Glas zaveznikov
Leto II ■ Št. 302
llinifoirm@cii.jski dnevnik A. I. S.
Cena 4 lire
TRST, četrtek 13. junija 1946
CJHSDN1STVO l Vin & Pelllco 12 Telefon it 98354 ln »4443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski I* 27, mrtvaški L. 66 (osmrtnice 1» 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 46. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 46. Davek ni vštet. Plačljivo v napiej. Oglase sprejema Izključno: S.P4., Soctetž per la PubbllcitA ln Halla, Tret ul. Silvio Pelllco it 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
Bevin ponudil roko Sovjetom
Laburisti z veliko večino odklonili sprejem komunistov
Obširen pregled vladne zunanje politike
BOURNEMOUTH, 13. junija — V odgovor na kritike proti laburistični zunanji politiki je britanski zunanji minister Ernest ; Bevin na včerajšnji razpravi na zborovanju laburistične stranke izjavil: «Nihče ne bo bolj zadovoljen od mene, Če bom mogel dovesti, preden bom zapustil to mesto, svetovno organizacijo do nadaljnje stopnje, na kateri bo mogla sprejemati svojo oblast naravnost iz naroda in ne samo od predstavnikov posameznih vlad».	_____
V govoru, ki so ga z zanimanjem pričakovali, je Bevin omenil pariško konferenco in dejal, da še ni prepričan in pripravljen sprejeti pesimističnega stališča,
; po katerem bi bila vse to, kar | so pretekle dni govorili po ra-; diu in pisali po časopisih,, zadnja beseda. Bevin je dejal, da j bo mogoče govoriti o zadnji besedi šele takrat, ko bodo razpravljali o vprašanjih, ki so v I preučevanju.
Bevin je odklonil predlog, ki 8e je glasil: To zborovanje pridava, da sloni edino upanje za trajen mir na mednarodnem aPrejemu socializma in obsoja navidezno nadaljevanje, s strani vlade, tradicionalne linije konservativne stranke, ki sloni na politiki sile v tujini. Zboro-Vanje zahteva vrnitev laburi-; s-ične stranke k zunanji politi-| *i, politiki podpore socialistič-n*h in protiimperialističnih sil v vsem svetu.*
Bevin Je dejal, da ne bi bilo, če j h* bili sprejeli to rešitev na konfe-| venci, nobenega dvoma o načinu, po I katerem bi sl jo jutri razlagale I dru6e države. Prepričan je, da bi
predlog hotel izraziti obsodbo in da po vsem tem, kar je bilo rečeno v Parizu, ga imeli za grajo politike, kateri misli slediti.
V odgovor na kritike o načinu sprejemanja uradnikov britanske diplomatske službe, Je Bevin dejal: »Prevzel sem vodstvo te službe Julija meseca preteklega leta. Ali misli konferenca, da nisem storil ničesar v tem pogledu? Ce je kaj takega, o čemer se smem pohvaliti, da Imam na tem svetu, Je prav moja organizatorska sposobnost. Nekateri imajo poslaništvo v tujini kot urad, kjer razpravljajo izključno o političnih zadevah. Toda poslaništvo v tujini razpravlja tudi o drugih zadevah in jaz sem odločen, preden zapustim zunanje ministrstvo, da tl posli dosežejo učinkovitost.*
Bevin Je dejal, da je prepričal medvojno koalicijsko vlado, da uvede v službe v tujini nameščence za sindikalna vprašanja in da namerava uvesti še druge tudi za Kitaj, sko in Daljni Vzhod. Podpora, ki jo Je prejel od »Delavske zveze*, je bila bržkone največja sila, ki jo je mogel Imeti zunanji minister pri zastopanju Velike Britanije v tujini.
Palestinsko vprašanje
O Palestini je Bevin dejal, da je 4o težko vprašanje, ki bo v resnici ^nimalo ministrstvo kolonij, a je Priznal, da ga ni mogoče imeti za kolonijsko vprašanje, temveč za Mednarodno. »Prišel sem do zaključka, da enostavna Izločitev *bele knjige* (t. j. angleški načrt 24 ureditev Palestine) ne bi dalač d°vedla. Povabili smo Združene dr-,ave. naj se nam pridružijo pri rezanju tega vprašanja. Zelo sem jim hvaležen, da so se udeležile te-ka dela. Ce bomo jutri poslali v Pa-s*tin0 100.000 Zidov, bi moral po-slati tja že eno divizijo britanskih et in tega ne nameravam storiti'.* Bevin je dejal, da mora zdaj reči t<J°m in Arabcem, naj polo/e °r°žje, »Mislim, da bo lažje doseči r ih napredek, če bodo prvi in ru*>i to storili.* Način obdavče. Var>ja v Angliji je tak, da mi ne Moremo potrošiti drugih 200 mllt-Mft°v funtov za Palestino. Kolikor °'j Poučujem odnošaje Palestine s j ar>sjordanljo, toliko bolj se prepričujem, da morata priti obe deželi do zaključka, da mora zemlja postati last drt»Ve. «Predaednlk Roo-sevelt in br,tansUa ylada gta 9e ob.
ZMi* t a Se. bosta posvetovala z Židi. To go obljubm obema narodo-ma in Bevin je dejal. da upa, da ne bo v bodoče nobeden od njiju da. jal dvoumnih obljub, ki povzročajo raz'i<na razlaganja.
®*vin Je tako nadaljeval: »Kot 8eM mogel ugotoviti, ni zahteva
Zidov zahteva po domovini, temveč po državi, ki bi mogla dvigniti svoj glas tudi do svetovnih državnih pisarn. To je, kar skušam uresničiti, a Je potrebno Imeti potrpljenje in močno delati, da to dosežemo.
Bevin je nato dejal, da so ravnali z Arabci z veliko plemenitostjo in da je izmed glavnih namenov, ki jih Velika Britanija zasleduje na Srednjem Vzhodu, dvig življenjskih pogojev v teh državah.
Minister je dejal poleg tega, da je izjavil Zidom in Arabcem, da je prostora dovolj, tudi če bi bilo na milijone vseljencev. Zahteval Je od njih, naj ne uveljavljajo svojih podrobnih stališč z namenom, da od-gode sklenitev trajnega sporazuma, ampak naj po redni poti sklenejo sporazum z namenom, da odpravijo vse »pore.
Bevin je dejal, da ne more sprejeti trditve, po kateri naj bi Žide v Evropi in ostalih deželah izključili, Zaveda se, da so okusili stra. hote plinskih celic, a čeprav bo britanska vlada napravila za Palestino vse, kar je mogoče, jih bo »e mnogo ostalo zunaj nje.
»Biti Zid — je dejal minister — ne pomeni, da ni mogoče uživati vseh pravic neke dtžave, kot vsi ostali državljani. Ne morem sprijeti teorije, da Je nekega človeka mogoče Izgnati iz neke države, ker je Žid in napravil bom vse, kar je v moji moči, da bodo izenačeni z ostalimi državljani.*
Španske zadeve
P Je obravnaval Španijo, je Ji* * * * vLn dejal: »Menim, da bi mo-.11 Franco odstopiti, če se druge zLa0Ve ne bi vtikale v notranje snihV h ftPaniJe- Bil sem v tein mT**11 3 španskim narodom se O*6 Skušnje mi pravijo, da voinp^1?01 boje državljanske
državi i k0t Be -ie b°jite vi- V več sVfri?bkl vojni 80 izStibili cev k , sonarodnjakov Span-veliir- .Angleži svojih ljudi v faSaS' Uverjen sem, da je ferenc’v ka Pravična- Na kon-tev r 1 born zagovarjal odobri-gofinodlO^U,0^e’ ki bo umaknila v škodorBlt° sankcije, ki bi šle Španiji, j^^adnega človeka v vesti tetra ! ,bi bil° pametno iz-
•O" p«Crpa-
da Mora biti n Prilikah ®*m deJal Clje> Pripravljen1-041' k‘ UVede aanK’
UvcdIi Sank ni i	26 v°ino- 'Ce bl
Povzročilo jL Protl SpaniJk 1)1 to »amesto da	4pan«kega naroda,
Pomoč, gpa	*' Pridobili njegovo
bl znova 2a°,, *° zaakrblj<ni, da ne b0mo pustili 9 V nerede 'n če jih
sti PrebivalstvaTo1)0,10 airoke pla' da »e rešijo Fran-a*”^1 p°8krbele'
»Nikoli nisem bil navdušen nad ukrepom za odpoklic veleposlanikov. Ne vem, zakaj naj bi bila prisotnost veleposlanika stvar tolikšne važnosti. Pred leti smo odpoklicali našega veleposlanika iz Sovjetske zveze, a politike Sovjetske zveze nismo nikoli spremenili.
Zdaj pa mi pravijo, da bi morali odpoklicati našege veleposlanika iz Španije. Poteza, ki je ne bi spremljala pozitivna politika, Je brez vrednosti.
»Medtem ko ne morem natančno povedati, kakšne akcije bodo za-počeli, ali jih predlagali, -sem pripravljen, da se posvetujem z Združenimi državami in Francijo, ki sta najbolj neposredno prizadeti ob tedanjem trenotku na španskem vprašanju.*
Ob tej točki je Bevin napravil pomemben premolk in njegove nadaljnje pripombe so očitno merile na dejstvo, da je Sovjetska zveza nedavno priznala režim v Argentini.
»Upam — je dejal — da kdo ki zdaj ne priznava Franca, ne bo tega storil v kratkem*.
Sovjetska zveza
Bevin se je nato bavii s predlogom na zborovanju, ki zalito-va najtesnejše odnošaje s So-\jetsko zvezo. «Ta predlog se zdi zelo nedolžen — je dejal Bevin — a vsebuje v prvi vrsti mnenje, da jaz ne gojim simpar lij do Sovjetsko zveze. Menim, da je to tudi namen njegove vsebine. Ali je morda i«a tem zborovanju kdo, ki je v preteklosti napravil več od mene v obrambo sovjetske revolucije?
»Danes se to pozablja, toda ko Sovjeti niso bili prijatelji, sem bil jaz, ki sem pozival pristaniške in druge delavce k \ztrajnosti in ustanovitvi akcijskega odbora za zaustavitev politike Lloyda Georgea. Pobijal sem Churchillovo politiko vmešavanja v notranje zadeve Sovjetske zveze, katere posledice zdaj čutimo. Upri sem se vsakemu poizkusu prekinitve pogajanj s Sovjetsko zvezo in zahvala za take moje akcije je bil poizkus komunistov uničiti zvezo, ki sem jo zgradil.
»Zilliacus (t. j. laburistični poslanec, skrajni levičar) pravi, da nisem nikoli poizkušal razpravljati o pogodbi s Sovjetsko zvezo. Moral bi bolje poznati delavnost na tem področju, saj sem izdelal poročilo poslanski zbornici o tej stvari*.
Ob tej točki se je Bevin obrnil na svoje kritike in dejal: «Zakaj tako govorite? Ce želite prispevati k popolnemu zlomu med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo, je potrebno, da se spomnite, da so največji sovražniki prijateljstva s Sovjetsko zvezo vprav zagovorniki Sovjetske zveze v tej državi sami. To so tudi vedno bili.
«V Moskvi sem razpravljal s Stalinom o točkah, v katerih se britanski in sovjetski interesi stikajo. Dejal sem mu, da je ra njega in zame najboljša stvar mazanje krogličnih ležajev na tak način, da ne bo trenja, ko se bomo sestali. S svoje strani sem »a to pripravljen*.
Bevin je spet nekoliko premolknil in nato nadaljeval: «Kaj drugega morem storiti? Razgovarjal sem se z veleposlanikom, a kot vidite, nismo dosegli ničesar. Ni nam uspelo doseči kaj točnega. Vsekakor pa danes ne bom dejal ničesar, ker nočem povzročiti jeze in zapletov, z ozirom na nadaljnje poizkuse, ki jih nameravam izvesti prihodnji teden.*
Razgovori z Molotovom
Bevin je pripomnil, da je z namenom, da izboljša trgovinske odnošaje a Sovjetsko zvezo, imel razgovore z Molotovom ln da se je sir Stafford Cripps ponudil, da gre z letalom v Moskvo razpravljat o trgovskih vprašanjih.
«Ce nismo dobili nobenega odgovora, zakaj nas grajate?* je vprašal Bevin.
»Vsi listi naše države objavljajo vse Molotovljeve in Stalinove govore. Govor, ki sem ga i,n# j»z v spodnji zbornici, pa se ni pojavil niti v enem sovjetskem listu. Kaj je vzrok, da sovjetskemu ljudstvu ne dovolijo vedeti, kaj se dogaja drugod? Ce me hočete poučiti o izmenjavi idej, vas, verjemite mi, ne oviramo. Organizirali smo radijske oddaje pri BBC za Sovjetsko zvezo in hvaležen sem Sovjetski zvezi, da nas je zato pooblastila.
V Moskvi sem- predlagal u-stanovitev neposredne letalske službe med Moskvo ln Londonom. Dejali so mi, da ne bo nikdar, razen ob posebnih prilikah in v primeru posebnega sporazuma, mogoče dovoliti, da bo prispelo v Sovjetsko zvezo angleško letalo.*
Bevin je nadaljeval: «Če ne moremo imeti medsebojnih od-nošajev, kaj morem napraviti? Ne morem začeti z vojno, da bi prisilil Sovjete k temu. Ne morem napraviti ničesar v tej stvari, staviti morem samo vprašanja*.
Bevin je dejal poleg tega, da je predlagal podaljšanje prijateljske pogodbe med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo na 50 let, ko je obiskal Moskvo, Stalin pa je odgovoril, da bi jo bilo treba popraviti.
Perzija
Bevin Je nadaljeval, rekoč, da Je naletel na težave glede Perzije. Predlagal Je, da bi poelali v deželo komisije, toda predlogu pl sledilo ničesar, ker je Želel, da b. dosegli pristanek perzijske vlade.
Britanska vlada je vztrajala, da so njene sile umaknili iz Perzije, ne glede, kaj se godi drugod. Bevin Je mnenja, da je s silo primera mogoče končno zmagati v Igri.
Nemčija
Ko je obravnaval Nemčijo, je Bevin izjavil, da Francija Zeli ločiti Porurje in da jo on zaradi tega ne more kritizirati. Francijo je Nemčija trikrat napadla in treba bl bilo biti na njenem mestu, da bi razumeli skrb zaradi pomanjkanja varnosti. Bevin je predlagal, da bi postavili evropsko industrijo Porurja pod mednarodno nadzorstvo zaradi dejstva, če bi temeljila politika Nemčije samo na vojni odškodnini in bl skušali prisiliti 66 milijonov ljudi v najstrašnejšo bedo, bl Nemci slej ali prej našli način, da bi se temu Izognili.
«Tako politiko imam za nevarno in zato govorim za namenitev velikih zalog za izboljšanje Življenjske ravni vse Evrope. Pustimo, naj bodo številni proizvodi Porurja pol-izdelani in bodo pritekali v Francijo, Italijo, Jugoslavijo ln ostale drZave.*
Bevin preučuje francoski načrt in je pozval Francoze, naj tudi oni preuče njegovega. Angleži niso pri. speli do dogmatskih zaključkov.
«Priznavam, da sem odgovoren za izdatek 80 milijonov šterlingov na leto v breme britanskemu zakladu in to zakaj? Zato, ker sem se boril proti razdelitvi Evrope* Bojim se te razdelitve in se bom nadalje boril proti njej. Vprašali so me, če bi bil pripravljen podpisati ločeni sporazum, ki bi bi) nasproten konkretnim odločitvam med vojno. Ne vem, e kakšnim! merami bodo dosegli popravo mirovnih pogodb, toda noben narod ne more biti večno v vojni z ostalimi državami. Medtem ko se trudim, da bi sledil določeni metodi, moramo najti rešitev. Ne moremo tako dalje. To je nevzdržno!
»Amerika je lahko kapitalistična dežela, a to ne pomeni, da bo vedno. V Združenih državah so v gibanju velike sile in kadar se Američani gibljejo, napravijo to zelo hitro, kot so napravili v vojni.*
Bevin ima ponudbo Amerike za 25-letno pogodbo za zagotovitev razorožitve Nemčije za zelo pametno. Tako Bevin, kot njegovi kolegi v vladi so odobrili predlog.
Ni njegova naloga, niti ni naloga
Sestanek arabskih vladarjev
Nedavno so se nekateri arabski vladarji sestali na dvodnevnem zbvrovaju na kraljevskem posestvu Inshass pri Kairu. Razgovarjali so se o zadevah, ki se tičejo Arabcev in Bližnjega' Vzhoda. V sredini slike vidimo egipčanskega kralja Faruka. Na njegovi desnici sedi novi transjordanski kralj, na levici pa
Abdul Illah, iraški regent.
drugega zunanjega ministra razpravljati o gospodarskem ustroju druge države. Sovjetska zveza je socializirana i»j Velika Britanija deloma. Amerika more Imeti zaupanje v zasebno pobudo in velik* naloga Velike Britanije je povezati te sile in obvarovati mir.
»NI ml predlog za pogodbo samo ugajal, ampak sem dejal tudi, da je predlog izšel iz tistega dela Amerike, ki gleda v bodočnost. V Ameriki so možje, ki predstavljajo cvetje med cvetjem naprednega liberalizma. Jaz stiskam roko vsem naprednim ljudem sveta, da končno obdrZim mir.
«Govore, da smo Imeli namen ustvariti zapadni blok. Toda vzhodni blok že obstaja. Ne bi hotel izvajati nobenega pritiska za zavezništvo Francije z zahodnimi velesilami, ker me skrbi, da ne bi povzročil delitve Evrope. To je vprašanje, ki ga bomo morali urediti prihodnji teden, če ga bo sploh mogoče kdaj urediti.
«Upam, da mi poslušalci verjamejo, da sem napravil vse, da prikažem resnico. Ne morem preprečiti, da mi konzervativci v nekaterih primerih ne bi pritrjevali. Odobravali mi niso pri egiptovskem vprašanju. Največje stvari se v življenju napravijo pogostoma vprav v trenotkih največje nepriljubljenosti. Dokler bom na tem mestu, ne bom podpiral nobenega načrta ali strategije ln oddelitev sil za napad na Sovjetsko zvezo in mislim, da ni v vsej vladj človeka, ki bi mislil drugače. Nikoli ne bomo mogli niti za trenotek gojiti Ideje ekspanzije.
Črta Stettin - Albanija
«Strašna stvar je ' potegniti črto od Stettlna do Albanije in si misliti. da za to črto obstaja blok. Ce se to zgodi, bomo imeli v Evropi po sili razmer dva tabora ln to bo pot, ki bo vodila do movega spopada. Dejal sem generaliatmu Stalinu in Molotovu, da nočemo deliti Evrope. Skupno z Bjrrnesom sem ju povabil, naj prideta na naši področji in se prepričata o tem, kaj se dogaja. Ne metajte blata na nas in nas ne obtožujte, da se ne držimo pogodbe, dokler se o tem ne prepričate. Dovolite, da bo komisija štirih velesil mogla Iti povsod in se prepričati o tem, kar se dogaja. Ko boste napravili to, pustite maše namestnike, da bodo skušali doseči sporazum, To bo dalo vsem zavest varnosti. K temu je usmerjena moja pot in zato pozivamo, da pohitimo s sklenitvijo mirovne pogodbe z Avstrijo ter želimo osvoboditi Podonavje in ostale predele tujih sil.
»Dovolite, da bodo narodi spet začeli živeti, da bo spet vzcvetela trgovina, da bo blago prihajalo na deželo ln živila, ki so proizvod dežele, v industrijske predele.
»Dovolite, da bo Evropa znova začela žeti uspehe. Njen uspeh ji bo dal možnost pozabiti na strahote nacizma in Evropa, zibelka civilizacije, bo dala
svetu novo in svetlo civilizacijo*.
Bevin je govoril 80 minut in ob koncu so ga dolgo in navdušeno pozdravljali.
Komunistov niso sprejeli v laburistično stranko
Na včerajšnjem zasedanju laburističnega kongresa so odbili z več kot 2 milijonsko večino glasov predlog, ki ga je predložila »Engineering Amela U-nion», ki se je priključila laburistični stranki. V predlogu so podpirali komunistično zahtevo po priključitvi k laburistični stranki. Predlog so odbili z 2,678,000 proti 468.000 glasovom.
Novi izvršni odbor britanske laburistične stranke je izvolil za svojega predsednika dosedanjega podpredsednika ministra Noel Baker-ja. Za novega podpredsednika so izvolili ministra za gorivo Emanuela Shinwella.
Izvršni odbor je razen tega odločil, da bo prevzel mesto voditelja delegacije, ki bo šla prihodnji teden v Nemčijo, sindikalni voditelj Sam Watson Durham, namesto bivšega predsednika prof. Ha-rolda Lasklja, ki potrebuje nekaj odmora pred svojim potovanjem v Moskvo.
AfiGENTINSEI TISE ODKRIVA
IDEOLOŠKE PARALELE
MED ARGENTINSKIM IN SOVJETSKIM REŽIMOM
ARGENTINSKI KOMUNISTI NE NAPADAJO VEC PERONA, TEMVEČ ZAHODNE DEMOKRACIJE
LONDON, 13. junija — Dopisnik lista »Times* piše i* Buenos Airesa, da je po nedavnem sporazumu med argentinsko republiko in Sovjetsko zvezo o Izmenjdvi diplomatskih predstavnikov priilo pet sovjetskih diplomatov v argentinsko prestolnico.
Dopisnik dodaja, da je neki poslanec Peronove stranke predlagal v zbornici, naj bi poslali v Sovjetsko zvezo parlamentarni odbor. Nadalje poroča, da odkriva argentinski nacionalistični tisk nepričakovane ideološke paralele med režimoma v Argentini in v Sovjetski zvezi. Nacionalistlbni list sDemoorada* M je naklonjen Peronovi vladi, je napisal, da je mogla samo proletarska vlada, kakor je vlada polkovnika Perona, želeti, da živi Argentina v dobri harmoniji s Sovjetsko zvezo.
Komunistični list »La Moran je, kakor poroča dopisnik, že nekaj tednov sim nehal kritizirati argentinsko vlado in polkovnika Perona in namesto tega namerja svoje puščice proti anglosaksonskim silam.	\
Izjava predstavnika angleškega zunanjega ministrstva
0 razpravi proli Mihailoviču
Nadaljevanje zasliševanja
LONDON, 13. junija — Neki predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je včeraj v Londonu izjavil, da so vsa navodila, ki so jih dobili britanski častniki, ki so skočili med vojno s padali v Jugoslavijo, da sodelujejo v Mihajlovičem, delali za dosego sporazuma med Miha jlovlčemi silami in med Titovimi partizani. Ta Izjava se nanaša na trditve z včerajšnjega zasedanja razprave proli Miha ji oviču, na podlagi katerih naj bi britanski častniki večali sovražnost med partizani in Mihajlovi-čevimi silami.
Beograjska razprava
Obtožnica proti generalu Draži Mihajloviču, ki v celoti obsega 6.000 strani in ga dolži sodelovanja s sovražnikom ter vojnih zločinov, navaja, da je general Mihajlovič odredil svojim silam umik s položaja proti Nt-mcem in splošen napad proti partizanom. S tem naj bi general Mihajlovič prelomil dogovor, ki ga je pet dni prej sklenil z maršalom Titom.
Nadaljnja trditev obtožnice je, da je bil vodja vojačke misije Združenih držav polkovnik McDowell prisoten pri srečanju med Mihajlo. vičera in nemškim poveljnikom Staekerjem v avgustu mesecu 1944 in da je tedaj zahteval, naj bi Nemci predali orožje samo Mihajloviču.
Ena izmed obdolžitev vojnih zločinov dočsi poveljnika Bakifciča (borca Mihajlovičevih sil), da je ubil angleškega majorja Terence A-thertona ln njegovega radiotelegrafista, nekega angleškega narednika.
Na drugem zasedanju je obtoženec, ko je sedel na klop za priče, da bi ga zaslišali, izjavil, da ni kriv zločina kolaboraclo-nizma in vojnih zločinov. Dejal je, da je odklonil ameriške ponudbe, da bi ga branili na razpravi.
Mihajlovič je dejal, da se je trikrat sestal s Titom in da sta izdelala pisan sporazum za so-
delovanje s partizani in da so bili potem krajevni spori in so nastali spopadi.
Mihajlovič je priznal, da so Titovi partizani začeli prvi z na-
padi proti napadalcem, medtem
ko je on čakal na »ugodni trenotek*. Priznal je tudi, da je
v letu 1941 sodeloval s srbsko lutkovno NediČevo vlado.
Mihajlovič je pri nadaljevanju razprave izjavil, da je zahteval angleško posredovanje med njegovo skupino in partizani maršala Tita, britanska vlada pa je odklonila povabilo in celo svetovala, naj se upre partizanom.
Mihajlovič je dejal, da so bili častniki britanskega vojaškega odposlanstva na tekočem o dejstvu, da so njegove sile, četniki, sodelovale z Nemci. O operacijah leta 1948 proti partizanom v Bosni in Črni gori je Mihajlovič dejal, da je vedel, da Nemci, Italijani in ustaške sile delujejo na isti strani kot četniki. Njegove poveljnike, je dodal, je treba imeti odgovorne zato, ker niso poslušali njegovih navodil. Obtoženec je nato naglasil spopade, ki so se primerili med četniškimi poveljniki in je dejal, da je bil nekoč obkoljen od svojih ljudi, oboroženih s strojnicami. Potem je priznal, da je izdal Italijanom ukaz za boj prod partizanom.
ZAPISKI
Razplet italijanske krize
De Dasperi začasni predsednik
RIM, 13. junija. — Podpredsednik vlade in predsednik socialistične stranke Peter Nenni je poslal poslanico socialističnemu zborovanju v Milanu, v kateri je dejal: «Od včeraj nihamo med komedijo in tragedijo, s finalom komedije ali skorajda burke. Prvi sem, ki priznavam, da je bilo kraljevo obnašanje takoj po referendumu navdahnjeno s plemenitostjo. Kralj je izjavil, da se pokori ljudski volji in da je pripravljen zapustiti Italijo, takoj ko bodo proglasili izide referenduma. Toda nenadoma je Umberto sledil svojim bedastim svetovalcem in izjavil, da ne bo več odpotoval, ker proglasitev izidov s strani kasacijskega sodišča ni dokončna.	,
V resnici pa je avtomatično,
«t>o
sami moči zakonov, prenehala kraljeva oblast, čim so razglasili izid referenduma, ki je v prid republike. Ce se kralj slučajno ne bi uklonil, bi se postavil izven zakona. Ce bi se poslužll zvijače, da bi podaljšal za nekaj dni svoje bivanje v Italiji, bi zaključil z osmeHtvljo vlogo kralja, ki jo je prevzel v težkih okoliščinah z neko dostojanstvenostjo. Vlada je napravila svojo dolžnost. Republikanski narod bo storil svojo ter bo stal na straži, da ne bo ljudska volja varana, zasmehovana in poteptanav.
Peter Nenni je izjavil novinarjem, da so neutemeljene govorice, po katerih naj bi se Orlando, Nitti in kompromisna rešitev: razsodi naj Bonomi zavzeli za karija. Pc njegovem mnenju bi bila najboljša .ustavodajna zbornica, ki naj bi se sestala v soboto ali najkesneje v ponedeljek. Predsednik zbornice Orlando je Imel dolg sestanek z ministrom Romito, Bonomi pa z De Gasperijem.
Kakor poroča BBC, se Je dane* zvedelo v Rimu, da »o izbruhnil no-
vi nemiri med monarhisti ter le-publlkancl. V Tarantu objokujejo mnogo ranjenih zaradi spopadov, ki so bili včeraj popoldne. V Neaplju so storili energične ukrepe, da bi preprečili ponovitev incidentov, zaradi katerih je bilo 5 oseb ubitih ter 60 ranjenih. Diplomatski ured. nik BBC piše: »Ni prav nobene podlage v glasovih, da bi se zavezniška komisija vmešavala v Italijanske spor*. Angleški ter ameriški zastopniki so se objektivno zadržali. Uradno so Izjavili v Londonu, da je britanski veleposlanik Sir Noel Baker prejel posebna navodila, naj se ne spušča v nikake spletke Italijanske notranje politike.
Kralj Umberto je Sinoči poslal De Gasperiju pismo, v katerem pravi, da znova potrjuje svojo namero spoštovati narodno voljo.
Vlada je Izdala Izjavo, v kateri pravi, da je De Gasperl prevzel posle začasnega predsednika države. Vlada poziva prebivalstvo, naj vzdrži red in mir. Kralj Umberto bo danes zapustil Italijo.
TURŠKA VAS
Turška vlada skuša izvesti vse ukrepe, da bi novi zakon dejansko uspel, da pa bi se izognila kakršnemu koH zmanjšanju na. rodnega dohodka, kateri bi mogel biti posledica razkosanja velikih kmetskih posestev. Zakon bodo izvajali postopoma, okraj za okra. jem. Mogoče Je, da bo trajalo celo 20 let, preden ga bodo uvedli v zadnjem delu Turčije. Pri poljedelskem ministrstvu so ustanovili poseben urad, ki bo nadzoroval Izvajanje zakona s pomočjo izkušenega u radm« tva poljedelskega ministrstva, poljedelske banke in poljedelskega zavoda. Novim kmetskim posestnikom bodo sta. vili na razpolago kredit, semena, umetna gnojila ln mpderne polje, delake stroje. Vzorne kmetije v različnih delih dežele Jim bodo služile kot krajevni pouk o sodobnih načinih obdelave zemlje. Šport, ki M nastali zaradi razlastitve ali razdelitve zemlje, bodo takoj prišli pred poseben potujoča razsodišča.
Izboljšanje usode turškega kmeta, kateremu obljublja izvedba za. kona o agrarni reformi velik napredek, bi bilo nepopolno, če ga ne bl dopolnila izobrazba kmetskih sinov. Voditelji nova Turčije se zanimajo tudi za to vprašanje. Podeželsko prebivalstvo Turčije živi v 40.000 majhnih mestih, trgih in vaseh, izmed katerih ima 32.000 naselij prebivalstvo, katerega število ne presega 400. Po podatkih iz leta 1935 znaša nepismenost med podeželskim prebivalstvom 89.3 odstotka. Leta 1935 je bilo celotno število učiteljev v podeželskih okrajih samo 8.200, -tako da je ostalo 31.000 vasi brez prosvetnih ustanov. K velikim gmotnim težavam, da, bi zatrpali to veliko vrzel, so se pridružile še psihološke o^tre. Učitelji, ki so vzrastli v mestih, so se upirali sprejeti službena mesta v oddaljenih podeželskih okrajih, kjer so so čutili sami «kot izgnanci* v negostoljubnem okolišu med zaostalim prebivalstvom. Vaščani, ki so občutili to njihovo -razpoloženje, so bili nezaupljivi ln Cesto sovražno razpoloženi do meščanskega »tujca*, ki Je skuša) učiti njihovo otroke nekoristno čitanje knjig io jih zadrževal od »koristnega*, to je donosnega dela na polju. To vprašanje je bilo videt) nerešljivo, dokler se niso odločili, da ao začeli vzgajati učitelje iz kmetskih sinov.
Prvi poizkus so naredili leta 1938. Stopetdeeet mladeničev kmetskega rodu, ki so se odlikovali za časa vojaške službe po razumnosti, sposobnosti in podjetnosti, ao odšli na vzon.se kmetije. Tu so obiskovali poseboe izobraževalne tečaje, nakar so jih postavili za učitelje v njihovih rojstnih vaseh. Novi učitelji so biti sposobni in ao jih njihovi sovaščani prijazno apre. jeli, ker so bili veseli, da bodo učili njihove otroke praktičnih predmetov, ker so jih kot poznavalci krajevnih prilik in običajev znali pravilno oceniti in izbrati.
Ta poskus so razširili z zakonom, katerega so sprejeli v mesecu aprilu 1940, ki je določal ustanovitev ln delovanje učiteljskih zavodov, katerih naloga je bila preskrbeti strokovno. izobrazbo mladim dečkom ln deklicam kmetskega stanu, katere so določili za učitelje in učiteljice v kmetskih okrajih. Ko dokončajo 15 let starosti, pošljejo tiste, ki so končali predhodno izobrazbo v zavode, kjer obiskujejo 6 letne posebne tečaje. Najprej se učijo splošnih predmetov (turškega jezika, računstva, zgodovine, zemljepisa športa, narodnih običajev in plesov ter godbe); praktičnih sodobnih načinov kmetovanja ln živinoreje; končno obrti, ki so koristne za kmetsko življenje, posebno gradnjo in popravilo kmetskih hiš. Za dekleta so uredili posebna tečaje za gospodinjstvo, atrežništvo in porodništvo. Vsi, ki obiskujejo te tečaje, se morajo obvezati služiti 20 let kot učitelji, čim dokon. čajo Izobrazbo na teh zavodih.
Doalej so ustanovili 20 učiteljskih zavodov. Ko bodo načrt izvedli do konca, bodo lme)i 24 takšnih ustanov, ki bodo razstreljene po vsej Turčiji, razen tega pa še osrednjo višjo v mestu Ha-san-Oglan v bližini Ankare. Cenijo, da dokoma vsako leto na teh zavodih študij najmanj 3000 mladeničev in deklet, tako da bo v desetih ali petnajstih letih vsaka turška vas ali naselje Imelo osnovno šolo z učiteljem, ki bo sposoben izvrševati avoje naloge in Imel vse pogoje, da prevzame vodilno vlogo v krajevnem javnem in socialnem življenju. (Konec)
JOSE’ G1RAL V FRANCIJI
New York, 13. junija Josč Gtral, ministrski predsednik i pa neke republikanske vlade v izgnanstvu, bo prihodnjo nedeljo odpotoval iz Mehike in ee nastani* v Franciji.
GOSPODARSTVO | | IZ SLOVENIJE
PREMOG V ANGLIJI
Kot vedno, tako zavisi tudi danes gospodarska blaginja Evrope v veliki meri od razmer v britanski industriji. Britanska industrija pa s svoje strani zavisi od premoga. Zato bo v korist vsakogar, da bi Britanija pridobivala čim več premoga, da bi obdi^ala svoja tovarne v obratu ter s tem krila potrebe domače potrošnje in potrebe izvoza.
Bred vojno je 20% britanskega :z. voza v Evropo predstavljal premog. Danes, ko je potreba po premogu v Evropi večja kot kdaj koli poprej, Britanija ne more kriti niti svojih ] lastnih potreb. Poglejmo najprej, I kako je to nastalo, nato pa, kaj so ukrenili, da bi položaj izboljšali.
To vpraJanje je nastalo zaradi splošnega vojnega napora v Britaniji. Ljudje so bili potrebni doma za proizvajanje orožja in streliva. Pravtako pa so bili potrebni, da pomnožijo vojaške vrste. Nekatere gospodarske panoge so proglasili za važne za vojno. Med temi je bilo tudi rudarstvo. Za delo v rudnikih pa so prišli v poštev samo starejši možje. Rudarje v starosti pod trideset let so vpoklicali in sicer večino zato da bi služili v vojski. Krepki rudarji iz Durhama, Yorks-hira in južnega Walesa so pokazali že večkrat v zgodovini, da je upravičen njihov sloves kot najboljša pehota. Minula vojna je to ponovno dokazala. V angleški armadi se je posebno izkazala 50. divizija iz severnega Humbrija, ki je imela pomembno vlogo pri uspehih zaveznikov v Sredozemlju. Sestavljali so jo predvsem rudarji, ki so postali_ vojaki kot že njihovi očetje v prvi svetovni vojni. Tako so za kopanje premoga prišli vpo. štev starejši rudarji; proizvodnja je seveda padla. Ko Je postala nevarno nizka, Je bilo mnogo govora o demobilizaciji rudarjev. Ti pa so si medtem pridobili vojnih izkušenj, da Jih niso mogli pogrešiti. Zato je vlada odredila za delo v rudnikih vojno obvezne mladeniče v starosti 18 let. To pa je bila samo delna rešitev problema. Mlade rudarje Je bilo treba šele usposobiti za delo, za kar je bilo treba časa. Mnogim od njih, ki niso zrasli v rudarski tradiciji, delo v rudnikih ni ugajalo. Pa tudi če bi bili vsi izvezbani in navdušeni za delo, bi bilo njihovo število daleč ped stanjem leta 1939. Tako so morali se vedno opravljati levji delež opravil starejši rudarji. Delali so tež,'e in več kot kdajkoli poprej. Trudili so se, da bi odvrnili nevarnost, da ne bi bilo dovolj premoga za redno obratovanje vsega vojnega ustroja.
In tudi nič več.
Danes Je vprašanje različno, toda nič manj nujno. Vojne je konec, toda porast proizvodnje britanskega premoga je nujno potreben za blaginjo v Evropi. Mladi možje prihajajo iz vojske. Nekateri se vračajo k svojemu delu v rudnikih, oslali pa so sl našli delo v drugih panogah. Število rudarjev Je še vedno daleč pod minimalno potrebo, toda na srečo se dviga. Vlada še ni zadovoljna s položajem, toda njena poročila začenja prevevati val opreznega optimizma.
Eden izmed najvzpobtidneJSih vidikov vprašanja, kot ga vidijo rudarji s svojega stališča, Je odločitev, da preidejo premogovniki v državno last. Nezaupanje in nasprotovanje med delavci in zasebnimi podjetniki Je tako staro, kot Je podjetniški ustroj. Rudarji opravljajo umazano in nevarno delo. Vedno so imeli občutek, opravičen ali ne, da jih skušajo lastniki rudnikov Izkoriščati, da bi dosegli dobiček. Res Je, da so do nedavna rudarji prejemali nizke mezde in delali pod slabimi delovnimi pogoji, Njihova rešitev je bila v skupni lasti, to pomeni, da bi rudarji kot del narodne skupnosti bili lastniki rudnikov. Pod laburistično vlado so zdaj to dosegli. Zakon o odkupu premogovnikov so predložili angleškemu parlamentu, ki ga je sprejel.
Med vojno so se mezde in delovni pogoji v velikanskem obsegu izboljšali. Povprečna mezda rudarja
stoji danes na šestem mestu na lestvici mezd industrijskega delavstva. Zagotovljeno ima minimalno mezdo prav tako pa ni nobene omejitve, koliko lahko zasluži na podlagi zmogljivosti svojega dela. To seveda ima tudi svoje slabe strani, katere podjetniki nikakor niso zamudili poudarjati. Ce dela morebiti samo štiri dni v tednu, lahko rudar za ves teden. Zadosti zasluži za svoj način življenja. V teh razmerah je le prav malo vzpobti-de za cenzurno delo. Polovica mezde, katero bi na ta način zaslužil, gre za plačilo dohodninskega davka. V trgovinah pa ni -dejansko ničesar, kar bi si mogel kupiti s preostalo polovico svojega zaslužka. Zaradi tega je med rudarji razširjena navada, da izostanejo dan ali dva na teden od dela, zaradi cesar trpi proizvodnja. Da bi to prepre. čili, so predlagali različne ukrepe.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Dansko trgovinsko ministrstvo
je sklenilo, da bo racioniranje sladkorja, masla in kruha podalj. ano najmanj še za eno leto.
«Ljudska pravica* poziva prebivalstvo, naj budno pazi na ljudske sovražnike in škodljivce. Ljudstvo svari pred podobnimi nesrečami, kot Je bila ona, ki se je pripetila v Kragujevcu in ki je zahtevala 40 do 50 smrtnih žrtev. S preiskavo so ugotovili, da je nesrečo pripisati sabotaži sovražnih elementov, ki se ne ustavijo pred nobenim zločinom, samo da bi zaustavili obnovo in razvoj države. Poročilo pravi, da se omenjeni zločin ne bi mogel pripetiti, ce bi bilo dovolj budnosti. Hkratu pa naj bo ta sabotaža zadnji opomin vsem državljanom, naj se zavedajo, da bodo ostanki reakcionarjev še vedno napenjali vse sile, samo da bi škodovali državi irf obnovi. Boj proti takšnim sovražnim elementom ni samo stvar organov ljudske oblasti, ampak mora biti sestavni del občeljudskega delovnega poleta.
«Ljudska pravica* javlja, da bodo z načrtnim gospodarstvom spremenili Jugoslavijo v gospodarsko napredno državo; v stari državi Je bilo gospodarstvo zelo zaostalo, ker je bila pretežna večina industrije v rokah zasebnih kapitalistov, ki so gospodarstvo usmerjali po svojih zasebnih dobičkarskih vidi-
Razvoj kinomatografa v Angliji
Pred nedavnim so v Angliji slavili obletnico prve predstave kinematografa bratov Lumičre. Ta veliki izum, ki so ga v Parizu prvič občudovali leta 1895, v Londonu pa v januarju naslednjega leta, je prinesel svetu ime «kino». Takrat povsem novo ime je postalo najbolj razširjena zabava po vsem svetu.
Kino, kakršnega občudujemo danes, ni izum enega samega človeka, marveč sad marljivega dela Številnih znanstvenikov. Bratje Lu-miere ne bi mogli zgraditi svojega aparata, če pred njimi ne bi bilo drugih odkritij; vsak znanstvenik se ima zahvaliti za svojo iznajdbo tudi znanstvenikom, ki so Uveli pred njim. Verjetno noben izum ni izpopolnjevalo toliko mož. Ce bi napravili seznam njihovih imen, bi gotovo presegal Številko 100. V tre-notku, ko skuSa Velika Britanija zasesti drugo mesto v kinematografski industriji, se nam zdi vredno, da se spomnimo moi, ki so bili mejniki in dali iznajdbi kina svoji prispevek.
Dr. Paul Mark Roget je danes slaven samo zaradi svojega <iThe-saurusa« — besednjaka istoimenk — ki ga lahko najdete na pisalni mizi vsakega angleškega pisatelja. V pozabljenje se je izgubil spis istega avtorja eTrajanje slike premikajočih se predmetov«, ki je bil temelj prvih živih slik. Vsa umetnost temelji na optični prevari; večji del predstave ostane platno belo,- samo zaradi trajanja predstave v očesu gledalec tega ne opazi. Dr. Roget je poslal leta 1824 svoje delo Britanski kraljevski drulbi. S tem je vzpodbudil k natančnejšemu preučevanju večje Število znanstvenikov, med njimi znanega astronoma sira Johna Her-schela in «ooeta elektrike» Michaela Faradaga. Delo je ostalo temelj neštetim iznajdbam in izpopolnitvami 20 stoletja.
Iznajdba, oziroma izpopolnitev fotografiranja, je največje vainosti v razvoju premikajočih se slik. V letu 1872 je kinomatografska umetnost že tako napredovala, da je Edward Muybridge, ki se je rodil v Kingston-Thamesu blizu Londona in se nato preselil v Ameriko, mogel izdelati serijo slik konja v galopu. Muybridge se ni bavil s kino-matografijo, delal je le po navodilih nekega4 kalifornijskega bogataša, ki je lelel videti, kako se premikajo konjeve noge, ko jim z očmi ne moremo slediti. Njegova serija slik, ki točno kale, kar je lelel, so v resnici «live slike«, ki bi jih lahko projicirali na platno. Ker pa je bil njegov namen analiza, ne pa sinteza, se ni spuSčal dalje. Vsekakor je nova iznajdba
dala pobudo mnogim francoskim znanstvenikom, ki so se livo zanimali za novo umetnost.
V preteklem stoletju, med 80 In 90 leti, so se mnogi molje posvetili rešitvi naloge, da bi izdelovali slike stvari v gibanju. Zlasti v Ameriki, Angliji in Franciji je bilo veliko zanimanje. Edison je reSil nešteta tehnična vprašanja, jih pa ni izkoristil, ker je mislil, da na platnu projicirana slika nikoli ne bo imela trgovskega pomena. V Angliji se je Vfilliamu Friese-Greeneu iz Bristola posrečilo posneti prizore s prometnih cest in njegov patent St. 00131 z dne 21. junija 1889 je sploSno znan kot «prvi patent» v kinomatografiji Friese-Gfeeneu se ni posrečilo najti mecena; umrl jo kot siromak. Tudi njemu ktnomatograjska umetnost ni prinesla več koristi kakor Edisonu,
Med pionirje v Angliji lahko Štejemo R. W. Paula, ki je izumil projekcijski aparat, katerega je imenoval «Teatrograf«. Prva javna predstava je bila v finsburSkem tehničnem institutu v Londonu, istega večera so bratje Lumiere predvajali svoj film v Regent Poly-technic. Teatrograf je dobil novo ime aAnimatogref» in lastnik se je obvezal za dva tedna s predstavami v dvorani Alhambra v Londonu. Ostal je dve leti, ko je zaradi jasnejših in bolj stabilnih njegov aparat postal zastarel g
Najbolj čudna zgodba v zvezi z razvojem filma v Angliji je gotovo zgodba Augustina Le Princea. Rojen je bil v Franciji, kjer se je spoznal s sinom Josepha Whitleya, ustanovitelja znamenite topilnice bakra, in z njim odpotoval v Anglijo. Delal je v tvrdki in se pozneje poročil z Witleyevo hčerko. Le Princea so zanimale alive slike« in je na Whitleyevo pobudo napredoval. Leta 1888 je izdelal dva aparata in snemal filme sorodnikov ter promet na mestnem mostu. Istega leta je menil, da je prišel trenotek, ko bi svoja aparata lahko izkoristil in nesel v Ameriko. Dobro ju je zavil in se Sel poslovit od brata v Francijo, preden se je vkrcal na ladjo, ki bi ga morala nesti v Nem York. Poslovil sc je od brata in stopil na vlak, ki je peljal proti Digioneu. Nikoli niso
kih. Nekatere osnovne panoge industrije so sploh manjkale. Značilno Je bilo tudi to, da je bila močno razvita takšna industrija, za katero v državi ni bilo dovolj surovin (prekomeren razvoj tekstilne industrije) ali pa se je razvila predaleč od surovinskih baz. Po drugi strani pa se ni razvila tista industrija, za katero Je bilo doma dovolj surovin (kemično predelovanje lesa, industrija bakra, aluminija itd.). Zdaj bo dižava za zaščito življenjskih koristi ljudstva, za ljudsko blaginjo in za pravilno izkoriščanje vseh gospodarskih možnosti in sil usmerjala gospodarsko življenje in razvoj industrije s splošnim gospo, darskim načrtom, pri čemer se bo opirala predvsem na državni in zadružen! sektor tar bo izvajala siplošno nadzorstvo nad zasebnim sektorjem gospodarstva.
Za Binkošti so na Bledu z velikimi svečanostmi zaceli z novo ljudsko letoviško sezono. Za to priliko so organizirali posebne vlake, ki so vozili iz Ljubljane in iz Maribora. Poročajo, da ja te dni obiskalo Bled okoli 8000 ljudi iz VBeh krajev Slovenije. Udeleženci so bili predvsem delavci, nameščenci in kmetje. V soboto zvečer so poleg glasbenih prireditev imeli tudi bengalično razsvetljavo jezera, gradu in obalnih hotelov.
TRŽAŠKA KRONIKA
V Trbovljah so že leta 1928 osnovali podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je postavila najvidnejši višinski točki Zasavja — na Mrzlici (1119 metrov) planinsko kočo. Med vojno so v .Zasavju uničili in porušili vse planinske domove in naprave. Zgorela je tudi koča na Mrzlici. Po končani vojni so pričeli z deli za obnovo mrzliške planinske koče. De. la se bližajo koncu.
Ves šolski okolici v znanem zdravilišču Dolenjskih Toplicah se veliko vnemo pripravlja za kulturno proslavo 100 letnice tamkajšnje sole, ki bo v dneh 15. In 16- junija.
ZANIMIVOSTI
V	Madridu so zaključili pred vojaškim sodiščem razpravo proti devetim bivšim republikanskim častnikom in štirim civilistom. Sodišče je šest obtolencev oprostilo, ostali pa so dobili od 4 do 12 tet zapora.
• • •
Letalo tipa «Lancaster«, ki ga je vodil letalski častnik Bennett, je odpotovalo iz Londona v ponedeljek ob 8. uri zjutraj in je prispelo v Buenos^ Aires v torek ob 15.16 uri. Doseglo je nov rekord, in sicer časom 31 ur in 16 minut.
* * •
V	Nemčiji je umrl v starosti 86 let znani romanopisec in komediograf Gerhart Hauptmann, Noblov nagrajenec.
* * *
Na Duflaju so zaradi prenizkih živilskih obrokov stavkali tiskarski delavci. Dunaj je bil v torek popoldne bfez časnikov.
• * *
Izreden svetlobni pojav so opazovali v začetku tega tedna na Finskem. Prebivalci Helsinkov so videli v veliki višini gibanje svetlobe, ki je bilo podobno raketi in je puščalo za seboj dolgo sled dima.
• * *
Tisočem italijanskih vojnih ujetnikov so po poročilih Usta <s.Lon-don Star« dovolili, da ostanejo, če se ne lele vrniti v domovino, v Angliji, kot tujci in delijo v poljedelstvu.
• •.
Nekaj RAFovih bombnikov tipa Lancaster, ki so sodelovali na proslavi zmage v Londonu, bo obiskalo nekatera ameriška letališča. Letala se bodo udeleiila dneva ameriškega letalstva 1. avgusta. Letala Lanca-
ničesar več slišali o njem ali njegovi1 ster, ki bodo letela v Zdruitne
prtljagi; nihče ni mogel razrešiti uganke.
Zgodilo se je šest let pred slavno kinomatografsko predstavo bratov Lumiere v Regent Polytechnicu. če bi Le Prince ostal pri iivljenju, bi jih verjetno prehitel. Njegovi filmi so še ohranjeni in kamen na hiši v Leedsu, kjer je delal, spominja na njegov prispevek kinomatografiji.
države, pripadajo neki skupini, ki je sodelovala pri britanskih letalskih silah pri bombardiranju Japonske.
* ♦ *
Švicarska radijska postaja je javila, da se je po nedavnem potresnem sunku v Vališkem kantonu, vsulo približno 4 milijone kub. metrov skal in prsti; pri tem je izginilo neko jezero.
TRI BRITANSKE VOJNE LADJE PRISPELE V .TRST
Včeraj pozno popoldne so se zasidrale ob pomolu v Trstu 10.000 tonska križarka «Liverpool» ter rušilca «Chevrot» in «Ch:lder»; vse tri ladje so enote angleške vojne mornarice.
Križarka «Liverpool»» je bila že prej v Trstu. Ladja je priplula naše pristanišče 21. decembra preteklega leta in je odplula v prvih dneh januarja, ker je šla na novo službeno mesto, ki ji je bilo od-kazano v 15. skupini križark (Sre dozemlje). «Liverpool» ima 9 šest palčnih topov, osem po 4 in šest 21 palčnih cevi za spuščanje torpe dov. Posadka šteje tisoč častnikov in mož.
Poleg ((Liverpoola* in omenjenih dveh rušilcev sta zasidrani v Trstu dve britanski fregati, in sicer «St, Bride’s Bay», ki sta manjši od rušilcev.
Tržačani čistijo mesto
V tržaški občini so začeli v velikem obsegu izvajati načrt o odstranitvi ruševin. Zaradi vojne je bilo mnogo zasebnih in industrijskih zemljišč polno ruševin. Te bi, če bi jih pustili v sedanjem položaju, pomenile nevarnost za higieno, ovirale bi ulični promet, onemogočale obnovo poslopij ter kvarile lepoto mesta. Zato bodo te ruševine odstranili pod vodstvom Zavezniške vojaške uprave, brez stroškov v strani lastnikov poslopij; treba je vložiti samo prošnjo, naslovljeno na krajevni Tehnični urad.
Osebe ali tvrdke, ki bi želele izkoristiti to olajšavo, dobijo v Tehničnem uradu (mestna palača, soba 44) primerne obrazce, ki jih morajo nato izpolnjene vrniti istemu uradu. Tehnični urad bo obvestil lastnika o začetku del. Lastnik ali njegov zastopnik mora priti določenega dne na kraj, ki naj bo očiščen ruševin ter mora označiti material, ki naj ne bo odstranjen. Za ta material mora poskrbeti lastnik sam potrebne delavce in plačati nastale stroške. Neuporabni material bo brezplačno nato odstranil Tehnični urad.
Ce bodo lastniki ruševin opustili vložitev prijave pred 1. julijem, bo občina poskrbela na podlagi odgovarjajočih zakonov za odstranitev ruševin ter prisilila lastnika k plačilu nastalih stroškov.
Meščani so v veliki meri spoznali potrebo po odstranitvi ruševin Tehnični urad je dobil že mnogo prošenj ter je že začel z odstranje-valnimi deli.
prehrana
Nove dodatne nakaznice za bolnike. Danes se je začelo na oddelku za dodatke bolnikom (trg. Vec-chia l-lii) razdeljevanje novih dodatnih nakaznic za bolnike, ki bodo veljale za štirimesečje julij-oktober '46. Nakaznice bodo razdeljevali po naslednjem redu: četrtek 13. črke A do C; petek 14. črke D do K; sobota 15. črke L do O; ponedeljek 17. črke P do R; torek 18. črke S do Z. Interesenti morajo pri dvigu omenjenih nakaznic predložiti novo navadno živilsko nakaznico in osebno izkaznico. Potrošnikom v Rojanu in na Opčinah bodo razdeljevali dodatne nakaznice za bolnike na pristojnih živilskih uradih, ne glede na abecedni red. Uradne ure od 8. do 12. ure.
Predbeleiba na racjonirana živila.
Vsi potrošniki tržaške občine morajo do 20. t. m. predbeležiti racio-nirana živila pri poljubnih trgovcih in se obenem vpisati v register za odjemalce. Potrošniki, ki še niso prejeli novih živilskih nakaznic za štirimesečje julij — oktober ’46, naj se takoj zglase na Prehranjevalnem uradu, kjer bodo prejeli nakaznice, da bodo mogli opraviti predbeležbo.
Razdeljevanje sladkoija, Sepral sporoča, da so danes začeli razdeljevati po 200 gr sladkorja vsem potrošnikom v Trstu In pokrajini. Konec razdeljevanja 30. t. m. Cena sladkoria 50 lir za kg.
Včerajšnji poulični neredi
Policija Jul. krajine vzpostavila red
Ko je policija Julijske krajine včeraj zvečer delala v bližini Sv. Jakoba prehod za promet med številno množico, katere očividni namen je bil priti v središče mesta, so padli streli. Zaradi streljanja ni bil nihče ranjen, več policistov pa so ljudje ranili, ko so metali kamenje, ki so ga izluščili iz cestnega tlaka.
Spopad — najhujši med
številnimi včerajšnjimi incidenti — se je pripetil približno ob 22. uri v bližini prehoda od sv. Jakoba na trg Garibaldi. Policisti pod poveljr stvom zavezniških častnikov so nekaj časa zadrževali množico, ki Je klicala in prepevala politične pesmi. Da bi vzpostavila promet, ki je zastal na področju sv. Jakoba in tudi na trgu Garibaldi, je p0. licija pozvala motoriste, naj cdpro pot vozilom. Takrat pa je množ'-ca, ki jo je policija zadrževala, začela luščiti iz tlaka kamenje In ga metati.
Policija je nato pritisnila proti množici s kamioni. Ko se je del množice umikal, so se v mraku zabliskali streli Iz samokresov. Policija je vrgla nekaj solzilnih bomb, nakar je policija kljub nadaljnjemu petju političnih pesmi in kričanju, vzpostavila red.
V prvih večernih urah je bilo nekaj prask na bivšem trgu Impero iu. trgu Garibaldi. Po italijanski demonstraciji, ki je bila v proslavo ustanovitve italijanske republike in prve obletnice delovanja Zavezniške vojaške uprave na področju A na trgu Unita, se Je množica zbrala na trgu Impero. Tam je prišlo do spopadov, pri katerih so igrale važno vlogo tudi ženske. Aretirali so precej oseb. Kesnejc je prišla po ulici Alfredo Oriani skupina ljudi. Zdelo se je, da je prišla od sv. Jakoba. Zciašla so je pred policijskim kordonom. Tedaj je nekaj posameznikov po stranskih ulicah vdrlo na trg Impero. Na raznih krajih je prišlo do nekaterih prask.
Do pouličnih neredov je prišlo približno uro kesneje, ko je bilo na trgu Unita italijansko javno zborovanje.
Pozno ponoči so policijski uradniki javili, da je bilo med demone straeijami aretiranih sedem moških in ena ženska. Ravno tako so javili, da so prepeljali v splošno bolnišnico 23 oseb zaradi lažjih poškodb. Neki zavezniški policijski častnik je izjavil, da sq bile nekatere oeebe ranjene od kamnov,
ki so jih metali iz nekaterih hiš v ulici Molin a Vento. Ranjen je bil tudi oeki policijski inšpektor, podlnspektor ter pet agentov policijskega' zbora.
Seja občinskega sveta
PRELOŽITEV NEKATERIH TOČK DNEVNEGA REDA
Včeraj popoldne je bila kratka j seja občinskega sveta, na kateri st odobrili zapisnik zadnje seje H izenačili odškodnine za izredna dej la občinskimi delavcem; ostal« točke dnevnega reda so preložili med drugim tudi vprašanje pove1 čanja precejalne naprave v vodo vodu «G. Randacclo* ter zgraditev nove dvigalne naprave na goro Calvo. Ob 18.30 url je predsednik zaključil sejo, ker pri slučajnosti!) ni noben svetnik prosil za besedo, j*
Razprava proti skvadristom
Zaključek zasliševanja obtožencev in , začetek zasliševanja obtežilnih prič
Na ((razpravi proti skvadristom* so včeraj zaključili zasliševanje obtožencev; pričeli so z zasliševanjem številnih obremenilnih prič.
Ob otvoritvi zasedanja je predsednik obtožil Antonia Manzello, ki so ga zaslišal; pred včerajšnjim zvečer, tudi pobega dne 7. augusta 1943, skupno s Tiberijem Fortijem 'n Italom Gallo iz vojašnice 58. 'egije milice, kjer so bili zaprti. Obtoženec je zanikal krivdo.
Po zaslišanju navzočih obtožencev je začel predsednik s čitanjem raznih izjavi, ki so jih podali nekateri odsotni obtoženci. V neki izjavi Tiberija Fortija, ki jo je poda! v sodnih-, zaporih v Bologni, kjer je bil obtoženec zaprt zaradi ovadbe nekega Tržačana, zanika, da bi bil fašist in da bi se udeležil kakršnih koli fašističnih demonstracij. Razen bega iz vojašnice obtožujejo Fortija, da Je zbežal iz očesne klinike v Bologni 3. januarja 1946. Fortija obtožujejo tudi, da Je sodeloval pri uničenju prostorov restavracije ((Evropa*. Glede na plenjenje trgovin je dajal, da se je omejil na eno samo plenjenje.
Virgilio Tome je priznal, da je bil udeležen pri plenjenju, da pa je zadrževal množico. Lulgi Bu-sico je izrazil svoje navdušenje nad uspehom akcije.
Italo Galla je izjašil, da se je znašel na kraju plenjenja kot opazovalec. Tudi on — kakor Romeo Gaggriari, ki zanika udeležbo — Je podpisal izjavo, s katero zvrača vso odgovornost na zveznega tajnika.
Ernesto Saraceni je priznal, da s« je udeležil akcij.
Massimo Saraceni Je zanikal vs< obtožbe in zvrača odgovornost n3 zveznega tapnika. Razen tega j« izjavil, da je bilo v Trstu 1200 skvadristov, od katerih jih je 120 tvorilo častno stotnijo.
Po kratkem odmoru je sodišč« začelo z zasliševanjem prič, med katerimi so bile naslednje: Giovarv ni Cuccoli, Teodoro Radin, Marcel' la Mingotova, Ivan Dobrilovic, Josip Prečevac In Josip Dobrilovic, Občinstvo se je med izpovedbami prič večkrat zgražalo nad dejanji obtožencev, posebno še, ko so nekateri zanikali vsako krivdo.
Nezakonita posest
zavezniškega blaga
Včeraj so stopile pred stotnik* Leaninga, ki je predsedoval nagle mu sodišču Zavezniške vojaške i» prave, razne osebe, ki so jih obte žili zaradi nezakonite posesti za' vezniskega blaga. Slo je za mal« vredne stvari.
Na stanovanju Margherite Deve ti so našli 210 cigaret, nekaj koso* mila in dvoje vojaških hlač. Obtff ženka je dejala, da je podaril hlačt sinu neki zavezniški vojak, ker m* je pomagal pisati nekaj pisem v I' talijanščini, medtem ko je cigaret*! in milo dobila od nekaterih drugi# vojakov, katerim Je prala perila Stotnik Leaning je sprejel branil' čevo prošnjo za nizko ali pogojn« kazen ter je Devotijevo obsodil n* en mesec zapora pogojno.
Plačevanje taks
Trgovska zveza naznanja: s Splošnim ukazom št. 49 je bila objavljena višina taks, ki je stopila veljavo 1. maja t. 1. Omenjeni ukaz spreminja in povišuje plačevanje kolekovine za potrdila, račune, izkazila, obračune In vse druge javne listine, kakor tudi za ra-čune za blago uvoženo iz tujine, za posamezne ali skupne račune, ki spadajo pod dohodninski davek Itd.
Kolekovine do 1 lire so podvojene, nad 2 lirami pa so povišane za različne vsote. Prizadeti lahko dobe podrobna navodila pri Zvezi trgovcev v ulici IX avgusta št. 11-1. nadstr.
Aretacije in tatvina kolesa
Zaradi pijanosti, žaljenja in upiranja organom javne varnosti, je policija prijela 31 letnega Henrika Šuligoja, 25 letnega Stanka Kodriča in 38 letnega Cirila Goljo.
Včeraj je policija priprla tudi 43 letnega Ansel.m Guerinija, ker Je žalil nekega podčastnika cijmne policije.
Včeraj je policija prejela eno samo prijavo tatvine kolesa, in sicer tat odpeljal kolo gospodinji Fiorini Pellarinijevi, stanujoči na Tržaški cesti 56.

P. G. WODEHOUSE
52.
M01/IMR PSMITH
Gospod Wilberfloss je pogledal gospoda Philpottsa. Gospod Asher je pogledal gospoda Wilberflossa. Gospod WatermaQ, se je vznemiril ln nehote brcnil ob maCko.
»Nikoli še nisem kaj takšnega doživel!* je vzkliknil gospod, Wil-berfloSa.
Žalosten nasmešek se je pojavil ni Psmithovih ustnicah.
«A1! se spominjate, prijatelj Wa-terman — če se ne motim, sem rekel prav vam — ali se spominjate, pravim, kako sem nekdaj komentiral najin prvi pogovor, ko sem vam rekel, da c<e smemo zamenjati nenavadnih stvari z neverjetnimi? In zdaj vam kažem prijatelja Wilberflosaa, ki spet greši, kot nekdaj vi, čeprav je videti zelo razumen mož.*
»Gospod Wlndsor mora takoj oditi!* Je dejal zelo razumen mož.
»Iz Blackwell’s Islanda?* Je vprašal. «Oh, če bi vam uspelo ukreniti kaj takšnega, bi si zaslužili njegovo največjo hvaležnost!
Samo s fižolovo Juho jim strežejo tam. Kruh pa fižolova juha, in še to, da se Bogu smili.*
Prekinil se je in posvetil svojo pozornost Jarvisu in gospodu Wa-termanu, katera sta se — kot je bilo videti — gledala nekoliko sovražno. Jarvis je namreč držal v naročju mačko in jezno gledal gospoda Watermana, ki se je odmaknil za nekoliko korakov; bil je videti nervozen.
»Kaj se je torej zgodilo, prijatelj Jarvis?*
«Taie človeček s pokvarjenimi i-^gami*, je obtoževalno dejal Bat Jarvis, »ml je pohodil mačko. Jaz...»
»Prisegam vam, da nisem nalašč. Zlvalica...*
Gospod Wilberfloss je posegel vmes in s studom premeril Jarvi-sa in Otta; nato je vprašal:
»Kdo sta ta-le dva, gospod Smith?*
»Ta-le ste vil* mu je odgovoril Jarvis, ki je bil navajen, da se mu
laskajo. »In kdo je ta-le pritlikavec z oguljenim nosom, gospod Smith?*
Psmith Je mahnil z rokami.
»Gospodje, gospodje*, je dejal, »ne govorimo tako! Mislil sem, da sem vas že predstavil. Prijatelj Jarvis, tu Je gospod Wilberfloss, ravnatelj 'Lagodnih trenotkov’. Prijatelj Wilberfloss (prav, da vam rečem, Zambuk bi vam popravil nos v enem samem dnevu), ta-le dva gospoda sta Bat Jarvis Irt Dolgi Otto; naša ravnatelja-boksača, ki nadomestujeta Kida Bradyja, ki je odsoten zaradi svojih poslov.*
»Kid Brady!» Je zakričal gospod Wilberfloss, »Prisilili ste me, da vas ponovno vprašam, da ml natančno razložite celo zadevo. Kaj? Zdravnik mi je ukazal, da 'moram oditi na počitnice vsaj za deset tednov; jaz sem zapusti) ravnateljstvo lista gospodu Windsorju mu dal točna navodila; včeraj se vrnil, poklical sem gospoda Philpottsa ln kaj sem našel? V moji odsotnosti je list popolnoma propadel!*
»Propadel?* je ponovil Psmith. «Nasprotno., Preglejte račune ln boste spregledali. Prodaja se vedno bolj viša. Nikoli še niso bili ’La-
ln
sem
godni trenotki’ tako aktivu!. Prijatelj Otto, ali mislite, da bi vas pes poslušal, če bi mu svetovali, naj ne laja, vsaj za nekoliko časa? Ima posluh, to je res; toda moti pogovor.*
Dolgi Otto je privzdignil svojo veliko nogo in brcnil psa; pes je žalostno zalajal; vrgel se je naprej ln butnil ob mačko, ki je stala na podu in žalostno gledala sestrico, ki jo je Jarvis nežno negoval v naročju. Mačka mu je opraskala gobec. Soba je kar odmevala od lajanja in mijavkanja.
»Zahtevam, da mi razložite!* je zakričal gospod Wilberfloss; čeprav je bil hrup velik, so ga vsekakor slišali vsi. *
«Prijatelj Otto*, je mirno dejal Psmith, »mislim, da bi se družba pomirila, če bi za nekaj trenotkov odvedli psa.*
Odprl mu je vrata. Pes Je takoj stekel ven in lz predsobe so slišali njegovo veselo lajanje. Prav gotovo se Je poigraval z mladim Ma-loneyem. Ko je spet nastala tišina, se je Psmith obrnil k ravnatelju.
»Kaj ste že dejali, prijatelj Wil-berfloss?*
«Kdo jf Brady? Gospod Phll-potts in jaz sva pazljivo pregledar
»a vsako številko lista, ki je izšla po mojem odhodu..,*
«Res književno zanimanje...* je zamrmral Psmith.
»...in v vsaki številki sva opazila sliko tega nespodobno oblečenega gospoda...*
»Precej jasno je, zakaj je bil tako oblečen.*
»...in čitala cele strani ostudnih življenjskih spominov.*
Psmith je zamahnil z roko. »Protestiram*, je dejal. »Dovolimo, da se kritizira, toda ne pustimo, da se kritika zlorablja. Vprašam prisotne, da mi povejo, ali ni vse to lepo in zanimivo?* Vzel je eno izmed zadnjih številk lista in jo odprl na strani, ki Je bila na razpolago Kidu.
«Poglejte», je dejal. »Pripoveduje o nekem neprijetnem spopadu s Mehiškim Joem. Bil je 'matoh’ v desetih spopadih. Poslušajte: 'Joe vstane za drugi spopad in me grdo pogleda, toda jaz se spomnim svoje matere ln ga udarim pod rebra. Joe se razjezi, toda nič mi ne more. Sodnik reče: Naprej! Joe me spet pogleda izpod čela. Dobro, dobro, pravi; zdaj te bom vrgel na sredo dvorane. Takoj potem, me udari z
vzklikati gospod
desne stran;; toda jaz ga objamem, in potepi...*
«Nehajte!» je Wilberfloss.
»Nadaljujte, nadaljujte, Sef*, je z odobravanjem dejal Jarvis. « o se pravi pripovedovati!*
»Ali ste slišali?* je zmagovalno dejal Psmith. »Kaj sem vam rekel? Prijatelj Jarvis, eden Izmed najboljših kritikov East Sidea odobrava Kidove spomine!*
»Jaz sem bil vedno za Kida*, je priznal Jarvis.
«Seveda, ^prijatelj Jarvis. Vem, da ljubite lepoto. Vraga*, Je po. tem navdušeno nadaljeval Psmith, »nekaj je v teh spominih, kar bi lahko vnelo kri skuhane ribe. Dovolite, da vam prečitam še en odstavek? Poglejmo, kje je? Ah, sem ga že našel. Torej: 'Dober način, da se iznebimo nasprotnika, je naslednji: ne smemo ga uporabljati na odru, ker je po pravilih Queensberryja prepovedan, toda lahko vam koristi, če vas kdo napade na ulici. Tako je. Medtem ko se napadalec pripravlja, da vas udari s pestjo, postavite prste vaše leve roke na njegova prša, potem udarite močno š spodnjim delom iste roke.
(nadaljevanje prihodnjič).
Fašist obsojen
na 30 let
V ponedeljek je imelo tržaško Izredno porotno sodišče zasedanje v Gorici, na katerem je sodilo 24 letnemu Emiliju Kočevarju iz Kanala ob Soči; bil je obtožen, da je sodeloval z nemškim napadalcem, ker je bil kot republikanski vojak član «Squadre della morte*, nadalje,- da je sodeloval pri številnih aretacijah, ropanjih in tatvinah v škodo domberskih kmetov, ki so pripadali partizanskemu gibanju. Obtoženec je bil kriv tudi smrti partizana Justa Višnjevima.
Obtoženec je zanikal vse obtožbe ter je izjavil, da je sodeloval v fašistični republikanski vojski samo kot član In straža.
Po zaslišanju prič, je javni tožilec predlagal, naj Kočevarja obsodijo na dosmrtno ječo. Sodišče je obtoženca obsodilo na o0 let zapora, na prepoved Izvrševanja /javnih služb in na nadzorstvo po prestani kazni za dobo dveh let.
Predsednik sodišča:	Thermes;
sodniki:	Robba, Prinzi, Vrabec;
javni tožilec: Piccoll.
Vložitev prošenj za avtomobilske gume
Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo sporoča, da je treba po navodilih Zavezriške vojaške uprave, 13. armadni zbor v Trstu, prošnje za nakazilo avtomobilskih gum predložiti v treh izvodih, in to na posebnih tiskovinah, ki jih je izdala ZVU. Prošnje za avtomo-- e, motocikle in tovorne avtomobile do nosilnosti 10 stotov, je treba vigniti pri omenjeni zbornici; za tovorne avtomobile z nosilnostjo nad lo stotov pa na centru za avtoprevoze.
Za prvo razdeljevanje gum bodo prišle v poštev samo prošnje vložene do 20. t. m.
PREHRANA
Predbelezba. Po domovih so za celi razdeljevati nove živilske nakaznice za StirimeBečje Ju"j tober 46. Potrošniki morajo predbeležiti racionlrana živila in se obenem vpisati v register odjemalcev do 25. t. m.
Mandljevo olje. Od danes dalje lahko vsak potrošnik, ki ima živilsko nakaznico za maščobe, dvigne na odrezek VII po 2 del mandljevega olja. Odrezek VIII pa naj potrošniki prihranijo za eventualo kesnejše razdeljevanje maščob.
K včerajšnjem obvestilu o razdeljevanju živil, dodajamo, da je cena maščob določena na 72 lir za kg.
5600 lir ln dokumente je izgubil
Dr. Ivan Bolč, okrajni nadzorni* slovenskih šol v Kobaridu, je prijavil, da Je v bližini Solkana izgubi' usnjeno aktovko, v kateri je im«' 5.600 lir in različne dokumente.
Tatvine ali izgube denarnic s® prijavile policiji naslednje osebe: 1® letna Josipina Berlot iz ulice Pari-n* 19, Emil Makuc iz ulice pasto" 14 in Ljudmila Kvalič iz St. Petra št. 203.
Požar
Zaradi eksplozije bencinske peči se je vnela lesena koliba na trgd Cesare Battisti, ki je služila z* menzo nekemu oddelku 88. divizija Kljub takojšnjemu nastopu gasilce^ je ogenj uničil eno tretjino kolib« in precej kuhinjske opreme.
ARETACIJA TATU
Kmetu Brunu Peresinu v bližin1 Gorice sta izginila dva stota P*«” n:ce, k' je bila še v snopih. Tatvin« je takoj prijavil policiji, ki je **■ fiela s preiskovanjem v okolici. I** dvorišču delavca Lina Miceva J® res našla ukradeno žito, poleg teg* pa še določeno količino trltola, 50® metrov telefonske žice in posodo * 7 litri strojnega olja. Ugotovili s°' da sta bila olje in žica last zflr vozniških slL Miceva Je policij«1 aretirala.
SAMOMOR ZARADI NESREČNE LJUBEZNI
Včeraj ob 16-30 uri je v splošni bolnišnici umrla 21 letna Nives Giancarli na posledicah zastrupitve z uspavalnim sredstvom. Ugotovi" so, da se je nesrečnica zastrupi'« zaradi nesrečne ljubezeni.
R A D t O
Slov. vesti: 7-15, 12.45, 20 23.15 vsb Ital. vesti; 7.30, 13, 20.15, 23, urI'
Četrtek, 13. junija 17 Prenos iz Vidma; 18 v l*-?1' 18-30 komorna , Peysl<i koncert sopranistke K«, le Slehanove; 19.15 Jože Pahor: venščma za Slovence; 19,30 slovenj narodne pesmi; 20.30 uganke K rad:u; 20.50 predavanje v ital-: ^ radijska igra v Ital.; nato la" glasba; 23.2 nočno zabavišče. \
Petek, 14. junija	m
7 Glasba za dobro jutro; (■j pestra jutranja glasba; 11.30 pr«*L; iz; Vidma; 11.45 univerza po 12 operna glasba; 12.30 politični ^4 mentar; 13.17 ameriški orkestri..a predavanje v Ital.; 14.15 pr™ vesti.	>
Glavni urednik:
PRIMOŽ B. BKDNI# Izdaja A. L S.