsak-do ima pravico v teku 8 dni svoj denar nazaj zahtevati, ako mu naša prenarejena ura ne dopade. Cena façonzlatmi pokrovi le 10 gld. ALT ■ Prosimo naše prenarejene ure od Hartford Watsch Comp. enakim, toda ničvrednim izdelkom premeniti. Vsaka ura ima vtisnjeno tvrdko Hartford Watsch Comp. Razpošilja proti poštnem povzetji tvrdka ure Anton Bruder Dunaj II. Praterstrasse 16. uram pripadajoče façonzlate verižice sportfaçon le 3 gld. zvezdne ure mi ponuja Svarilo. Neka dunajska tvrdka ponareja naša oznanila navadne Goldin ure. katere prodajamo. Vsaka ura naj se vrne, katera nima napis „Hartford AVatsch & Comp44 na kazalu in notranjem delu, ali naj na nas obrne mu njegovi pravici pomagamo -