K'?'?1*
i\P-
t>L)U
;0^u'
PA
os^t°H
v>.p*V'
6b0
J*
K
rt Ji
L o*
IC ^
KOP tv
«iVl
urtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovim r	, .... ,.
Abb. postal« i gruppo Lena 4UU lir
Lelo XXXVU. Šl. 252 (11.074)
TRST, sobota, 24. oktobra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskjm pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni^EvropL
PRED ZAKLJUČKOM KONFERENCE 22 DRŽAVNIH POGLAVARJEV O ODNOSIH SEVER-JUG
Pozitiven zasuk ob Reaganovem pristanku na obnovitev «globalnih pogovorov» v OZN
Predsednik ZDA se je rešil is izolacije, a je postavil nekaj pogojev-Kitajska zahteva nova pogajanja pred koncem leta
NASTOP SERGEJA KRAIGHERJA
CANCUN — Velike pozornosti je bil na konferenci deležen nastop predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja, ki je obrazložil jugoslovanske poglede na razmere v svetovnem gospodarstvu in njene predloge, dosledne z načeli politike neuvrščenosti, za reševanje številnih perečih problemov, ki terjajo globalno skupno akcijo. Pri tem je obžaloval, da se vrha v Cancunu niso udeležile SZ in države vzhodnega bloka. Glavno vprašanje, iz katerega je treba po mnenju SFRJ izhajati, je čedalje večja zadolžitev držav v razvoju, ki vodi k zaustavljanju gospodarskih odnosov,■ kar terja nov pristop k mednarodnemu sodelovanju na finančno - monetarnem področju.
Stabilnost svetovnega gospodarstva ne more temeljiti na trajni razdelitvi med industrijslco razvite in nerazvite države. Eno najbolj tragičnih protislovij sedanjosti je problem lakote, je naglasil Kraigher, pri čemer mora mednarodna skupnost nuditi nerazvitim državam finančno in tehnično pomoč za razvoj kmetijstva in za zadovoljevanje energetskih potreb. Zastopnik SFRJ je zato zaključil, da je dolžnost cancunskega vrha, da prispeva k začetku globalnih pogovorov v okviru OZN, kjer naj se ob zajamčeni neodvisnosti in enakopravnosti vse države dogovorijo za uvajanje novega svetovnega gospodarskega reda.
OB VČERAJŠNJI VSEDRŽAVNI STAVKI
Sindikalna manifestacija v Trsta
CANCUN — čeprav še ni mogoče napovedati uspešnega zaključka malega vrha* 22 industrijsko razvitih in držav v razvoju o vprašanjih novih oblik sodelovanja pri svetovnem gospodarskem razvoju, ker se bo zasedanje končalo šele danes zjutraj in obstajajo še velike razlike v samem pojmovanju tega razvoja in sredstev, ki naj bi jih za to uporabljali, je zasedanje že doživelo nenadejan pozitiven zasuk. Pripisati ga je po vsem videzu vrsti križnih dvostranskih razgovorov med naj
višjimi zastopniki udeleženk, ki so se odvijali ob zasedanju, in med katerimi je. predstavnikom držav v razvoju ter samim zahodnoevropskim zaveznikom uspelo prepričati Reagana, da spremeni svoje nevzdržno stališče, ki je negativno pogojevalo možnost sporazuma.
Ameriški predsednik, ki je od svoje umestitve ob vseh priložnostih zavračal «globalne pogovore* v o-kviru OZN kot sredstvo za odpravo prepada med bogatimi ■ in revnimi
niiiiiliiiiiiiiiiiin
•iiiiiiimiiimiiiinmuiuiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimimiiiiiiiiiniinifiiiiiiiiiiJiiiiiitiiiii
PRIHODNJI SESTANEK NA SPOREDU V TOREK
Finančni zakon in proračun tema pogovora med Spadolinijem in finančnimi ministri
Vlada ne bo posredovala v kati in delodajalci glede
sporu med sindi-cene delovne sile
RIM — Predsednik vlade Spado-lini se je včeraj popoldne 'ponovno sestal s finančnimi ministri, s katerimi je proučil splošni gospodarski položaj in še zlasti vprašanje izvajanja finančnega zakona ter nadaljevanja globalnega dialoga z družbenimi silami tudi v luči pogovorov, ki jih je Spadolini imel s tajniki strank vladne večine in z načelniki poslanskih skupin. Včerajšnjega sestanka so se udeležili poleg Spado: linija zakladni minister Andreatta, finančni minister Formica, minister za industrijo Marcora, za delo • Di Giesi, za državne udeležbe De Mi-chelis ter minister za zdravstvo Al-tissimo.
Mimo uradnega komunikeja o pogovorih so zanimive izjave finančne-1 ga ministra Formice, ki je dejal,1 da trenutno razprava v parlamentu o finančnem zakonu iil o proračunu za 'leto 1982 dobro napreduje. Spadulitu in finančni h) gospodarski ministri se bodo spet sestali v torek, da bi preverili, kako poteka razprava o obeh vprašanjih. Formica je potrdil, da imajo posamezne parlamentarne skupine nekatere sugestije, ki pa so po njegovem mnenju v skladu s smernicami, ki so jih zarisali Spadolini in predsednik parlamentarnih skupin vladnih strank, časnikarji so vprašali finančnega ministra ali ima vlada *yoj načrt za rešitev spora med sindikalnimi organizacijami in delodajalci o stroških za delovno silo. Tormica je odgovoril, da za sedaj vlada nima nobenega svojega načrta, ker pač upa, da bo spor mogoče tešiti s pogajanji med predstavniki delavcev in delodajalcev, brez vladnega posredovanja. Za to. po njegovem mnenju, obstaja manevrski prostor. Če pa do takega sporazuma ne bi prišlo, potem bi vlada vsekakor bila prisiljena poseči.
•Minister Formica je govoril tudi o vprašanju zmanjšanja ali-kvot IRPEF in o zmanjšanju davčnega pritiska na draginjsko doklado. Kar zadeva IRPEF je že vse sklenjeno, je dejal (o tem smo pisali v včerajšnji številki), osialo pa je odvisno od nadaljevanja in izida pogajanj med sindikalnimi predstavniki in predstavniki delodajalcev. Ko bo to rešeno bo vlada lahko govorila o davkih, o zmanjšanju davčnega pritiska, o fi-skalizaciji socialnih dajatev, o tarifah in upravljanih cenah. Vlada pa lahko deluje le po dogovoru med družbenimi silami. Finančni minister je potrdil, da bo Spadolini sam stopil v stik s sindikati in delodajalci, da bi določili datum srečanja Z vlado. Bistvo vsega vprašanja pa je dejstvo, da morajo družbene sile najprej doseči sporazum o stroških za delovno silo. Brez tega vlada ne more v nobenem primeru poseči; z njegovimi trditvami, vsaj kar zadeva vprašanje pogajanj med sindikati in delodajalci, se je strinjal tudi minister za delo Di Giesi.
Nakladni minister Andreatta je potrdil, da je bil na sestanku s Spa-dolinijem govor o tarifah, o plačali m o politiki cen ter o načinu, kako bi vse to uskladili s smernicami vladne gospodarske politike. Proučili *o tudi posledice, ki jih je imela zamrznitev cen in tarif na velika Podjetja, ki skrbijo za javne storit-Y«. Kar zadeva finančni zakon pa je Andreatta izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da so načilniki parlamentarnih skupin zagotovili podporo vladni politiki.
Pri vsem tem je treba zabeležiti oster napad socialdemokratskega glasila TUmanita, ki v članku, ki ga pripisujejo tajniku stranke Longu, obtožuje Spadolinija, da zane marja odnos s strankami in da ima
V Jugoslaviji zopet posojila za avtomobile
za edinega svojega aagovertillVinr* vBEOGRAD	Inženir P<*ar'Ko-
l.nnnnf CnjkJnlinl	Ki' fllrll' trm.	n<ilnan4nt> >7 0	to
lament. Spadolini naj bi tudi r.il, da so sestanki s tajniki strank vladne večine popoinonia odveč. Čla; nek se nato nadaljuje z ugotovitvijo, da je sedanja vladna koalicija na stala po dvostranskih pogovorih, ki so bili dokaj zamudni in zahtevni in da mora torej predsednik vlade Spadolini dati absolutno prednost odnosom s strankami.
stič, zvezni sekretar za finance je v&rgj pa tiskovni konferenci dejal, da je ZIS sprejel spremembo in dopolnitev odloka o potrošniških posojilih za nakup avtomobilov.
Po najriovejši odločitvi, ki bo začela veljati najkasneje konec oktobra bodo morali kupci avtomobilov v gotovini plačati 60 odstotkov vrednosti avtomobila in prometni davek.
državami sveta in je nasprotno zagovarjal načelo dvostranskih pogajanj za nudenje pomoči nerazvitim na osnovi političnih pogojevanj, se je v Cancunu kot kaže premislil. Tak preokret mu je bržkone narekovala zavest, da je ostal na takih togih stališčih popolnoma osamljen, saj se zdi, da ga je zapustila celo najzvestejša zaveznica, angleška premierka Margaret Thatcher.
Ko je prišla vrsta nanj je na večernem sestanku prvega dne zasedanja (za Mehiko predsinočnjim, za nas včeraj zjutraj) Ronald Reagan sporočil drugim državnim poglavarjem. ki so ga poslušali ob ogromni okrogli mizi v hotelu »She-raton*. da ZDA sprejemajo globalno obravnavanje odnosov Sever -Jug, torej nadaljevanje priprav za «globalne pogovore* v okviru OZN. V zaskrbljeno vzdušje konference je zato zavel tok optimizma, čeprav je ameriški predsednik postavil za soglasje ZDA nekaj obvezujočih pogojev. Predvsem je Reagan zahteval, naj vključijo v agendo prihodnjih pogovorov tudi vprašanja liberalizacije trgovinskih izmenjav, energetskega in prehranskega razvoja in izboljšanja pogojev za privatne naložbe v državah v razvoju. Potrdil je nato nasprotovanje ustanavljanju kakršnekoli nove mednarodne institucije za pomoč nerazvitim, češ da zadostujejo že obstoječe, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (v katerih imajo ZDA odločilni vpliv). Zatrdil je, da bodo morali imeti pogovori za osrednjo tžfrio opredelitev sredstev za med
izmed udeležencev ni odkrito napadel, niti pred njegovim posegom niti potem, in to kljub temu, da so stališča vseh ostalih še vedno precej različna od njegovih. Reaganov vsaj delni preokret je vsekakor vzbudil v vseh delegacijah v bistvu ugodne komentarje in večje zaupanje v uspeh konference, ki ji je glavni smoter ravno »odprtje vrat* za nove globalne pogovore. Drugi vodilni državniki so v to smer pritisnili še odločneje. Kitajski predsednik vlade Zhao Ziyangsi je predlagal, naj se pogovori v OZN obnovijo še pred koncem leta ali najpozneje v začetku 1982.
Odprtih je torej še mnogo vprašanj, a prvi korak je bil kot kaže storjen: po Cancunu bo OZN odločala o obnovitvi globalnih pogajanj.
V okviru včerajšnje vsedržavne stavke je bila tudi v Trstu manifestacija stavkajočih delavcev s sprevodom po mestnih ulicah in z zborovanjem na Trgu Goldoni. Poročilo na 2. strani
PO VSEJ ITALIJI MNOŽIČNA SINDIKALNA ZBOROVANJA
Vsedržavna stavka delavcev v industriji odgovor Confindustrii in svarilo vladi
Delodajalci zmanjšujejo domet včerajšnje stavke - Odločni govori Luciana Lailie (v Rimu), Giorgia Benvenuta (v Milanu) in Franca Marini ja (v Neaplju)
narodni razvoj ob upoštevanju spe-, v glavnih italijanskih mestih, pa pri-
REVI — Ena največjih in najbolj uspelih sindikalnih manifestacij v zadnjih letih: s temi besedami so številni voditelji enotne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL ocenili včerajšnjo splošno štiriurno stavko v vseh industrijskih sektorjih. Mnenje delodajalcev je bilo drugačno, sgj je na primer vodstvo Fiata sporočilo, da je 1*'kakih 38 odstotkov delavcev izostalo od dela. Mimice na osrednjih- ijtasflfestacijab, ki »o hii*
cifične gospodarske politike posameznih držav. Nazadnje je zahteval, naj se prihodnji pogovori vodijo v duhu sodelovanja, brez nepotrebnih zaostritev vzdušja on primerjanju stališč.
Če ga je skrbelo, da bi izoliranih ZDA ne postavil' na zatožno klop, mu je to že uspelo, saj ga nobeden
Pertini prispel na Portugalsko
LIZBONA — Predsednik republike Pertini je včeraj odpotoval na tridnevni obisk na Portugalsko. Na letališču v Lizboni je Pertinija in zunanjega ministra Colomba pričakal sam portugalski predsednik Eanes, s katerim se je poglavar italijanske države v popoldanskih urah že sestal na skupnem pogovoru.
Portugalski tisk namenja obisku italijanskega predsednika velik poudarek. Pričakujejo namreč, da bo Pertini obnovil podporo Italije portugalskemu (kot že španskemu) vstopu v EGS, kar bi o-mogočilo tej državi, ki je le pred nekaj leti izbojevala demokracijo, da se izvleče iz družbene in gospodarske zaostalosti, v katero jo je pahnila dolgoletna diktatura. Italiji pa naj bi v zameno omogočili okrepitev gospodarskih odnosov z bivšimi portugalskimi kolonijami v Afriki, kar je še posebej pomembno po uspešnih Pertinijevih pogovorih z mozambiškim predsednikom Machelom in angolskim zunanjim ministrom Jorgejem.
Predsednik Pertini je popoldne položil venec na grob slavnega portugalskega pesnika Luisa De Ca-moesa, kasneje pa se je udeležil izrednega zasedanja parlamenta ob prisotnosti vseh poslancev.
čajo o tem, da je verjetno podatek sindikatov, ki ponekod govore tudi
0	90-odstotni udeležbi na stavki, mnogo bliže resnici, kot pa podatek delodajalcev.
Enotna sindikalna zveza je včeraj priredila tri osrednje manifestacije. V Rimu je govoril generalni tajnik CGIL Luciano Lama, ki je dejal, da ni namen sindikata, da zruši Spadolinijevo vlado, vendar pa se mora politika vlade spremeniti, kot se mora tudi spremeniti arogantno zadržanje zveze industrijcev. «Če na srečanju, ki ga bomo imeli prihodnji teden. s Spadolinijem, ne bomo dosegli konkretnih rezultatov, naj se nihče ne čudi, če se bo enotna federacija odločila za oster način boja,* je poudaril Luciano Lama, ki je govoril na trgu pred Ko-losejem kakim 25.000 delavcem. S tem bojem, je nadaljeval Lama, nameravajo delavci doseči resne in sprejemljive rešitve za bistvena vprašanja. Prišlo je do težav tudi v odnosih med sindikatom in delavci in tudi to predstavlja razlog za nujnost čimvečje enotnosti sindikata. Ta enotnost naj ne velja samo za strogo sindikalno vprašanje, ampak tudi za boj proti terorizmu, za prizadevanje za mir in popuščanje napetosti.
V Milanu je govoril glavni tajnik UIL Giorgio Benvenuto. V glavnem mestu Lombardije se je manifestacije udeležilo ogromno število delavcev industrijskih obratov, ki so v krizi in v katerih grozijo številnim delavcem odpusti. Zato je bila ta manifestacija, kljub neka-
1	terim omejenim protestom (na go-
vorniški oder so priletela tudi jabolka) še uspešnejša od rifnske, predvsem zaradi občutenega vprašanja zaposlitvene stopnje. Benvenuto je zavrnil zadnja stališča industrijcev in je dejal, da na ta način ni mogoče voditi boja proti inflaciji ter da se sindikati niso
pripravljeni pogajati o zmanjšanju kupne moči plače, o krčenju premične lestvice, pa tudi ne o napadli! na delovne pogodbe. Vladi m ministrom je treba jasna pove-ricty»d« nima smisla razpravljati, dokler industrije! ne -umaknejo svojih prejudicialnih predlogov. Sicer pa je Benvenuto zahteval od vlade jasnih obvez o investicijah, pa tudi odpravo zadnjih, ukrepov na področju zdravstva ter doslednost pri določanju cen javnih storitev. Tudi Benvenuto je ob koncu dejal, da včerajšnja stavka ne zadostuje, am-
iiiiiiuiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimnuiiiiiiiiiii
DELO BODO PREKINILI 28. OKTOBRA
Solidarnost napovedala splošno enourno stavko
Za sedaj pa naj bi se delavci ne udeležili drugih oblik protesta
VARŠAVA - Poljski delavci bodo v sredo, 28. oktobra za eno uro — od 12. do 13. prekrižali roke. Vsedržavno spošno «opozorilno» stavko so napovedali med včeraj-šnjim drugim dnem zasedanja državne komisije neodvisnega sindikata Solidarnosti, katero so namenili izključno temu vprašanju. »Protestno* stavko bodo podkrepili še z drugo »aktivno* stavko, do katere naj bi prišlo v prvih dneh no vembra v primeru, da vlada ne bi ugodila nekaterim zahtevam Solidarnosti. kot so takojšnja prekinitev repre.s_i.je do članov Solidarno-
aiiiiiiiiiimmmilllliHill........Ulmu.........ni......	liiiilliiiiliiiiiuiiiiuiiiiun.rt! ■iiiiiiiiiiiiiiilliinilliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiinimiiiiiinMiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinliiimtinmiMimMiaiiimiiiiliiiiiiiiiiniiiinliiiiiiiiiiiliiiuiiiiiiiiiiniiniiiiiiimiiiiiiiiiinuiiiiniiiililiiiiiiliiiiiiiii«
Danes v Rimu množična manifestacija za mir
RIM — Danes popoldne bo v Rimu toliko pričakovana manifestacija za mir. Vsi že govore, da bo to največja manifestacija, kar jih je italijaaska prestolnica videla v zadnjih letih. Govorijo o 200 tisoč udeleženci, 12 posebnih vlakih, 400 avtobusih. Nihče več ne more dobiti pregleda nad tem. kdo se bo manifestacije udeležil, katere osebnosti, katere organizacije, katere skupine se bodo v današnjem pohodu ustavile tako pred ameriško, kot tudi pred sovjetsko ambasado v Rimu.
Na strogo politični ravni je pomembna še zlasti vloga socialistične stranke. Podtajnik Valdo Spini je včeraj zavzel uradno strankino stališče in je v pismu prirediteljem pohoda sporočil, da socialisti, «kot je to že naredil predsednik socialistične internacionale Willy Brandt), pozdravljajo vse. ki se borijo za mir, za popuščanje napetosti in za razorožitev »odprto, ne enostransko in ne strumentali-zirano*. Spini dodaja, da socialisti ne soglašajo z zahtevo po enostranski zamrznitvi že sprejetih obvez italijanske vlade in parlamenta v zvezi z evroizstrclki. Zato socialisti ne smatrajo za primerno, da se udeležijo pohoda, kljub temu pa se bo na manifestaciji zbralo veliko število predstavnikov strankine levice in mnogo socialističnih parlamentarcev.
Če je torej pri socialistih opaziti znake odprtosti, pa vlada strogo vztraja pri svojih polemičnih stališčih. Spadolini 'je v nekem -intervjuju poudaril, da take manifestacije samo. otežkočajo delo za pogajalno mizo in je dejal, da dokler ostaja nevtronska bomba v skladišču je še vedno čas za pogajanja.
1 R. G.
Berlinguer kritično o Reaganovi politiki
RIM — Tajnik italijanske komunistične partije Berlinguer se je včeraj vrnil s svojega dolgega potovanja po nekaterih južnoameriških državah. O svojih pogovorih na Kubi, v Mehiki in Nikaragvi je Berlinguer dejal, da so bili vsekakor pozitivni in da se ni sestal samo z voditelji teh tre)! držav, temveč, da je v Mehiki imel stike tudi z voditelji demokratične revolucionarne fronte in fronte za osvoboditev San Salvadorja.
Največ pozornosti je Berlinguer ob povratku posvetil vprašanju zaostalosti, ki se stopnjuje in je tesno povezana z gospodarsko odvisnostjo .držav v razvoju od razvitih dežel. Razkorak med razvitimi in nerazvitimi se poglablja iz dneva v dan. K temu vsekakor prispeva tudi gospodarska politika Reaganove administracije, brezglava oboroževalna tekma ter sklep, da poveri rešitev vprašanja nerazvitosti iu zaostalosti kapitalističnim družbam.
Govoril je tudi o sedanji konferenci v Cancunu, ki se je po Berlinguerjevem mnenju odprla pod težkim vtisom Reaganovih izjav, ki bi hotel vprašanja odnosov med Severom in Jugom rešiti z dvostranskimi pogajanji in torej izključuje globalne pogovore. To nujno vodi v obnovitve imperialističnega iu kolonialističnega izkoriščanja, tako da bodo bogati še bolj bogati, revni pa vedno bolj revni. Omenil je tudi Sovjetsko zvezo, ki vsekakor nima odgovornosti za porajanje pojava zaostalosti in nerazvitosti, kar pa še ne pomeni, da mora ostati ob strani pri izdelavi strategije in pobud, ki naj nerazvitost premostijo in ustvarijo nov gospodarski red v svetu.
Berlinguer je povedal, da je mehiškemu predsedniku Lopezu Portillu piedočil dejstvo, da bi konferenca v Can-cunu bila mnogo bolj zanimiva, če bi se je udeležila tudi Sovjetska zveza.
Gedafi: V Italiji vladajo fašistične stranke
RIM — Intervju libijskega predsednika Gedafija, ki ga je včeraj oddajala italijanslca televizija, je dvignil mnogo prahu. Gedafi se je tokrat lotil italijanskega vodilnega političnega razreda, in še zlasti vladnih strank, katere je brez ovinkov obtožil, da so še vedno podvržene fašističnemu duhu. Gedafi je poudaril, da bi morali biti odnosi med Italijo in Libijo stabilni, trajni, strateški in koristni. Da tega ni, je kriva nestanovitnost v Italiji in boj za oblast ^nekaterih italijanskih desničarskih strank, ki jih še vedno vodi fašistični duh, ki so antisemitske in vsestransko nasprotne Libiji, kot sicer nasprotujejo celotnemu Vzhodu in seveda Islamu». Gedafi pravi, da imajo te stranke v sebi še vedno ostanke križarskih vojn in da v njih prevladujejo strankini interesi na škodo nacionalnih interesov Italije. Tako se tudi žrtvujejo gospodarski interesi italijanskega ljudstva pri sodelovanju z libijskim in z drugimi narodi. Vendar je Gedafi mnenja, da je italijansko ljudstvo dovolj osveščeno, da se zaveda negativnih posledic boja strank za oblast, še zlasti med skrajnimi fašističnimi desničarskimi strankami.
V zvezi z Gedafijevim intervjujem je včeraj zunanje ministrstvo izdalo krajše poročilo, v katerem pravi, da so take izjave o strankah in vladi v Italiji neutemeljene in da jih je mogoče pripisati samo človeku, ki ne pozna zgodovine in politične ureditve italijanske republike. Ti odnosi, meni zunanje ministrstvo, ne morejo spremeniti čutov tradicionalnega prijateljstva italijanskega ljudstva do libijskega ljudstva, pa tudi ne korektnih odnosov med Italijo in Libijo, vendar pa ne pripomorejo h krepitvi duha medsebojnega razumevanja.
sti, izboljšanje razmer pri razdeljevanju mesa in ustanovitev so cialnogospodarskega sveta, kot neodvisnega nadzornega organa.
Razprava med delegati Solidarnosti je bila zelo živahna in izglasovani dokument, s katerim napo veduje.jo splošno stavko, je bil večkrat spremenjen. V dokončni obli ki, ki je precej milejša od prvotne. so napovedano «abtivno* stavko omejili le na nekatera podjetja, kjer je neodvisni sindikat močnejši. Pod pojmom »aktivna* stavka, mislijo predstavniki Solidarnosti, na začasni prevzem uprave. podjetja v svoje roke, kot obliko samoupravljanja.
Zakaj je Solidarnost pravzaprav proglasila splošno enourno stavko-? Vzrok odločitve, ki na prvi pogled še bolj zaostruje" položaj na Poljskem. je moč tolmačiti s pozivom delavcem (ki ga ,ie moč razbrati v zadnjem delu dokumenta Solidarnosti) naj se do 28. oktobra ne udeležijo ali organizirajo razne krajevne ali deželne stavke, ki so v teh dneh dobesedno paralizirale proizvodnjo in pahnile vso državo v še večji kaos. Solidarnost skuša torej na ta način spet pridobiti do-kajšen vpliv med delavstvom, vpliv, ki mu vse bolj uhaja. V dokumentu je seveda rečeno, da nosi glavno krivdo za sedanje izjemno hudo gospodarsko stanje vlada, ki je s svojimi «napačnimi odločitvami* povzročila kaos in izgubila zaupanje ljudstva.
Med ostalimi vestmi dneva je treba zabeležiti še imenovanje novega obrambnega podministra — namestnika ministrskega predsednika Jaruzelskega —, ki bo odslej bivši vrhovni poveljnik policije Zaczkowski. V nekem članku ki ga objavlja sovjetski časnik »Sovjetska ia rosi ja* pa je rečeno, da obstaja «nadrobna imperialistična zarota* zoper socialistično Poljsko. Pisec članka trdi. da se vojaške sile NATO pripravljajo na morebitni vdor na Poljsko in da 420 pomembnih članov Solidarnosti redno dobiva denarno podporo Iz Zahoda.	...	...
pak, da je pred sindikatom dolg in težek boj, da je potrebna množična mobilizacija države in enotnost vsega delavstva. Tudi on je dejal, da so v glavnem premostili nesoglasja v sindikatu, kar je tudi jasno razvidno iz uspeha včerajšnje stavke. To enotnost mora sedaj sindikat izkoristiti v svojem boju1 proti vladnim predlogom in proti izsiljevanju delodajalcev.
V Neaplju pa je govoril predstavnik CISL Marini, ki je prav tako dejal, da ni namen stavke, da mrši vlado, ampak da bo enotna sindikalna organizacija sedaj preučila predloge, ki jih bo postavil Spadolini in če (i predlogi ne bodo sprejemljivi bo sindikat proglasil splošno stavko prot) vladi:'Vse to še ne pomeni popuščanje vladni politiki, je dejal Marini, ampak je treba jasno povedati, da gre za stavko proti delodajalcem, ki so zaprli vrata vsakemu nadaljnjemu soočanju o višini dohodkov od dela in od produktivnosti.
Množične manifestacije so bile tudi v nekaterih drugih medili; največja udeležba je bila v Bologni, kjer se je po podatkih sindikata zbralo na trgu približno 50 tisoč oseb.
OD 26 T.M. V DUBROVNIKU
Mednarodni simpozij o Danteju \
ZAGREB — Predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Jakov Sitotkovid je včeraj' popoldne skupini kulturnih operatorjev, raziskovalcev in časnikarjev predstavil mednarodni simpoziji »Dante in slovanski svet*, ki bo od 26. do 29. oktobra v Dubrovniku. Sirotkovič- je poudaril, da bo pomembna prireditev potekala pod .pokroviteljstvom predsedn;ka predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja - in predsednika italijanske republike .Sandra Pertinija. Prireditev* ki so jo pripravili univerzitetni profesorji čale, Flaker, Mancuso ih Pbrto-lan, je organiziral odsek sodobne literature Jugoslovanske akademijo" znanosti in umetnosti ob sodelovanju z mednarodnim združenjem'. za: študijo in širjenje slovanske ’ kulture pri UNESCO. Simpozija se bo u-deležilo okoli netdeset Dantejevih poznavalcev iz Ttalije, Bolgarije, Če-hoslovaške. Potiske, .Sovjetske zveze in Jugoslavije, (eo)
Odnosi EGS-SFRJ: Pannella odstopil
BRUSELJ — Evropski parlamentarec in član mešane komisije evropskega parlamenta in Jugoslavije Marco Pannella je včeraj odstopil, ker ni zadovoljen z razvojem sodelovanja med EGS in Jugoslavijo. S svojim odstopom je Pannella hotel opozoriti na pasivnost tega organa evropskega parlamenta, ki se je zadnjič sestal komaj januarja meseca. Pannella ugotavlja, da utegne pasivnost resno ogrožati najnovejai sporazum o gospodarskem sodelovanju med EGS in Jugoslavijo. Vest o Pannellovem odstopu je dokaj presenetila bruseljske kroge še zlasti zaradi napovedi, da bodo naslednji teden zunanji ministri EGS spet razpravljali o nekaterih vidikih sodelovanja z Jugoslavijo.
t
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
24. oktobra 1981
1 MNOŽIČNIM SPREVODOM PO MESTU IN SHODOM NA GOLDONIJEVEM TROJ
Delavci industrijskih podjetij odločno zavrnili politiko delodajalskih krogov
Demonstracrre med štiriurno stavko se je udeležilo okrog 10.000 uslužbencev, katerim je spregovoril vsedržavni tajnik kovinarskega sindikata FLM Silvano Veronese
Silvano Veronese je naglasil, da je gospodarsko nazadovanje v drža-\.i sad izrecno preračunanega programa v tej smeri iz vrst deloda-jalstva. To je sad čelnega napada Confindustrie in sorodnih zvez na delavsko in sindikalno gibanje in to se očitno obraža v ofenzivi zoper zdajšnji mehanizem draginjske doklade; to je prav tako očitno v splošnih naporih delodajalcev, da breme načrtov za znižanje cene delu zvrnejo izključno na delavska pleča. Govornik je zatrdil, da je sindikalna zveza že zdavnaj pokazala voljo do rešitve problema o ceni dela, pristala je tako tudi na 16-odstotno omejitev letne inflacijske stopnje, a v zameno ničesar ni prejela, kvečjemu le še dodatne udarce manj premožnim delavskim slojem in upokojencem in docela
neustrezno sliko o tem, kako naj se u-redijo med drugim vprašanja zdravstvenega in socialnega skrbstva.
Veronese je zahteval od vlade u-činkovito protiinflacijsko ukrepanje na osnovi zadrževanja divjega naraščanja cen in storitvenih tarif, z druge strani pa ohranitev oz. dvig zaposlenostne ravni s primerno politiko na področju proizvodnih naložb. Izrekel se je za sklenitev pravega »pakta* med sindikati in delodajalci za ozdravitev družbenogospodarskih razmer, hkrati pa samokritično navedel nujo, da si sindikati v zasledovanju vseh teh smotrov znova pridobijo popolno zaupanje delovnih ljudi in javnosti. To pomeni, da mora sindikalna zveza nastopiti složno in pa s številčno redkejšim, a zato vsebinsko bogatejšim zahtevniškim programom.
Od danes moramo sami dvigniti popisne pole
Tudi v	centrih,	kjer jih bomo
dvignili, zahtevajmo slovenske pole
Včeraj je bil zadnji dan. ko so popisovalci razdeljevali po hišah popisne pole; v torek, 27. oktobra, pa bodo pričeli pobirati izpolnjene pole. Kdor iz različnih vzrokov pole ni mogel prejeti od popisovalca, jo bo lahko dvignil sam in to brez velikih problemov. Prebivalci okoliških občin bodo dobili potrebne informacije na županstvih in sicer ob jutranjih urah. V tržaški občinj deluje sedemnajst centrov za popis prebivalstva, koordinacijski center pa ima svoj sedež na Trgu Liberta v prostorih bivše občinske menze. Telefonske številke centra so; 410-262 , 410-306, 410-411. Kdor ni prejel popisne pole, se tbrej lahko obrne na koordinacijski center, oziroma telefonira na omejene številke. Povedali mu bodo na katerem izmed 17 centrov bo lahko dvignil popisne pole, seveda mora tisti, ki vpraša, povedati pristojnemu nameščencu, kje stanuje.
Kljub možnosti, da se informiramo pri koordinacijskem centru, naj zapišemo, kateri in kje so ostali centri v našem mestu: zahodni Kras (Prosek 220), vzhodni Kras (Opčine, Proseška ulica 28), Rojan, Greta in Barkovlje (Ul. Solitro 2 in Miramarski drevored 119), Kolcnja - Škorklja (Javni vrt, sedež Arac). Novo mesto (Ul. Giotto 2), Sv. Vid - Staro mesto (P.sso Costanzi 2 in Ul. Co-lautti 3), Stara mitnica (Ul. Manzoni 10 in Ul. Settefontane 43), Sv. Ivan (Lonjerska cesta 1), K;adin - Rocol (Ul. dei Mille 6), Sv. Jakob (Ul. S. Marco 5 in Ul. Orsera 3), Skedenj (Ul. Ron-cheto 77), Sv. Ana in Sv. Sergij (Stara Istrska ulica 76 in Trg 25. aprila 2).
V teh centrih bodo na razpolago popisne pole, ki jih lahko ■»zamudniki* dvignejo. Naj povemo še to, da so slovenske pole na razpolago in jh bomo zato zahtevali tudi v omenjenih centrih.
!_______sniu-t/	»	■
PREDSEDNIKU DEŽELNEGA ODBORA F-JK
Predsedstvo vlade potrdilo Spadolinijev obisk v Trstu
Ministrski predsednik bo prispel v soboto, 31. oktobra Dan kasneje se bo udeležil svečanosti v Redipuglii
Nazadnjaške sile z veleindustrij-ci na čelu, ki z vztrajnim nadzorovanjem že itak neustrezne vladne politike skušajo izničiti vsebino tako stežka priborjenih delavsko-socialnih pridobitev in s tem pogrezniti republiko v mračnjaško preteklost, naj vedo, da jim izpeljave tega protidemokratičnega načrta delavci in sindikalisti ne bomo dovolili. To bomo odločno in še enkrat potrdili na sestanku, ki ga bo vsedržavno vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL i-melo konec tekočega meseca z rimsko vlado in tedaj bomo od vlade tudi zahtevali takojšnji in koreniti preokret v celoviti gospodarski, zlasti pa seveda v industrijski politiki. Pripravljeni smo na še trši in tudi sicer dolg boj, kajti našim ciljem, ki so obenem smotri vseh poštenih delovnih ljudi, se za nobeno ceno ne bomo odrekh. Con-findustria in vsi togi delodajalci nai na to izrecno računajo: spopad hočejo oni in ne mi.
Gornje besede je bilo slišati med všerajšniim sindikalnim zborovanjem na Goldonijevem trgu, kjer je blizu lO.COO-glavi delavski množici spregovoril vsedržavni tajnik kovinarske sindikalne zveze FLM Silvano Veronese, ki je tudi član vsedržavnega vodstva sindikata UIL, K besedi sta se priglasila kratko še pokrajinski tajnik CISL Bruno Degrassi in v slovenščini mladi sindikalist Patrizio Košuta.
Trg je bil za to priliko dobesedno preplavljen z rdečimi transparenti in prapori posameznih tovarniških svetov iz industrijskih obratov na Tržaškem. Ko se je zborovanje že začelo, se trume delavcev še niso docela postrojile na trgu; stavkajoči, ki so roke prekrižali v glavnem za štiri ure, so se bili zbrali pred Lloydovim stolpom, nato Pa v sprevodu obšli središčne mestne ulice ob skandiranju protestnih gesel, prepevanju delavskih in partizanskih — tudi slovenskih — pesmi in bučnem bobnanju. Demonstracija se je odvila brez vsakršnega incidenta in celo avtomobilisti, ki so morali dalj časa čakati na križiščih in pred semaforji, so pretežno ohranili mirno kri. Je to morda znamenje bolj zaostrenega posluha za vsesplošno krizno dogajanje, čeprav slednje morda tega aii onega posameznika ne zadene neposredno?
Potem ko se je 8. avgusta udeležil proslave ob 65. obletnici prihoda italijanskih čet v Gorico, bo predsednik ministrskega sveta senator Giovanni Spadolini ponovno o-biskal našo deželo; v soboto 31. t.m., se bo mudil v Trstu, v nedeljo, 1. novembra, pa se bo v Redipuglii udeležil svečane komemoracije padlih. Uradno potrditev obiska je prejel predsednik deželnega odbora Antonio Comelli, sporočilo pa mu je predsedstvo ministrskega sveta.
Ministrskega predsednika je namreč v našo deželo povabil predsednik deželnega odbora Comelli na nedavnem sestanku v palači Chigi, kjer je s senatorjem Spadoli-nijem proučil finančne in zakonske probleme v zvezi z dokončno uresničitvijo obnovitvenih delo od potresa prizadeti Furlaniji; povabil ga je, naj obišče Trst, da bi se tako neposredno seznanil s problemi mesta in, na splošno, s problemi Furlanije - Julijske krajine.
Podrobnosti programa obiska predsednika Spadolinija še niso bile določene; gotovo pa je že, da se bo predsednik vlade v soboto popoldne srečal s predstavniki dežele in s parlamentarci Furlanije - Julijske krajine. Senator Spadolini se bo nato, na sedežu trgovinske zbornice, udeležil sestanka s krajevnimi predstavniki političnih in gospodarskih sil.
Predsednik ministrskega sveta bo prenočil v Trstu, dan pozneje pa se bo udeležil tradicionalne svečanosti v Redipuglii.
Delegacija Somogyja končala obisk v naši deželi
Uradna delegacija madžarske dežele Somogy, ki je v Trst prispela v torek, je včeraj zaključila o-i bisk v Furlaniji - Julijski krajini; hila je to priložnost za ponovno vzpostavitev stikov med obema deželama, ki so bili začasno prekinjeni zaradi potresa, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo. Proučene so tako bile oblike sodelovanja in izmenjave izkušenj v sektorjih recipročnega interesa. Med svojim tridnevnim bivanjem v F-JK je madžarska delegacija posebno pozornost posvetila turizmu, industrijskim, kmetijskim in obrtniškim dejavnostim ter izmenjavam in obli
kam kooperacije med tržaškimi industrijami, kot je Tovarna velikih motorjev, z madžarskimi produktivnimi enotami.
Češki zbor Campanella danes v Trsta
.................................................	■................................j......................................	■■ t..................................................................
V Zavodu Jadrana v Devinu
Dijaki bodo dosegli diplomo mednarodnega bakalavreata
Ministrski svet je izdal na predlog ministra za šolstvo Bodrata zakonski osnutek, ki priznava diplomi mednarodnega bakalavreata vrednost višje srednje šole (diploma bakalavreata ima v nekaterih državah vrednost naše velike mature, nekdaj pa je pomenila tudi najnižjo stopnjo akademske izobrazbe). V Italiji bodo dijaki lahko dosegli diplomo mednarodnega bakalavreata v Zavodu mednarodnega sveta Jadrana, ki ga bodo odprli v Devinu.
niiiNiimiiiiiiiiiiiniiiHiiiiHHiiHimiiiiniiiiiumiimuntiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiHiiumniiiiimiiiiHHiiiiiiiiiMiaHiiiiiiiiiiimiiiiiuitiiinitiiiiiiiiiiiiUdiMN
INTEGRIRAN NAČRT TRST ■ DEŽELA ■ EVROPA*
Za izboljšave v tržaški in tržiški luki predvidena naložba v višini 625 milijard
EGS naj bi prispevala k uresničitvi načrta s finančnimi posegi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

TOČNO TRI MESECE PO ZAVRNITVI PRORAČUNA
Danes na pokrajini predaja poslov med listarsko upravo in komisarji
Enaka usoda bo v ponedeljek doletela tudi Cecovinijev občinski odbor
Danes ob 11. uri se bo na pokrajini začela komisarska uprava. Predsednika Venturo in njegov li-starski manjšinski odbor, ki sta bi la izvoljena 1., oziroma 9. junija samo z glasovi LpT in misovcev. bo zamenjala tričlanska komisarska komisija, ki je bila imenovana z odlokom predsednika republike istočasno z razpustom pokra jinske skupščine. Komisarski komisiji bo predsedoval dr. Dome-nico Mazzurco, sestavljala pa še dr. Fernanda Buttolo in knjigovodja Flavio Mantini. Listarska manjšinska uprava bo tako prisiljena prepustiti pokraiinsko upravo komisarski komisiji; sicer pa je bila to edina pot, s katero je bilo moč prisiliti Listo za Trst. da zapusti pokrajinsko palačo, v kateri se je v nasprotju z demokratičnimi načeli že ustaljene prakse zadrževala cele tri mesece.
Dne 24. julija, torej točno pred tremi meseci, so stranke ustavnega loka zavrnile njen proračun, manjšinskemu odboru LpT na se kljub temu ne takrat in niti pozneje ni zdelo primerno, da bi po prejeti nezaupnici odstopil Predsednik Ventura je ob slovesu včeraj naslovil osebju uprave, svetovalcem. šolam, ki jih pokrajina vzdržuje, sindikalnim organizacijam in tisku poslovilno zahvalno pismo, za pomoč, ki jo ie njegov odbor prejel med dobo upravljanja. Med drugim pa obžaluje, da je odboru manjkala pomoč svetovalcev opozicije. ki je potrebna v vsakem de mokratičnem organizmu. To pomoč pa bi gotovo imel, ko bi se lista, mimo vseh ideoloških razlik med strankami, še vedno tako žolčno ne zaganjala proti »strankarskemu sistemu* in se vedno postavljala kot edina nositeljica nekakšne resnice in ko bi se njeno zadržanje ne odražalo v takih demagoških gestah, kot so bile na pr. volitve pokrajinskega odbora.
Na tržaški občini pa se bo komisarska uprava začela v ponedeljek. Župana Cecovinija in njegov odbor bo zamenjal komisar «ad akta* dr. Vittorio Siclari. Medtem pa ravno tako manjšinski odbor LpT izkorišča te zadnje trenutke obstoja in sprejema še zadnje skle pe, s katerimi je praktično začel volilno kampanjo. Včeraj je na dražbi oddal nekemu tržaškemu podjetju dela tretje tranše za splo-
šno vzdrževanje šolskih poslopij v tržaški občini, dela bodo upravo stala okrog 128 milijonov lir.
Danes v Dijaškem domu
Seja glavnega odbora SKGZ in posvet o doraščajoei mladini
Danes ob 15. uri se bo v prostorih Dijaškega doma v Trstu sestal glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na dnevnem redu bo imel odobritev sestave teritorialnih in področnih odborov in komisij. Ob 16. uri pa se bo začela razširjena seja glavnega odbora, na kateri bo tekel posvet o vprašanjih doraščajoče mladine. Temeljno poročilo bo podal tajnik SKGZ Dušan Udovič nakar bo sledila razprava. ki naj iz raznih zornih kotov osvetli pereče vprašanje slovenske doraščajoče mladine v našem zamejstvu.
SINOČI V POLNO ZASEDENEM KULTURNEM DOMU
S Triom Lorenz iz Ljubljane imeniten začetek sezone GM
V Brahmsovem Triu št. 2 vEs-duru za violino, rog in klavir je sodeloval odlični slovenski hornist Jože Falout
Če je dovoljeno soditi po začetku. potem se nam obeta res kvalitetna koncertna sezona Glasbene matice. V Kulturnem domu se je namreč sinoči po daljšem presledku predstavil polnoštevilnemu občinstvu priznani slovenski Trio Lorenz iz Ljubljane, z niim pa nrav tako slavni slovenski hornist Jože Falout, kar je že samo po sebi bilo jamstvo, da bo občinstvo deležno muziciranja na najvišji rav ni. In tako je tudi bilo. Trio Lorenz v sestavi bratov Primoža (klavir). Tomaža (violina) in Matije (violončelo) z postom Faloutom v Brahmsovem Triu, se je izkazal v najlepši luči in s svojim nastopom še enkrat potrdil, da sodi v sam vrh ne le juaoslovanskih. marveč evropskih in tudi svetovnih tovrstnih komornih ansamblov.
Mojstri koncertanti so v vrvem delu svojena sinočniepa programa zaiprali Brahmsov Trio št. 2 v Es-dtiru za violino, rop in klavir v izdelanem slopu vozne romantike. Izvedbo je odlikovala lepa in
plemenita zvočnost, vri čemer je zlasti hornist Jože Falout izvabljal iz plasbila mehke in izjemno čiste tone v na splošno, predvsem pa v Finalu in Allepru con brio, ubranem muziciranju pianista in violinista. V Ramovševih Kontrastih, moderno koncipirani skladbi, je Trio Lorenz dokazal izjemno sposobnost interpretiranja sodobne muzike. v znanem Dvorakovem Triu tDumkg* za klavir, violino in violončelo pa čut za romantično melodičnost in ljudsko motiviko, ki sta tako značilni za ves Dvorakov skladateljski opus.
Dolpotrajnim aplavzom se ie Trio Lorenz oddolžil še s Sukovo Rapsodijo, ki jo je prav tako zaigral v mehki sozvočnosti vseh treh inštrumentov.
Vredno je še omeniti, da smo med občinstvom opazili zelo veliko število italijanskega občinstva, med katerim tudi člane slavnega trža škepa Tria Trieste. ki bo aost letošnje koncertne sezone Glasbene matice, (jk)
Kakor smo te dni poročali tudi v našem listu, je posebna koordinacijska komisija, ki je bila svoj čas ustanovljena pri predsedstvu ministrskega sveta, da bi proučila predloge v okviru »integriranega načrta Trst / Furlanija - Julijska krajina / Evropa*, zaključila svo.je delo in odobrila ustrezno dokumentacijo. To bo zdaj italijanska vlada predložila vodstvu EGS, ki naj bi s finančnimi posegi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prispevala k uresničevanju omenjenega načrta.
V	poročilu, ki je priloženo na Črtu in ki ga .je komisija pod vodstvom ministra za stike z Evropsko gospodarsko skupnostjo Abisa prav tako odobrila .je poudarjeno, da zasledu.je načrt v glavnem tri cilje: vključitev celotne dežele Furlanije - Julijske krajine- v spisek «obrobnih» dežel EGS za katere .veljajo olajšave iz sklad? ža regionalni razvoj (doslej 'so omenjene olajšave veljale le za potresna območja videmske in pordenonske pokrajine) ; ovrednotenje »jadranske plovne poti* v odnosih med EGS, Grčijo in deželami onkraj Sueza; ter ovrednotenje kopne noti med EGS in Grčijo, kar predpostavila tudi ureditev nekaterih infrastrukturnih vprašani na Balkanskem polotoku. to je izven ozemlja evropske deseterice, začenši pri avto cestnih zvezah med našo deželo in sosedno Jugoslavijo.
V	tem pogledu navaja načrt vrsto javnih del. ki naj bi jih uresničili na območju Furlanije - Julijske krajine ob finančnem sodelovanju države, deželne uprave in Evropske gospodarske skupnosti Predvidena javna dela — spisek obsega dela, ki se že uresničujejo in taka. ki so šele na papirju oziroma še v fazi načelnega obravnavanja — so nanizana v štirih poglavjih: pristaniške in pomorske dejavnosti: cestne infrastrukture, industrijske pobude in železniške zveze. V današnjem sestavku bomo pogledali, kaj predvideva prvo poelavje, to je poglavje o pristaniških in pomorskih dejavnostih, v prihodnjih dneh oa bomo razčle niti še ostala poglavja.
V	skladu z načelom o ovrednotenju jadranske plovne poti, se posegi po tem poglavju nanašajo v glavnem na izboljšanje struktur v tržaški in tržiški luki. Za Trst so v načrtu navedeni naslednji predlogi:
1.	Izgradnja posebnega pristaja-lišča za trajektne ladje «ro-ro* ob Trajanskem nabrežju. Delo bo po cenitvah iz leta 1980 stalo 27 milijard, od česar je danes brez kritja še 14 milijard;
2.	Podvojitev operativne površine pomola VII. Za gradnjo nove strukture je predviden izdatek 52 milijard, za nabavo ustrezne opreme (žerjavov, dvigal, ipd.) oa nadaljnjih 20 milijard. Na razpolago je državno nakazilo 42 milijard, tako da je danes nekritih še 30 milijard lir;
3.	Izgradnja premogovnega terminala na območju bivše čistilnice Esso pri Sv. Soboti. Ta nova struktura bo v prvi fazi zahtevala naložbo 50 milijard, ki pa je v tem trenutku še brez vsakega kritja;
4.	izgradnja drugega terminala za ladje «ro-ro» v starerr, pristanišču, pridobitev dodatnih 420 kv. metrov operativne površine z zasipanjem morja in ureditev ustreznih cestnih m železniških struktur. Predviden izdatek znaša 200 milijard. Tudi za to naložbo ni nobenega kritja:
5.	Spel.java povezovalnega predora pod morjem med starim in novim pristaniščem. Predvidena naložba (brez kritja): 60 milijard lir;
6.	Ureditev navezov v novem pristanišču. Predvidena naložba — brez kritja: 38 milijard lir.
Za pristanišče v Tržiču pa so nanizani naslednji posegi:
1.	Ureditev in oprema operativnih površin in izgradnia novih skladišč. Predvidena naložba — brez kritja: 20 milijard lir;
2.	Izgradnja novih pomolov in nabava ustrezne mehanizacije. Predvidena naložba (brez kritja); 20milijard ;
3.	Poglobitev plovnega prekopa in ureditev navezov na območju industrijske cone. Predvidena naložba (brez kritja): 138 milijard lir.
Poglavje obsega še dve točki, in sicer povezavo tržiškega pristanišča z »benečansko* notranjo vodno potjo, in študijo o izvedljivosti na črta o spel.iavi plovnega prekopa na relaciji Soča - Sava - Donava, vendar sta obe točki vpisani le »pro memoria*, to je brez navedbe predvidenih stroškov in ustreznega kritja. (Kar zadeva študijo o izvedljivosti načrta Soča - Sava - Donava naj zabeležimo, da je nekaj finančnih sredstev na razpolago oo zakonu štev. 100 iz leta 1978 o ratifikaciji osimskih sporazumov.)
.............................lHllw«illilinni«ilMilliiiiilllimnllnilnlIlniMltimMHlllittllltiimi«llll....................................................................................................
STALIŠČA OB GLADOVNI STAVKI
Usposobiti je treba univerzo da labko sprejme tuje študente
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
Skupščina tujih študentov v Trstu, ki stalno zaseda, je potrdila sklep, da ne preneha gladovne stavke. V tiskovnem poročilu, ki so ga izda li, študenti izrekajo svoje nasprotovanje sistemu omejenega vpisa tujih študentov na univerzo in obsojajo kriterije na osnovi, katerih potekajo sprejemni izpiti. Študenti nadalje zahtevajo, naj bi se uvedli posebni tečaji italijanskega jezika in kulture, ki bi omogočili tujim študentom, da se vključijo v redne študijske procese na raznih fakultetah.
O gladovni stavki tujih študentov je izdala tiskovno poročilo tržaška avtonomna federacija KPI in v njem opozarja, da manjkajo strukture, ki bi omogočale tujim študentom redno obiskovanje univerze. Komunisti izražajo željo, da bi se čimprej odpravili vzroki gladovne stavke in da bi pristojne oblasti in odgovorni poskrbeli za vključitev tujih študentov v delo tržaške univerze. Sindikat CGIL je tudi izrazil podporo tujim študentom in potrdil potrebo po tem, da bi lahko tržaška univerza sprejemala tuje študente. Skratka, po mnenju CGIL je treba ustva-
riti pogoje, da bi bila njihova vklju čitev v študijske procese čimbolj naravna. Sindikat pa se ne strinja z načinom protesta, to je z gladovno stavko in s tem, da študenti jemljejo kot sogovornika izpitno ko misijo. CGIL nadalje ugotavlja, da so pogajanja med rektorjem in študenti pot, ki jo je potrebno nadaljevati.
Podporo tujim študentom izreka tudi združenje radikalcev E. Vitto-rini, ki med drugim postavlja v dvom trditve, da želi biti tržaška univerza mednarodno študijsko središče, saj se vede do tujih študentov v čisto drugačni logiki.
V petek občni zbor tržaških gradbenikov
Zveza gradbenikov iz Trsta je sklicala redni letni občni zbor za petek, 30. oktobra. Skupščina bo ob 17.30 v glavni dvorani trgovinske zbornice in bo javna. Uvodno poročilo bo podal predsednik zveze F. Riccesi. Prisoten bo tudi predsednik vsedržavne zveze gradbenikov ing. F. Perri.
ZANIMIVA POBUDA UPRAVE KINA ARISTON
Tudi letos «Festival festivalov»
s
ma
predvajanjem ameriškega fil-Heaven’s Gate režiserja Michaela Cimina se je včeraj v Ari-stonu začel 2. Festival festivalov, ki je v prejšnji sezoni žel veliko uspeha in odobravanja med občinstvom in kritiki. Zato nam je tudi letos uprava kina pripravila bogat in zanimiv program filmov, ki so bili na neki način že nagrajeni ali pohvaljeni. Med njimi pa so tudi filmi, ki jih niso še vrteli v italijanskih kinodvoranah, kot na primer nekateri filmi iz vzhodnih držav.
Pobuda je nastala lani na pobudo uprave kina Ariston. V zadnjih letih ie bilo veliko slišati o krizi kinematografije, o pomanjkanju novih idej, o nezanimanni publike, o konkurenci domačega televizorja. Ta kriza se je seveda odracala tudi v našem mestu in to je bilo raz vidno tudi od tega. da ie veliko kinodvoran moralo zaključiti svojo dejavnost, da so se druge tspecia-lizirale» za pornografske filme itd. Tako ie prišlo do zamisli, da bi spravili skupaj najboljše filme in jih predvajali v nekakem ciklusu ter jih predstavili žiriji, ki bi izbrala in nagradila najboljše, najbolj zanimive. Ampak kaj pomeni
najboljše? Ariston ni kino prvega reda in ima tudi premajhno dvo rano. V glavnem zbirajo angažirane filme, take, ki vsebujejo neko sporočilo, kljub temu pa so na sporedu tudi «spektakularni» filmi, če jih agencije oddajo, taki so namreč namenjeni širši publiki in so boli komercialnega značaja.
S to pobudo je lani kino Ariston povečal število obiskovalcev kar za 30 odstotkov in privabil tudi ljudi, ki po navadi niso obiskovali te ga kina. Običajna publika je bila namreč mlajša, izhajala je iz bolj »intelektualnih* krogov, sedaj pa zahaja v kino Ariston tudi druga vrsta publike. Izkazalo se je tudi. da so se ljudje spraševali, če bodo letos spet priredili enak festival, bilo je mnogo povpraševanja po tem. Treba je tudi dodali, da je to edina pobuda takega značaja v Italiji in da so se zanjo zanimali iz več krajev Italije in spraševali za nasvet.
Z včerajšnjim večerom se je torej začel ciklus približno tridesetih filmov, ki jih bodo predvajali, vsa kepa po en teden, približno do maja. Žirija, ki jo sestavljajo Carlo Lizzani — predsednik in člani Ful-vio Tomizza, Darko Bratina, Mau-
Vsega skupaj predvideva to prvo poglavje za 625 milijard lir novih naložb v tržaškem in tržiškem pristanišču, od tega pa je danes nepokritih 570 milijard in nrav ta sredstva naj bi EGS v celoti ali deloma nakazala z izrednim posegom iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Zdravniku ni uspel neobičajni samomor
Včeraj zjutraj je v bližini spomenika bazoviškim junakom neki izletnik zagledal ranjenega 54-let-nega zdravnika Claudia Steffeja. Ta si je verjetno poskusil vzeti življenje tako, da se je zabodel v trebuh. K sreči mu poskus ni uspel, saj si ni zadal smrtnih ran. Okreval bo v dvajsetih dneh.
'lodiTsM t * s'
Po dveletnem premoru se spet vrača v Trst češki zbor «Campa-nella* iz Olomouca, ki ga vodi Jirl Kiimeš. Zbor bo spet gost pevcev Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice, s katerimi je navezal stike, ko je bil v Trstu, lansko leto pa so naši pevci vrnili obisk na Češkem. Zbor, ki šteje 70 pevcev, se je mudil v teh dneh v Rimu, kjer je bil gost mladinskega pevskega zbora »Aureliano*, še prej pa je bil v Franciji in sicer v Lyonu. Pevci so prišli v Trst včeraj zvečer, danes zjutraj ob 11. uri bodo peli v Kulturnem domu za dijake vseh slovenskih nižjih in višjih srednjih šol. Zvečer ob 20. uri pa se bodo mladi pevci predstavili s celovečernim koncertom tržaški publiki v Krožku za kulturo in umetnost v Ulici sv. Karla 2.
KPI o razvojnem načrtu Finsider
KPI je te dni objavila daljšo oceno o razvojnem načrtu, ki ga je pred časom izdelalo vodstvo družbe z državno soudeležbo Finsider. KPI ugotavlja, da je vodstvo družbe pri sestavi načrta upoštevalo zahteve sindikalne organizacije kovinarjev FLM, kljub temu pa se z načrtom ne strinja v celoti, ker da je pre-splošen in negotov, zlasti kar zadeva vprašanje nujne rešitve sedanje jiudg, .finančne stiske družbe.
V
VČERAJ POPOLDNE V NEPOSREDNI BLIŽINI VASI
Srhljiva smrt Boljunčana
52-letni Pavel Povh je zgorel v lastnem avtomobilu
rizio Levi-Minzi in Rosa Maria Pi-sciotta, bo na koncu podelila nagrade za najboljši film, za najboljši evropski film, za najboljšega avtorja, za najboljšega igralca, za film, ki ga je obiskalo največ ljudi. Še ena nagrada pa ie na razpolagi žiriji, ki jo bo podelila po svoji uvidevnosti, najboljšemu fotografu, režiserju itd.
Tudi letos bodo vsi filmi v italijanščini, nekateri s podnaslovi, v glavnem taki, ki so prava novost za Italijo, kot so nekateri bulgar-ski. jugoslovanski, poljski ali češki filmi. Novost letošnjega festivala pa ie v tem. da bo zadnja predstava, tj. opolnoči, brezplačna, in morda, kar pa ni še gotovo, tudi posebna opoldanska predstava. Na sporedu so tudi srečanja z nekaterimi avtorji ali igralci. Go tov je nastop Nannija Morettija, ki bo 3. novembra predstavil svoj film tSogni d’oro».
Nazadnje je treba še povedati, da je Festival festivalov vključen p ofcuir še dveh drugih pobud kina Ariston, tj. «Šola v kinu» in »Gledališče v kinu*, ki sta nastala tudi iz potrebe, da kino razširi svojo dejavnost v druge smeri in da pri tegne čim več občinstva, (bg)
Včeraj popoldne je 52-letni Pavel Povh iz Boljunca izgubil življenje v doslej ne popolnoma jasnih okoliščinah. Orožniki so našli njegovo popolnoma ožgano truplo v avtomobilu. ki je bil ustavljen med njivami nedaleč od vasi. V neposredni bližini avtomobila so preiskovalci našli prazni 10-litrski posodi bencina in na pol prazno litrsko steklenico žganja, zato ne izključujejo možnosti, da je nesrečnež, omamljen z žganjem, polil v avto bencin in nato podtaknil ogenj. To domnevo naj bi potrdile tudi govorice, da je bil Povh zadnje čase izredno živčen. Vsekakor pa so to le domneve, saj iz zoglenelega trupla in ožganega avtomobila ni uspelo preiskovalcem ugotoviti točnega vzroka, ki je privedel Pavla Povha do smrti.
Pokojni je bil v Boljuncu zelo znan in priljubljen. Vaščani se ga spominjajo kot naprednega, delavnega in zavednega Slovenca. Dolgo let je sodeloval pri vaškem KD »F. Prešeren* kot pevec in odbornik društva. Nekaj časa je bil tudi odbornik ŠD »Breg* in je bil med orga-
nizatorji pustnega praznovanja v vasi. Srhljive okoliščine njegove smrti so globoko odjeknile v celotnem Bregu.
Na sliki: avtomobil Pavla Povha po požaru.
Sreča v nesreči
Včeraj se je pripetila na obmorski cesti v bližini kriškega pristana prometna nesreča, ki na srečo ni imela hujših posledic. Avtomobil znamke BMW, ki ga je upravljal 45-letni Bruno Sarti, je med prehitevanjem trčil v levi bok avtomobila, ki ga je proti Trstu upravljal 28-letni Augusto Gloria. Zaradi trčenja je slednjega zaneslo na desno, tako da je zgrmel v prepad ob cesti. Avto se je kotalil po kamenju in se končno ustavil sto metrov nižje. Voznik Augusto Gloria je imel skoraj neverjetno srečo, saj ni utrpel nobene poškodbe. Njegov oče. ki je sedel v avtu zraven sina, pa jo je tudi pocenil odnesel, saj si je zlomil samo levo ramo, za kar se bo moral zdraviti mesec dni.
Dne 21. t.m. je preminil naš dragi
GIOVANNI MAD0TT0
Pogreb bo v ponedeljek, 26. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šempolajsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sinova Bruno in Luciano, snahe, vnuka in drugo sorodstvo
Trst, 24. oktobra 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo)
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
'V
24. oktobra 1981
Kmetje naj prošnje izpolnijo pri KZ
Kmečka zveza je začela izpolnjevati prošnje za prejem tistih ugodnosti, ki jih nudita deželna zakona štev. 62 iz leta 1978 in štev. 19 iz letošnjega leta. Obrazci so dvojezični, pripravila pa jih je Kraška gorska skupnost, ki je obenem dala tiskati lepake, ki jih bo dala razobesiti po vaseh.
Zainteresirani kmetje naj se za izpolnitev poslužijo Kmečke zveze, ki se je medtem že dogovorila z zainteresiranim prebivalstvom devinsko-nabrežinske občine, da bo obrazce izpolnjevala danes, 24. t.n?., od 8.30 do 12. ure v prostorih občinske konzulte v Mavhirijah.
Razna obvestita
KD Rdeča zvezda obvešča, da bo prva vaja otroške folklore v torek, 27. t.m., v prostorih osnovne šole v Zgoniku: za I. skupino ob 16.30 in za n. skupino ob 17.30.
KD Slovan sporoča, da bodo pev ske vaje za sezono 1981 82 ob torkih za ženske in ob petkih za moške v prostorih Gozdarske zadruge na Padričah ob 20.30. Vabljeni novi pevci in pevke!
SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Otvoritvena predstava sezone 1981 82
FERDO KOZAK
« P U N C K A »
Dramatična zgodba v 5. slikah dogaja se v Ljubljani leta 1936
Danes, 24. t.m., bb 19.30 — izven abonmaja.	•
Nadaljuje se vpisovanje a-bonmajev ob' delavnikih od 101 . do 14.' ure pri. blagajni Kulturnega doma. tel. 734265. s v. Vse abonente prosimo, da pri blagajni Kulturnega doma dvignejo svoje izkaznice.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave
prireja v okv.ru programa Športne šole Trst jutri, 25. oktobra
j*esenski sprehod po Krasu
za osnovnošolsko mladino
Z Opčin se bodo v spremstvu vodičev SFDT otroci podali na travnik pod Plavim vrhom v bližini Repnica, kjer bodo postreženi s toplim čajem in kjer bodo na sporedu razne .igre. Zbirališče db;9 15 na Trgu Ober-dank — povratek ob 17. uri na OberdankoV trg. :
m
GLASBENA
MATICA
TRST
Oddelek za staro glasbo Deželni sedež RAI v’ Trstu Župnija Repentabor
REPENTABOR
GLASBENI POPOLDNEVI V REPENTABRSKI CERKVI Jutri, 25, oktobra 1981, ob 18.00 Na sporedu: J. Regnart; G. Du-fay; S. Rossi; W. Byrd; H. Purcell: Neznani .avtor 18. stoletja; D. platna: V. Lovec; G. Fa.cchipetti, J. Chr. Pez.
Miloš Pahor - kljunasta flavta Nives Košijta - kljunasta flavta Erika Slama - kljunasta flavta
KD VESNA
prireja danes, 24. t.m., ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu odprtje razstave slik
ATILIJA KRALJA
Slikarja bo predstavil umetnostni kritik Milko Bambič--

Vabijeni
I »e**	•	>
GLASBENA MATICA TRST
Danes, 24. t.m., ob 20. uri v Krožku za kulturo in umetnosti Ul. San Carlo 2
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA . CAMPANELLA IZ OLOMOUCA
Dirigent:
JIRŽI KLIMEŠ
Pri klavirju:
STANISLAV BEHAL
Šolske vesti
Ravnateljstvo sreunje šote S. Gregorčič v Dolini ■ vabi starše svojih učencev na informativni sestanek z učnim osebjem, ki bo na šoli v ponedeljek, 26 .t.m., ob 18. uri. Na sestanku bo govor o volitvah za obnovitev šolskih organov, o izvenšol-skih dejavnostih in o perečih vprašanjih, s katerimi se šola srečuje, zlasti ob začetku šolskega leta.
SEJA OBCISiSKEtA SVETA V STEVERJANU
Načrtovanje vodovoda za namakanje in gnojenje vinogradov v Brdih
Zgradili bi ga s sredstvi iz goriškega sklada - 5. decembra poimenovanje celodnevne šole v Dragah
Prosveta
Mladinke in mladinci iz mil.jske
Občine se bodo. srečali; jutri, -25. oktobra, ob 10. uri v slovenskem šolskem dentru v Mjljah, Ul:. D’Annun-zio 62. Na sestanku se bodo domenili o obnovitvi delovanja po poletnih počitnicah, o! novih pobudah in zahtevah ter o vseh drugih vprašanjih v zvezi z letošnjim delovanjem
Izleti
KASTA organizira jutri, 25. t.m., piknik na Hudem letu (nasproti vho-ha golf kluba). Začetek ob 10. uri. Prinesite meso in pijačo. Za roštilje in oglje poskrbljeno.
f Čestitke
Koncerti
Za Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) 26. t.m. ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert orkestra Orpheus Chamber. Sodeluje pianist Richard Goode.
Gledališča
Danes slavita 50 let skupnega življenja IVANKA in DANILO CARLI iz Trebč št. 122, sin GINO pa bo jutri praznoval rojstni dan. Vsem trem slavljencem želiva zdravja ter veselega razpoloženja v prijetni družbi. Bruna in Bruno iz Trebč.
Ob 50 obletnici poroke čestitajo noni IVANKI in nonotu DANILU vnuki Peter, Daria in Viviana.
S S G
Slovensko stalno gledališče gostuje v sklopu Borštnikovega srečanja: v nedeljo, 25. t.m., ob 19.30 — Da-cia Maraini «ženski na podeželju* — Maribor; v ponedeljek, 26. t.m., ob 19. uri — William Shakespeare «Kar hočete* — Maribor; ob 20.30 — Daniel L. Coburp »Partija remija* — Maribor; v torek, 27. t.m., ob 12. un“—Daela-Maraini - «žen-
f-^--*«?liS>ahžer;K0.S
hočete* — Slovenska Bistrica; v sredo, 28. t.m., ob 19.30 — William Shakespeare «Kar hočete* — Mestno gledališče ljubljansko; v četrtek, 29. t.m., ob 19.30 — Daniel L. Coburn »Partija remija* — Ptuj in v petek, 30. t.m., ob 20. uri — Da-17,05 — Dolžina dneva 10.32 — Lu-i niel L. Coburp. «Partjja remija* — na vzide ob 2.43,in zatone ob 16,05 Lendava.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 24. oktobra RAFAEL. ELKO Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob
Jttri, NEDELJA, 25. oktobra D^RJA
■	' ',X ■ :	’ V’ '
Vteme, vžeraj; najvišja temperatura "14,4 Stopinje, najnižja 10,5 ob 18. uri 12.4 stopinje, zračni ttek 1012,6 mh nahlo-harašea, veter 7 km na uro ševerriik. vlaga 63-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODU J SO^SE: Giada Vianelli, Lara De. Catssihn, Alfonso Ditto, Gigncarlo Sarti. /
UMRLI SO: 81-letna Antonia Mi les^a vd. AVrohljch, 25-letni Ghažn-far Kliavand, 72-letnj George Mario Bonifacro. 59 letni Tiziano Velico gna, 92 letni Teodoro Bfjcar, 54 letni Pietro Vergerio, 64-Ietni Mario Černe, 64-Ietni Giovanni Madotto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul Dante 7, Istrska ulica 7, Ul. Alpi Ginke 2. Ul S. Cilino 36 (od 8 30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul Ginnastica 6, Ul. Cavana 11
vfcipflrf
William Weaver, znani glasbeni kritik in dopisnik najvažnejših ameriških fn angleških časopisov, bo v ponedeljek, 26. t.m., v veliki .dvorani Krožka za kulturo in umetnost predstavil otvoritveno opero letošnje operne sezone v gledališču Verdi «Nabucco».
Predstavitev, ki spada v ciklus, za katerega je dalo pobudo gledališče Verdi, bo ob 18 30. Vstop prost.
Kino
Danes praznujeta v Trebčah 50. obletnico poroke
IVANKA in DANILO KRALJ
Še na mnoga leta v krogu svojih dragih jima želita sin Gino in hči Berta z družinama.
Danes sta stopila na skupno življenjsko pot
STEFANO in IVICA
Vso srečo jima želijo skavtinje iz Mačicgt},'
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
LEKARNE V OKOLICI
Rol junec: tel 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel 211(811. Prosek: tel 225 141; Božje [Milje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina; tel 200 121. Seslja n: tal 209 197; žavlje: tel. 213 137; Milje: tel 271 124
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel 732-627, predpraznična od i4 cjo 21 ure in praznična od 8 do 20 Ure tel 68 441
Ariston 16.00—22.00 »I cancelli del cielo*.
Ritz 16.00 «1 predatori delkarca per duta*.
Eden 16.00 «1 predatori delkarea perduta*.
Grattaeielo 16.00 tScontro di titani*
Fenice 16.00 »Atmosfera zero*. Sean Connery.
Cristailo 16.30 «Asso», Adriano Ce-lentano, Edvige Fenech.
Aurora 16.30 »Una moglie, due ami-ci, qiiattro amant'*.
Capitol 16.30 «L’uomo del confine*.
Moderno 16.00—22.00 «La cruna del l'ago».
Nazionale 16.00 «Eva e 1’amore* Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fllodrammatiro ;5.00 »Le porno svedesi lo vogliono cosi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Venelo 16.30 «l,aguna blu*
Mlgnon 16.30 «Paradiso blu*.
Radio 16.00 «Caldi amori in vetri na». Prepovedan mladini pod 18 letom.
Lumlere 16.00 »H vizietto II *.
NA VRHU je na prodaj enonadstropna hiša, približno 140 kv. metrov. Podrobnejša pojasnila po telefonu 0481/78-022.
PODJETJE z nadomestnimi deli za kmetijske stroje išče poslovodjo. Pogoji: komercialna ali trgovska izobrazba, nekajletna praksa, starost 35 - 45 let, sposobnost vodenja personala. Poskusna doba 3 meseci. Osebni dohodek odvisen od sposobnosti in odgovornega mesta. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro «Poslovodja».
JAPONSKE kreme, šminke in par-feme znamke SHISEIDO dobite na Opčinah po najugodnejših cenah. Kozmetika 90.
128 coupe 1100 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Telefon 040/743071.
UGODNO prodam parcelo - gozd veliko približno 1 ha. Informacije -Škabar. Repen 50
PRODAM moderno, novo pohištvo: spalnico, dnevno sobo. spalni divan in predsobo. Telefon 040/ 811-186.
PRODAM zazidljivo zemljišče na Krmenki - 800 kv. m. Telefonirati od 13. do 15 ali od 20 do 21. ure na št. 040/828866.
ŠTIRIČLANSKA družina išče enkrat tedensko pomoč v sodobnem gospodinjstvu. Telefonirati na št. 040/761302 od 13 do 14 ali v ve černih lirah.
PRODAM merilec za določevanje stopnje alkohola v vinu. Telefon 040/741670
PRODAM zimski plašč za fantka starega od 4 do 5 let. Telefon 040/71322.
OBČINA Dolina išče kuharja/co za začasno zaposlitev Telefon 040/ 228110 ali 228127
V CENTRU Križa oddamo v na jem lokal Za informacije telefonirati na št. 040/220 216 ob uri kosila
Na seji občinskega sveta v šte-verjanu, ki je bila v torek zvečer, je župan Stanislav Klanjšček sporočil, da bo uradno poimenovanje celodnevne šole v Dragah po briškem pesniku Alojzu Gradniku v soboto, 5. decembra, ob 16. uri ob navzočnosti1 visokih predstavnikov dežele in drugih oblasti naše pokrajine. Nadalje je povedal, da bo konzulat SFRJ v Trstu venec k spomeniku padlim v NOB položil 30. oktobra, občinska uprava in krajevne organizacije pa 1. novembra ob e-najsti uri.
Na začetku seje so svetovalci soglasno odobrili več sklepov občinske ga odbora. Tako so svetovalci odobrili odborovo prošnjo na deželo za prispevek v višini 150 milijonov lir za nakup opreme prostorov in zunanjo ureditev šole v Dragah. Odobrili so tudi stroške popravila šolskega avtobusa.
Beseda je tekla o okrepitvi vodovoda in o izgradnji novega vodovoda za namakanje. Sklenili so razpisati dražbo za prvo fazo izgradnje vodovoda od Grojne do vodnjaka v Šte-verjanu, ki bo veljala 430 milijonov lir, za katero pa imajo sedaj na voljo 285 milijonov lir. Občinski svet se je odločil ta denar takoj potrošiti, da ga inflacija ne bi razvrednotila.
Zelo zanimiva razprava se je razvila okoli informacije o možnosti izgradnje avtonomnega vodovoda za namakanje briških vinogradov. Trgovinska zbornica je števerjanski občini namenila 30 milijonov lir iz goriškega sklada za raziskave, načrtovanje in izvedbo vseh priprav za izgradnjo tega projekta, ki bi ga vključili v dolgoročni načrt in bi po sedanjih cenah veljal okoli 5 milijard lir. Načrtovanje so zaupali specializirani družbi Hidraulica iz Vicen/e, delo pa bo opravil inž. Ron-chi. Ta avtonomni vodovod bi se lahko napajal pri dveh črpališčih: če bi ugotovili, da je dovolj vode, bi ga zgradili na Prevalu, Če pa bi raziskave pokazale, da je v tem kraju vodostaj prenizek, bi črpališče zgradili pri Soči. Vodovodne cevi bi speljali po vseh vinogradih, že ena sama sušna letina bi bogato poplačala tako naložen denar. Prednost takšnega vodovoda pa bi bila tudi tem, da bi ga uporabljali za gnojenje. Vsak koristnik bi namreč V svojem vinogradu zgradil napravo, s pomočjo katere bi se gnojilo avtomatsko stekalo v vodovod in od tatu V zernl?6,,n‘^gradnja takšnega namakalnem .sjstemh bi bila prva v naši deželi. Trgovinska zbornic^, predlaga, da bi organizirala avtobusni izlet za zainteresirane v bo-censko pokrajino, kier imajo tako urejen namakalni sistem že dosti let. (Ni nam znano, če bodo vodovod speljali tudi na Oslavje, op.ur.).
Svetovalci so nato odobrili stroške za prevoz otrok v šolo. Za leto 1980 so znašali okoli 13 milijonov lir. V tem znesku sp všteti osebni dohodek šoferja, popravila in gorivo za dva šolska avtobusa.
Prav na koncu so odobrili še tretjo varianto, ki je bila redno izpostavljena na oglasni deski, zazidalnega načrta.
nijo. Iz nemškega ujetništva zbeži v Mehiko, vendar je že leta 1943 spet v Italiji, v vodstvu CLN.
Na obisku delegacija iz madžarske pokrajine Somogy
Delegacija upraviteljev in gospodarstvenikov madžarske pokrajine Somogy, ki se te dni mudi v naši deželi, je bila včeraj na Goriškem. Na novem mejnem prehodu pri štan-drežu sta delegacijo sprejela podžupan Del Ben in odbornik Zucalli ter inž. Graziato, projektant nove prometne infrastrukture.
Gosti iz Madžarske so si nato o-gledali nekaj zanimivosti Gorice, potem pa so obiskali še zadružno klet v Krminu. Gosti iz Madžarske želijo podrobneje spoznati našo deželo, s ciljem izboljšati gospodarske ter kulturne in prijateljske stike.
Bibliografska razstava o oglejskem koncilu
Prejšnji mesec so se zaključile slovesnosti ob 1600-letniei oglejskega koncila. Na to temo pripravljajo v Gorici bibliografsko razstavo, ki jo bodo odprli v torek, 27. t.m. v prostorih mestne knjižnice v Mame-lijevi ulici. Slovesnost bo ob 18. uri.
Franco Dngo razstavlja v galeriji Meblo v Novi Gorici
Do konca meseca bo v galeriji Meblo v Novi Gorici odprla razstava del goriškega slikarja Franca Duga. V Novi Gorici so jo odprli 16. oktobra, še prej pa je bila ista razstava v PVonovi galeriji v Ajdovščini. Na sedani razstavi ima Dugo devetnajst risb, enajst perorisb in triindvajset grafik. Gre za razna dela. ki so nastala v letih od 1974 do danes.
Franco Dugo se je rodil v Grgarju 9. junija 1941, sedaj živi v Ločniku pri Gorici, kjer ima tudi svoj atelje. Osebne razstave je doslej imel v Gorici (prvo leta 1972), Mantovi, Šempetru ob Soči, Benetkah, Vidmu, Portogruaru, Gradišču ob Soči, Seregnu, S. Štirni di Livenza. Sodeloval pa je v celi -vrsti skupinskih razstav, tudi v Trstu, Carrari, Wiener Neu-stadtu, Rimu, Celovcu, Čedadu, Ljubljani, Beljaku, na Dunaju, v San Marinu, Pordenonu, v Lodzu in tako dalje.
Kritik Brane Kovič je v lepem katalogu, ki so ga izdali ob priliki sedanjih razstav v Novi Go-
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuaiiniiiiiiiMiiiiiiMMiiiiKMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiia
Stavka delavcev na Goriškem
rici in Ajdovščini, napisal med drugim: «Vprašanje, ki se nam kot prvo zastavlja ob srečanju s slikarskim delovanjem Franca Duga, je vprašanje identitete. Z zastavitvijo tega vprašanja pa se njegova produkcija že tudi determinira kot izrazito vsebinsko naravnana, pri čemer je načelno irelevantno, ali gre za risbe, grafike ali slike, kot je (spet zgolj načeloma) irelevantna njihova «for-ma», v kolikor diskurz o formi reduciramo na ustaljene opozicijske kategorije figuralno - nefigu-ralno, realistično - imaginarno, konotativno - denotathmo, metaforično - met onimi jslco itd. Drugače povedano, Dugo se osredotoča na podobo, za' Icatero Marc Le Bot pravi, da «funkcionira kot energijska matrica, skozi katero se uobliči Želja po videnju, ta žel a pa dejansko zadeva totalnost vid-nega», v slikarjevem delu pa ta totalnost postane posameznost konkretne stvaritve».
Razstava je v novogoriški galeriji Meblo odprta ob delavnikih med 8. in 19. uro.
SLOVENSKO *\STALNO, , GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 1981 -82 V GORICI
Sezono v Gorici organizira mo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Predstave bomo odigral-' v Ka toliškem domu in v novei i Kulturnem domu. Vpisovanje abo nentov na sedežu ZSKD v Gorici, Ul. della Croce 3, vsak delavnik, razen sobote, in sicer od 11. do 14. in od 16. do 18. ure do vključno 6. novembra.
Prepočasno izvajanje predpisov o plačah šolnikov
Člani šolskega sindikata CGIL -CISL - UIL se pritožujejo, da ni bilo še rešeno vprašanje plač šolnikov po osmih mesecih odkar je bil podpisan sporazum z vlado. Ustrezni dekret je bil tudi sprejet, osebje pa še vedno dobiva stare plače in le predujme na nove. Doslej se niso uresničile obljube, ki jih je sindikat dobil na šolskem skrbništvu. S tem v zvezi so se člani sindikata ponovno sestali s šolskim' skrbnikom.
Le« Valiani bo predaval o razpadu Avstro-Ogrske
Tudi v tej jesensko-zimski sezoni bo goriška občinska uprava nadaljevala s kulturnimi pobudami, ki so se uveljavile z imenom Kulturna srečanja. V četrtek, 29. t.m, bo v deželnem avditoriju predaval senator Leo Valiani, zgodovinar in publicist. Govoril bo o razpadu avstro-ogrske monarhije. Valiani se je rodil na Reki, pred 72 leti, pod fašizmom je doživel konfinacijo in zapor. leta 1936 odide, tako kakor na tisoče drugih antifašistov v Špa-
3p
TAPETE
IN
BARVE
Prodaja na debelo in na drobno
tapet, zidnih oblog, plutovine in moquettes.
Barve za gradbeništvo in karoserijo.
Ekskluziven zastopnik MAX MEYER Ul. G. Zanetti. 1 — 34143 TRST — tel. 040/750339
Govorimo slovensko in hrvatsko
monfaic
p boutique
TR2IC — Ul. 9 Giugno 71 Telefon (0481) 74114
Po glavnih goriških in tržiških u-licah so se včeraj dopoldne, med štiriurno stavko v industrijskih o-bratih, vršili sprevodi delavcev,, ki so nosili transparente in zastave. Na goriškem Travniku in na tržiš-kem Trgu republike sta bila shoda na; katerih.,so sRregav.o.fiJl,sindikalni voditelji.	-
V	Gorici so se stavkajoči delavci
zbrali prčtf"	jn
so zatem šli v sprevodu po obeh korzih in Oberdankovi ulici na Travnik, kjer je na shodu govoril deželni tajnik CISL Carlo Bravo. V Tržiču pa so se delavci, zbrali pred športno halo in pred tovarno Detroit in zatem sta dva sprevoda skupno prišla na Trg republike, kjer je govoril pomožni deželni tajnik'CGIL Dario Varin. Oba govornika sta govorila o sporu z zvezo indUstrijcev in z vlado y zadevi družinskih doklad in novih delovnih pogodb ter zahtevala od deželne vlade, da zavzame jasna stališča o pomoči gospodar-; stvu na Goriškem in Tržaškem, kjer je prišlo do precej občutne krize. Govornika sta tudi napovedovala, prav s tem posebnim položajem v naši pokrajini, splošno stavko, ki bo v vsej goriški pokrajini 12. novembra s shodom v Gorici.
Medtem ko so se industrijskim delavcem v Gorici pridružili le uslužbenci veleblagovnic, ki so bili tudi v sprevodu, in le nekaj desetin dijakov, čeprav jih je stavkalo več sto, je bila včerajšnja manifestacija v Tržiču zares mogočna, z veliko udeležbo delavcev in' tudi srednješolcev, ki so masovno sodelovali v sprevodu in na shodu na glavnem mestnem trgu.
Na naši sliki prizor s sprevoda po glavnih goriških ulicah.
Srečanje varčevaleev danes v Solkanu
V	hotelu Sabotin v Novi Gorici bo danes popoldne, ob 17. uri, srečanje mladih varčevalcev - likvidatorjev, ki skrbijo za mladinske in šolske posojilnice na šolah in v drugih krajih. Imeli bodo tudi 1. kviz tekmovanje. Srečanje prireja Ljubljanska banka, Temeljna banka Nova Gorica. Na srečanje pridejo tudi zastopniki zamejskih kreditnih zavodov.
Začelo se je v «blaznici» končalo pa pred sodnikom
Med bolj ali manj suhoparnimi sodnimi postopki zaradi tatvine, n-taje, poneverbe, pijančevanja in drugih prekrškov, mora kronist zabeležiti občasno tudi zgodbe. ki so bo|j podobne vicu, kakor resnični zgodbi. Tako nekako je potekal te dni sodni postopek pred noriškim pretorjem. zaradi povzročitve telesnih poškodb.
Šodiiik: Ste res pretepli svojega prijatelja in zakaj?
Obtoženec: Nisem oa pretepel, ampak sem oa le udaril s pestjo, ker me je dvakrat brcnil v zadnjo plat.
Sodnik: Ni bilo močno, ampak ste mu kljub temu polomili rebra...
Sodnik (priči): Povejte, kako se je pravzaprav zgodilo.
Priča: Govoril sem z bolničarji v ambulanti, naenkrat pa je vstopil on ter mi rekel «praštč». To me je razjezilo in sem ga zato dvakrat brcnil v zadnjico, on pa me je nato udaril s pestjo tukaj...
Sicjr sem mu že odpustih
V Novi Gorici imajo dva glasbena abonmaja in letos so zabeležili velik uspeh, saj sta abonmaja razprodana. Koncerti so. v Kulturnem domu. F rdečem ' abonmaju imajo šest koncertov večjih ansamblov, v zelenem pa prav tako šest koncertov posameznih umetnikov ali manjših umetniških skupin.
Prvi koncert rdečega abonmaja so že imeli prejšnji petek, ko je nastopil znani ženski zbor Collegium musieum iz Beograda. Drugi koncert bo 23. novembra, ko nastopi orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane, sledili bodo še koncerti Komornega orkestra Boljšoj teatra iz Moskve (28. decembra). Slovenskega komornega orkestra (11. januarja 1982), Simfoničnega komornega orkestra (11. januarja 1982), Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (11. februarja) in Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (29. marca).
Prvi koncert zalenega abonmaja pa bo v ponedeljek, 26. oktobra z nastopom sovjetske violinistke Liane hakadze. Sledili bodo koncerti pianista Iva Pogorelca (6. novembra), kvarteta Vinlnnčel (14. decembra).
sovjetskega pianista Aleksandra To-razde (22. februarja), zbbra Con-sortium musieum iz Ljubljane (1. marca) in jazz kvarteta Andreja Arnola (12. aprila).
Razna obvestila
Tako obtoženec kakor priča sta bila svojčas pacienta v psihiatrični bolnišnici, pravzaprav se je do aodek pripetil v tej ustanovi Tudi take zgodbe imajo na ža lost svoj epilog na sodišču.
Koncertna.mm___________________________,..
v teftn Je VjSTštiVSiljfe za tfadicio-
V Nftvi	...................nElmrmartrnovanjrSlovenskega pla-
t lURl UVI1U	ninskega društva, ki bo 15. novem-
bra v Park' hotelu' v Novi 'Gorici. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 13. novembra oziroma do oddaje razpoložljivih plest.. Društvo bo'poskrbelo tudi za avtobusni prevoz.
V	domu Andreja Budala v Štandr.e-
žu bo v pdnedeljek, 26. t.m.. Ob 15. uri prva vaja otroškega pevskega I zbora.	w, «,, #	•
V	dvorani PD Oton Župančič pa ( bo, v okviru kotalkarskega odseka I tudi tečaj otroške telovadbe. Vaje | bodo ob torkih od 15. do 16. ure ! ter ob četrtkih od 16.15 do 17.15. j
Odbor za gradnjo partizanskega spomenika v Štandrežu obvešča vse, ki jih stvar zanima, da prispevke v skiad za dograditev spomenika! zbirajo v Domu Andreja Budala vsak večer od 18. do 21. ure.
V	pripravi je razstava ob 70-Ietni-ci Slovenskega planinskega društva v Gorici. Da bi bila razstdva kar se da popolna in zanimiva, pripravljalni odbor naproša, člane in prijatelje, ki hranijo stare fotografije, izkaznice, vabila in drug zanimiv material, ki je kakorkoli povezan, z delovanjem društva, naj to sporočijo na sedež v Ul. Maita 2.
ltllU|lltll||t||||||||||||||||||||||||||l||||||l|||||,||||„||||l|||||„||)||||||,UM|MIM|||||||||||m||||||||t||||||||||ai|)t|||(
■ -
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
GLEDALIŠKA ŠOLA SSU
Vodstvo gledališke šole Slo venskega stalnega gledališča v Gorici obvešča vse zainteresi rane, da se bodo predavanja iz dramske igre pričela v torek, 27. oktobra, ob 18. uri na sedežu Zveze slovenskih kul turnih društev v Ul. della Croce 3;
Obrazložili vam bomo naše načrte in programe za letošnjo gledališko šolo.
Na; torkov pogovor vabimo vse, zlasti pa mlade, ki se iz takih ali drugačn h razlogov še niso vpisali v šolo.
- PRIMORSKI DNEVNIK
lahko kupite jutri na področju NOVE GORICE v naslednjih krhjih:
Nova Gorica, avtobusna postaja;
Šempeter, restavracija Lipa; Vrtojba, bife Jadran.
Razstave
V	galeriji Spazio 2 na Trgu sv. Antona 6 bo drevi ob 18. uri otvoritev razstave slik umetnice Milen* Milani. Ob otvoritvi bodo člani malega goriškega gledališča brali nekaj pesmi Milanijeve.
V	dvorani Circolo fotografko I-sontino v Ulici S. Chiara 15 odprejo danes ob 19. uri razstavo slik člana krožka Livia Carusa.
MALA SODNA KRONIKA
Obsojena razboriteža kriva za prepir in pretep na plesu
Po hitrem postopku sodili (in obsodili), tudi dvema vojako* ma, ki sta skušala ukrasti avtomobilski radijski sprejemnik
Po hitrem postopku so včeraj pred goriškim okrožnim sodiščem sodili 24-letnemu Mauriziu Milotti-ju iz Gorice. Raštel 52 ter njegovemu pajdašu 21-letnemu Lui-giju Staculu iz Ulice Gelsi 19, zaradi žalitve javnega funkcionarja ter upiranja in povzročitve telesnih poškodb. Gre za razboriteža, vpletena v prepir, ki se je končal s pretepom prejšnjo soboto na dijaškem oziroma študentskem plesu v dvorani Ginnastica Goriziana na Battistijevem trgu. Milottija so sodniki obsodili na 4 mesece in 15 dni zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list, pet mesecev zapora pogojno pa so prisodili Staculu.
Oba sta bila od prejšnje sobote v priporu.
Prav tako so po hitrem postopku sodili 19-letnemu Francescu Codispotiju iz Rima ter 20-letne-mu Claudiu Nurghiju prav tako iz Rima. Oba služita redni vojaški rok v našem mestu, za zapahi pa sta se znašla zaradi poskusa tatvine. Iz parkiranega avtomobila v Zoruttijevi ulici v Gorici, last Claudia Facchinettija, sta skušala odnesti radijski sprejem nik, vendar se jima jo poskus le na pol posrečil, kajti njuno nepošteno početje so opazili nekateri bližnji stanovalci ter obvestili po ličijo. Nurghiju so sodniki odmerili enomesečno zaporno kazen ter glo-
bo 30 tisoč lir. en mesec in pet dni zapora ter 40 tisoč lir kazni pa so prisodili Codispotiju. Kazen je ^pogojna in brez vpisa v kazenski
Zaradi opolzkih dejanj in kraje v obtežilnih okoliščinah so včeraj pred istim sodiščem obsodili na šest mesecev zapora, denarno kazen in plačilo sodnih stroškov 30-letnega Alessia Copreza iz Gorice, Favettijeva 21.
Razprava je potekala v odsotnosti tako obtoženca kakor tudi glavn ne obremenilne priče Nade Jelič, ki ima menda stalno bivališče v Beogradu, januarja 1979, ko so se pripetili dogodki, o katerih je vče raj razpravljalo sodišče, pa je stanovala v novogoriškem Park hotelu.
Coprez naj bi Jeličevo srečal v bližini goriške železniške postaje, kjer je čakala na taksi ter ji ponudil, da jo zapelje do Nove Gorice. Namesto proti mejnemu prehodu, tako piše v obtožnici, je avto usmeril proti goriški industrijski coni z drugačnimi nameni. Tu naj bi Jeličeva izstopila iz avtomobila, Coprez pa odpeljal dalje. V avtu je ostala torbica z osebnimi dokumenti ter nekaj denarja. Nekaj kasneje (dogodek se je pripetil okrog 22. ure) se .je Beo grajčanka javila na goriški kvesturi. ki je na podlagi opisa vrste vozila in prvih štirih številk registrske tablice prišla do Copreza.
Koncerti
Drevi ob 20.31) bo na pobudo S M-D Mirko Filej v goriški stolnici orgelski koncert Huberta Berganta. Tokrat bo Goričanom znani orgelski mojster izvajal Bachove skladbe, i-menovane «partit°*
‘Kino ^
(t vrtcu
VERDI 17.30-22.00 «Storie di ordi-naria follia*. O. Muti in B. Gaz-zara. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22 00 «J. Bond 007, solo per i tuoi occhi*. R. Moore in C. Bouchet. Barvni film.
VITTORIA 17.00 - 22 00 d.ingua cai-da». Prepovedan mladini pod 18. letom.
/rr7«*
EXCELSIOR 18 00- 22 00 «Caccia sel-
vaggia*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Qua la mano*.
A«*ivi (''urico i« ukolicu
SOČA 18.00— 20.00 «Orkan*. Ameriški film. 22.00 «Mlada žena*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »španske oljke*. Nemški film.
DESKLE 19.30 »Lovec*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84-879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nico* 16, Ul. 1. maja, tel. 73-328.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
24. oktobra 1981
SAMO ŠE DANES IN JUTRI DOPOLDNE
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
Dolar močnejši zaradi Reaganovih izjav zlato cenejše zaradi sovjetskih prodaj
Samo se danes ves dan in jutri do 13. ure so na ogled v razstavni dvorani palače Costanzi grafična dela enajstih znanih slovenskih likovnih umetnikov iz tako imenovane ljubljanske grafične šole. Na sliki barvna
4 grafika Jožeta Ciuhe
...............im.................................................................................................................„„„„„„„„„......
Na valutnih tržiščih je bilo spet zelo živahno, kupčije pa so bile usmerjene v veliki meri proti dolarju. Posebno občutena je bila pocenitev zlata in drugih plemenitih kovin in sicer zaradi sovjetske prodaje te kovine na londonski borzi. Okrepil se je tudi kanadski dolar, padle pa so ostale valute, seveda nasproti dolarju. Najbolj občutena je bila oslabitev britanskega funta in japonskega jena. V okviru evropske valutne skupine je marka še vedno na prvem mestu, sledi ji holandski florint, ostale valute pa so na nižjih mestih. Za nekaj odstotkov sta padli valuti madžarski florint in brazilski kruzeiro.
Dolar je bil spet v ospredju pozornosti in so na tržiščih kar trumoma povpraševali po njem. Prodajali so ostale valute ter zlato. Seveda je cena dolarja kmalu poskočila za kaka dva odstotka nasproti ostalim trdnim valutam, čeprav so obresti v ZDA prav ta teden nekoliko padle. Tudi zaupanje v Reaganovo gospodarsko politiko polagoma pada.
Kaj je torej povzročilo ovredno-
NAKUPNA CENA TUJIH VALUT
NA MEDNARODNEM FESTIVALU V BRNU
Letošnji program je bil posvečen sodobnemu glasbenemu ustvarjanju
Koncerti in operna glasba slovitih domačih umetnikov in ansamblov ter gostov
Mednarodni glasbeni festival v Brnu sodi po svoji tradiciji med redke festivale, ki so vsakokrat namenjeni posebni teniatiki. Letos je bil desetdnevni program posvečen glasbenemu ustvarjanju in poustvarjanju sedanjega časa. Poseben poudarek je veljal tristoletnici gozdnega roga. odkar se je uveljavil v čeških krajih. Jubilej fp proslavili z več koncerti in glasbenim znanstvenim simpozijem Z naslovom ^Nekdanjost in sedanjost gozdnega roga*. Uvod v proslavo so domišljeno uvedli efektni nastopi godbenikov v sodobnih lovskih oblekah na prostem v parku renesančno rekonstruiranega gradu Milotice blizu Brna. .Nato so se vrstili koncerta _v grajski dvorani in na koncertnW*^flh. v Brnu s skladbami največjega mojstra v zgodovini igranja na gozdni rog Jana Vaclava Stich - Punte, nemškega skladatelja Ferdinanda Roesa in sodobnih skladateljev Aloisa Simandla Pihosa, Zdeheka Blažeka in drugih čeških skladateljev.
Festival sta slavnostno uvedla dva zaporedna koncerta Simfoničnega orkestra glavnega mesta Prage FOK. s slavnostno predigro sodobnega češkega skladatelja Jo-tsefa Ceremuge, Martinujevim Koncertom za violončelo z orkestrom št. 1 in simfonijo Pesem zemlji za tenor, alt in orkester Gustava Mahlerja. Koncert je s poletom dirigiral Jiri Belohlavek. Drugi veper so bili pod vodstvom poljskega dirigenta Andrzeja Markow-skega izvedeni Koncert za orkester Bele Bartoka, Sceno zg violončelo, harfo in orkester nedavno umrlega poljskega skladatelja Tadeusza Bairda iu veličastni o-ratorij Stabat mater za sopran, alt. bariton, mešani zbor in 'orkester Karla Szymanowskega. Odlični praški orkester, Kiihnov me-
šani zbor z izvrstnimi solisti iz Poljske in Vzhodne Nemčije, so nudili resnično lep umetniški u-žitek.
Orkester Državne filharmonije Brno, se je prav tako predstavil na dveh koncertih. Pod vodstvom pronicljivega šef-dirigenta Frau-tiška Jileka so izvedli zvočno izredno barvito kompozicijo Igre — sedem slik za simfonični orkester Milosiava Ištvana, kjer so dominirali zlasti instrumenti marimba, vibrafon, timpani in zvonovi. Prisotni komponist je bil burno pozdravljen. Zaradi obolelosti ameriškega pevca Henryja Ruffina. ki naj bi pč(	z
orkestrom. Je nnkopil ‘ sforiMl basist Sergej Kopčak, ki je-pesmi MusorgskSjJS” ‘IS vrsMb1 * iAMpfPfl-ral, čeprav le v priredbi ob spremljavi klavirja. Za konec jc orkester zanosno izvedel Peto simfonijo v B duru Sergeja Prokofjeva.
Na svojem drugem festivalskem koncertu je pod temperamentnim vodstvom sovjetskega; dirigenta Viktorja Barsova uspešno ižvedel Šesto simfonijo Dimitrija Šostakoviča, Koncert za violino in orkester P.I. Čajkovskega in priljubljeno Sinfoniettb Leoša Janačka.
Med številnimi koncertnimi izvedbami domačih ansamblov naj posebej omenimo gostujoči Helsinški komorni orkester z izvedbami del finskih skladateljev Fehca H. Nordgrona, Jeana Silsehusa. Joonasa Kokkonena in madžarskega skladatelja Bele Bartoka in pihalni kvintet Ars nova iz ZDA v sestavi solističnih instrumentalistov na flavto, oboo. klarinet, gozdni rog in fagot, ki so poleg' čeških ip nemških skladb Anto-nina Reicha in Paida Hindčmitha izvedli še deli ameriških avtorjev Elliotta Carterja in H. Wilia-Lo-bosa.
Zanimiv je bil nastop latvijske-
JUTRI NA PARTIZANSKEM GROBIŠČU NA VOiŠČICI
Počastili bodo spomin 305 padlih partizanov
IDRIJA — V nedeljo popoldne bodo na znanem partizanskem grobišču na Vpjščici na Vojskarski planoti nad Jdrijo pripravili žalno slovesnost, s katero bodo pq-častili spomin 305 padlih partizanov, ki so tu našli svoj zadnji dom. Pripravljajo jo družbenopolitične organizacije idrijske občine in krajevna skupnost Vojsko, sodelovali pa bodo moški pevski zbor idrijskih upokojencev, recitatorji osnovne šole, mladina z Vojskega in enota pripadnikov teritorialne obrambe, ki bo izstrelila častno salvo. Številne delegacije bodo h grobišču položili vence.
Spomladi 1945 se je znašel IX. korpus NOV in POJ v kritičnem položaju. Zavezniške fronte so se bližale Slovenskemu primorju. Nemško poveljstvo se je — računajoč na možnost izkrcanja zaveznikov na severnojadranski o-bali — z vso zagrizenostjo lotilo ofenzive proti oboroženi obali — z vso zagrizenostjo lotilo ofenzive proti oboroženi udarni pesti primorskega ljudstva r IX. Korpusu. V teli bojili je nastopalo Mizu 30 tisoč sovražnikovih vojakov. Med njimi so bili tudi pripadniki esesovskih polkov iz Gorenjske in iz tako imenovane Ljubljanske pokrajine, ruske kvizlinške' enote, domobranci, četniki in druga svojat iz vse Evropo, ki so prejeli ukaz. naj bodo s civilnim pre-
bivalstvom skrajno brezobzirni.
V zaključni fazi operacij je sovražnik usmeril vse svoje sile proti glavnini IX. korpusa NOV in POJ. Najhujši boji so bili ria Banjški in Vojskarski planoti, kjer se je zadnje dni marca 1945 znašel v sovražnikovem obroču štab IX. korpusa z nekaterimi e-ootami. Z njimi so bile tudi zavezniške vojaške misije, pokrajinski komite KPS za Slovensko primorje ter druge vojaške in civilne zaledne ustanove.
Partizanske enote so utrpele hude izgube. Dne 1. aprila 1945 sta na položajih padla tudi narodna heroja Anton šibelja Stjen-ka, pokopan na Vojščici, in Miro Perc Maks. pokopan v Ljubljani. Na Vojščici je tudi pokopan na rodni heroj Boško Dedejic, doma iz Mojkovea v Čhii gori, ki je umrl 25. maja 1944 v zdani par tizanski bolnišnici «Pavla».
Za 305 v teh bojili padlih bor ccv je na Vojščici na Vojskarski planoti nad Idrijo urejeno grobi šče |X> načrtu, arhitekta Savina Severja.
Po ustaljenem običaju, ki ve Ija že od osvoboditve dalje, bodo po vseh krajih idrijske občine po častili spomin padlih borcev in žrtev nacifašističnega nasilja na Dan mrtvih.
JOŽE OBLAK
ga mešanega pevskega zbora Ave Sol iz Sovjetske zveze, oblečenega v efektne, a skoraj preveč teatralno poudarjene kostume. Z lepo u-branimi glasovi so poleg skladb latvijskih avtorjev Paulsa Dambi-sa in Janise Ivanova, zapeli tudi češke, slovaške in skladbe tujih avtorjev.
S področja glasbenega gledališča lahko zabeležimo zanimive o-perne in baletne predstave brnske Državne opere, ki so bile vključene v festivalski’ program opredeljenem glasbi sedanjega časa.
Opera Stvar Makrcpulos Leoša Janačka vse bolj prodira na do-tftstOe in ttrje .odje. Različne upri-zdrrčve bogati jo raznovrstnost 'interpretacij tega nelahkega a impozantnega komornega dela. ki se uvršča v sam vrh Janačkovega ustvarjanja. Tokratna uprizoritev brnske opere je bila pod vodstvom dirigenta Jana Stycha glasbeno neoporečna, odrska realizacija režiserja Vaclava Veznika sicer stilno čista, a skoraj preveč konvencionalna. Veliko pozornost sta vzbujala gosta pevca Nadežda Knip-lova iz praškega Narodnega .di-vadla v vlogi operne zvezde Emi-lie Mafty in Rolf Aprecle iz Leipziga v markantni vlogi starega komornega pevca Hauka šendorja.
Posebno zanimiva je bila opera v enem dejanju Johanes doktor Faust prerano umrlega brnskega skladatelja Josefa Berga. Avantgardni komponist je znan ustvarjalec komornih oper, ki/ jih je u-spešno izvajala brnska Miniopera, katere ustanovitelj in goreči pro-pagator sodobnih modernili glasbenih odrskih del je znani češki dirigent in dramaturg Vaclav Nosek. Njegova zasluga je. da je ob pomoči režiserja Milana Paska tudi zadnje Bcrgovo glasbeno dra-matsko delo doživelo na velikem odru Janačkovega divadla nesporen uspeh pred mednarodno publiko.
Opera Johanes doktor Faust je tragikomično nihanje med lutkovnim in realnim gledališčem, gledanim skozi prizmo opere v povsem novi dimenziji, tako po filozofski kot glasbeni strani. Nelahki nalogi so bili kos izvrstni solisti, ki so v fantastično zaokroženi scenografiji Karla Zmrzlyha, s humorjem izoblikovali svoje o-stro karakterizirane vloge.
Drugi del večera je izpolnila scenska kantata Carla Orffa Car-mina burana, v novi, kar nenavadni odrski postavitvi režiserja in koreografa Luboša Ogouna v polkoncertni in polplesni postavitvi na vzvišenem poševnem odru, kjer so plesali kostumirani plesalci. pred njimi pa je bil v jo-spredju razvrščen v temnih koncertnih oblekah . mešani pevski zbor. čeprav na prvi pogled o-supljiv pristop, je stilno čista izvedba polkoncertne in polodrske izvedbe opravičila tudi takšen koncept uprizoritve.
Baletni ansambel brnske Opere se je prav tako predstavil na dveh baletnih predstavah. Celovečerni balet Ikarus sodobnega sovjetskega skladatelja Sergeja Mihajlovi ca Slonimskija, ki ga jc inspiriral starogrški mit o Daidatosu in Ika ru.su in ga glasbeno navezal na velike vzore ruskih skladateljev Musorgskega, Stravinskega in Prokofjeva, teži po svoji zasnovi k novejšim prijemom sodobne glasbe ne izraznosti.
Vsebinsko stran si je možno s simboli različno domisliti v etičnem in gledalšikem smislu. Tako si je tudi koreograf Daniel Wies-ner zamislil lastni scenarij naslanjajoč se na nat&fiazo starokiCt ske prigode. Čeprav je bila upri zoritev razkošna v sceni in ko stumih priznanega umetnika Jo sefa Jolineka, je v plesnem pomenu premalo nudila v korcogra
fiji plesov, ki se je naslanjala bolj na pantomimično prikazovanje in oblikovanje, vendar je treba priznati zares slikovitih skupin. Slonimskija balet Ikarus je bil na brnskem odru izveden prvikrat izven Sovjetske zveze,, kar dokazuje izredno ažurnost brnske operno baletne dramaturgije.
Na drugem baletnem večeru se je baletni ansambel predstavil v sestavi baletov: šah kralju Bo-huslava Martinuja, Bolero Mauri-cea Ravela v koreografiji Luboša Ogouna in Ognjena ptica Igorja Stravinskega v koreografiji Daniela \Viesnerja.
šali kraljtrje bil' izveden v črno belem okviru šahovnice in s prav takšnimi šahovskimi figurami v stilizaciji'šahovske igre v alego« rični prispodobi, katere upraviče nost mora pač presoditi gledalec.
Rafinirana glasbena gradnja Bolera nudi vsakemu ambicioznemu koreografu svojstven prijem. Mojster Luboš Ogoun je plesni kreaciji koncipiral na dialogu ženske in moškega, ki ju ogrožajo negativne sile. V sugestivnem plesnem ritmu je bila ustvarjena napeta atmosfera obeh protagonistov in skupine pajdašev vse do zaključnega presenetljivega vrhunca.
Stravinskega balet Ognjena ptica je bil izveden po vzoru avantgardne baletne doki rine ruskega baleta Djagileva ob koncu prvega desetletja 20. stoletja. Za Stravinskega specifičen glasbeni izraz o-mogoča pravljično uprizoritev z vso rusko razsežnostjo in tudi scensko barvitostjo baletnega spektakla. Po zaslugi solistov in celokupnega baletnega ansambla je prikupno in prepričljivo zaživela pravljica o dobrem in zlu. Prepletanje klasičnega plesa z moderno preobrazbo gibov je vizualno poživljalo predstavo.
EMIL FRELIH
Ameriški dolar Kanadski dolar Nemška marka Holandski florint Belgijski frank -Danska krona Švedska krona Norveška krona Francoski frank Italijanska lira Angieški funt Irski funt Švicarski frank Avstrijski šiling Japonski jen Avstralski dolar Španska peseta Portugalski eskudo Jug. dinar: mali veliki
Grška drahma
Trst 23. 10.
1180.— 975.— 525.— 473,—
27.50 161.— 208.— 197.— 208,—
2.145.— 1.800.— 625.— 75,-4.75 1.250.—
11.45
15.45 26.— 27.-
16.50
Celovec
21. 10.
15.50 12,70
691.—
624.50
37,30
212.—
275.50 258.—
273.50 1,28
28,16
24,11
829.50
6.50
17.50
15.50 20.-34,— 34,— 26,-
Zhricb 22. 10.
1,90
1,58
83,40
75,50
4,99
25.96 34,-31.70
33.30 1,60 3.45 3,05
11,91
0.79
2,21
1.96 2,94
4.30
4.30
3.30
Beograd 23. 10.
36,90
30,10
1.648,82
1.487,05
90.36
511,05
665,09
621,69
654,63
3,09
67,20
1.996.63
235,44
15.59
41,29
37.87

ten je dolarja? Opazovalci so mnenja. da je treba iskati vzroke o-krepitve dolarja v izjavah predsednika Reagana med pogovorom z nekim novinarjem. Ob tej priložnosti je namreč Reagan nerodno izjavil, da ni izključena možnost jedrskega spopada v Evropi, vsaj v manjšem obsegu ne. Na tržiščih je imela ta izjava velik odmev, saj so vsi začeli nakupovati dolarje, ker da bi ob takem jedrskem spopadu še najmanj škode utrpele ZDA. Verjetno gre le za skrajno nerodno potezo v odgovoru z novinarji, v Evropi pa vsekakor menijo, da bi se Reagan bolje izmazal z odgovorom <mo comment*.
Po vsem tem je slutiti, da se bo navdušenje okrog dolarja kmalu pomirilo. Okrepitvi dolarja so deloma botrovale še druge postavke: zaostritev na Poljskem, zaostritev na egiptovsko - libijski ter libijsko - sudanski meji. Na področju evrodolaria so bile obresti razmeroma, nizke, okrog 15 odst. Obresti prime rate so znašale 18 odst., obresti zveznih obveznic pa celo' 14 odst. Dolar je na tržiščih veljal okrog 1200 lir,
2,25	marke, 1,88 šv. franka in 233 jenov.
Cena zlata je ta teden nadla od 449 pa 433 dolarjev, kar znaša skoraj 'štiri' -odrtotke, Pojav je treba pripisati šušljanju in namigovanju neuradnih krogov, da Sovjetska zveza prodaja fizično zlato na londonski iltcgrzij 3 poj*v bi bil sicer silno verjeten, ja j so Sovjeti prodali letps, ,(e, ple-k menite rumene kovine, medtem ko so je prejšnja leta prodali okrog 350 con. Očitno so čakali na prodajo zaradi razmeroma nizke ce-
VZHODNOEVROPSKE VALUTE 23. 10. 1981
Sovjetski rubelj	320.;-
Poljski zlot	: '	,	L—
češka krona	42.-
Madžarski forint	29,—
Komunski lej	25,—
Bolgarski lev	350,—
Turška lira	6.-
DRAGOCENE KOVINE 22. 10. 1381	Nakup	Prodaja
ZLATO
Milan (gj	16.700	16.900
ZLATO
London (unča) 432,25 dol. 433.25 SREBRO
Milan (kg)	361.500	369.800
PLATINA
Milan (g)	15.900	16.900
ZANIMIVA PUBLIKACIJA ČEDADSKE SEKCIJE CAI
0 lesnatih rastlinah na območju naše dežele
Avlor Simonetti predstavlja 160 vrst dreves in grmovnic Imena rastlin so v latinščini, italijanščini, nemščini, slovenščini ter v narečju ISadiških dolin
Prepogosto hodimo po svetu kakor slepici, ne meneč se za čudoviti rastlinski in živalski svet, ki nas obdaja. Tako je večkrat ugotavljal pokojni' tržaški profesor Tone Penko, ter nam skuša) posredovati kar največ znanja iz prirodopis ja. In imel jo še kako prav, saj se stopnja našega neznanja in nepoznavanja rastlinskih in živalskih vrst stalno slabša Če smo tedaj dijaki, zlasti tisti. ki smo prihajali dežele, še znali ločiti smreko ocl bora. murvo od kostanja ali preprosti fižol od navadnega krompirja, je stop nja poznavanja narave Dri mlajših generacijah na žalost še nižja. Živimo pač v takem okolju,
Tisti, ki bi radi v gozdu razločevali med posameznim' dre vesoimi vrstami in rastlinskimi združbami, veljajo že za nekak šne čudake in strokovnjake obe nem. Za izpopolnjevanje znanja pa si mora'o pomagati z različnimi kniigami. učbeniki in ključi za določevanje rastlinskih vrst.
Takim je sedaj na razpolago zan:miva. koristna in precej nre plodna knhžica o lesnatih rast linah v naši deželi. Sestavil io je profesor GoaHicro Qinv>netti. založi'a pa čodajskn sekcija ita lijanskega alpinističnega kluba
CAI. Publikacijo so predstavili na nedavnem srečanju planincev treh dežel, ki je bilo v Čedadu.
Knjižica, ki .je majhnega formata, vsebuje opis 160 vrst dreves in grmovnic ter drugih manjših rastlin z olesenelim steblo-vjem, ki uspevajo v deželi Furlaniji - Julijski krajini Knjiga ie opremljena z okrog 3C0 črno belimi risbami, ki pomagajo amaterju pri določanju posamezne vrste.
Publikacija pa ima orecejšnjo vrednost tudi s področja narodo-slovja. oziroma jezikoslovja Imena rastlin so navedena, poleg uradnega naziva v latinščini, še v italijanščini, furlenščini. mm ščini, slovenščini ter v narečni obliki iz Nadiških dolin. Najbolj bogat je izbor imen v furlanščini kjer se za posamezno vrsto obi čarno navajajo tri do štiri, imena
Vsekakor gre. če izvzamemo nekaj man'ših tiskovnih napak, oziroma spodrsljajev zlarti nri na varanju slovenskih in dialektamih ob'ik imen. za zanimivo publika-čilo. ki bo prav gotovo našla not med mnoge bralce in ljubitelje narave.
T pni ie profesor ‘simonetti j/dnl publil-ac|i0 o zeliščih in i-c- ah v Nadiških dolinah. V. K.
ne na tržiščih, ki .je posledica o-krepitve dolarja. Zdaj, proti koncu leta, pa si mora Sovjetska zveza nekako ustvariti devize za odplačevanje žita, zlasti v Kanadi. V Milanu je veljal gram zlata 16.700 lir. gram platine 17.100 lir, gram srebra pa 260 lir.
Med ostalimi valutami je treba omeniti, da je kanadski dolar sledil pri okrepitvi ameriškemu, vse ostale valute pa so padle. Najbolj občutena je bila oslabitev britanskega funta ter japonskega jena. Marka je padla za dva odstotka nasproti dolarju, švicarski frank pa nekoliko manj. Italijanska lira je padla nasproti dolar ju. a je pridobila nasproti valutam EGS, tako da se je v poprečju razvrednotila le za tretjino odstotka. Razmeroma najbolje se je odrezal švicarski frank ip sicer zaradi množičnega preliva kapi-talov iz' Francije' ter iz Velike Britanije. Ta denar je deloma ostal v frankih, deloma pa se je prelil v dolarje. Skupna valuta EGS. ki se imenuje ECU, velja na tržiščih 1295 lir.
Med manjšimi valutami je treba zabeležiti razvrednotenje madžarskega forinta ter brazilskega kruzeira, vendar le za približno dva odstotka.	(srs)
Iz umetnostnih galerij
Marassijeva
rti
v lommaseu *
Lo Bianco v Sant Eleni
Pred leti, že dolgo je tega, smo srečavali na razstavah razkošno progasto razvejane pasove slik Marassijeve, Zaslovela je tudi kot mojster intarzije, ko je okrasila po Černigojevih zasnovah naš Kulturni dom. Zadnjo dobo pa nas je pričela presenečati z razstavami, ki so enkratna in po svoji sestavini del neprenosljiva umetniška manifestacija. Zdajšnja v galeriji Toinmaseo ni ravno neprenosljiva, je pa sorodna njeni prejšnji, ko je uporabljala rožaste tenčice. Tokrat so le te naškobljene v podolgovate paralelograme z vtkanimi dekorativnimi napisi vseh možnih človeških čednosti in dobrih strani človekove psihe, ki prekrivajo stene eden poleg drugega in nad drugim kot v kaki votivni kapeli. Razstavi je slikarka dala ime «Vitez». In ta se res v oklepu in na konju boči nad nami pa stropu. Vendar razrezani in razkosan na posamezne dele, ki lebde visoko kot nedosegljivi oblaki.
Smisel razstave se nam pričenja jasniti ob pogledu na velik z rožami okinčan napis «Beauty» na čelni steni. V dekorativno pogrebni lepoti visi nad dolgo z belim prtom prekrito skrinjo, na kateri temne rdeče rože kot kaplje krvi. Tako spoznamo; da je to saikotag vseh lepih čednosti, ki jih oznanjajo napisi tenčic. po stenah in kateri naj bi dičili nas ljudi, ki postajamo iz' leta v leto vedno ! hujše zveri in pošastni sovražniki vsega človeštva. Vsekakor estetsko urejena, a obenem tragično angažirana razstava mlade slikarke Marassijeve.
V galeriji Sant Elena pa se je ponovno predstavil Mario Lo Bianco svojim občudovalcem z neobičajnimi pokrajinami. Tokrat že v tretjič, kajti sadovi njegove vsakokratne umetniške žetve so obilni in zahtevajo obsežno galerijo. Obilica slik ga izdaja kot delav nega in neizčrpnega v ustvarjalni domišljiji.
Slednja beseda je nenavadna za slikarje pokrajin, ki bi jih morali pravzaprav preslikavati v vsej nji hovi resničnosti. Take slike je Lo Bianco res imel na razstavi, posebno tiste jesenskih k raških gozdičev. Se pa do gotove mere sprosti v nočnih slikah morja, v serijah letnih časov pa rastejo posa mezim drevesa iz domišljije. Ta pa se popolnoma ril z bohoti v velikih gozdnatih pokrajinah bolj mračnih barv in učinkov nad stvarne začaranosti in tajinstveno metafizičnih prebliskov ozadij, na katerih rastejo temni srednjeveški gradovi in trdniave, polni grozljive romantičnosti nič kaj sorodne testi ljubki, ki nas zakone ob pogledu na zasneženi redko zaraščeni in v meglico potopljen gozdič.
M. B.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Jo Gaillard - delovna žena
10.50	Družina Mezil - risanke
11.15	Velike bitke preteklosti
12.05	Dr. Who
12.30	Leto tisoč - Domotožje po cesarstvu
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Dogodivščine Davida Bal-foura
14.30	- 16.30 Sobotni šport
16.30	Turi e i paladini - prvi del
17.00	DNEVNIK - flash
18.10	Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Specialno iz parlamenta
18.50	Dolina Craddockovib
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV DNEVNIK
20.40	Fantastico
22.C0 Skupinske slike
23.00	Programi prihodnjega tedna
23.15	DNEVNIK in vremenske razmere
23.45	Medicina '81
Drugi kana!
10.00	Francesca da Rimini Opera v štirih dejanjih
12.20	Risanke
12.30	- 14.00 Skozi 30 let kronike
13.00	TV DNEVNIK 2
14.00	Odprta šola
14.30	Poljubi me, Katka - film
16.15	II Baratolo - iz studia 7
17.45	DNEVNIK - flash
17.50	Programi prihodnjega tedna
18.05	Sobotni šport
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	Dober večer z Aldom in Carlom Giuffre;em
19.45	TV DNEVNIK 2
20.40	Zgodba Zahoda - film
Karavana proti Zahodu mirno nadaljuje svojo pot. Gi-deon je vedno za kake tri milje pred karavano, kot nekakšna prednja straža, da bi karavane kaj ne presenetilo. Gideon in njegov brat dvorita istemu dekletu in mati Minerva je vsa žalostna, ker opaža, da sta se zaradi deklet sprla. In v tem že dokaj mučnem vzdušju pride še do katastrofalnega požara, ko začne okoli karavane vse goreti. Družine Chisiiolm in McVeety ter o-stali komaj komaj komaj rešijo konje oz. mule in svoje vozove. Vse naokrog je ena sama puščava, saj je vse zgorelo do tal. Krme ne bo in rezerve gredo h kraju. Hkrati se bliža tudi trenutek, ko bo treba Indijancem izročili drugi obrok ob-. ljubljenega žita. Toda Haw-kins in ostali člani karavane nočejo držati besede, nočejo oddati žita. Hadjey Cis-hoim se tedu sklepu upira, «q rnbjpnk
21.35 Sidovi nabilja K'<film ul NoeojiMnmaoae 'ciklus- Bt*i Tiueldvrlr filmov. Kot je znano. je moral Luis Bunuel, e--o naivečjjh fHmririh imen na svetu.. zapustiti' Španijo, ko je' crišel na oblast diktator Franco. Iz fašistične Š-arkije je pobegnil v ZDA, toda bil je preveč napreden, da bi se mora] uvelja-' \i v ZDA; kjer ga kulturni rt'še predvsem finančni krogi niso hoteli spreleti. Iz ZDA se je izselil v Mehiko, kjer pa ni bilo dovolj denarja, da bi se lotil veČiih del in se .je zato orne ;eval na snemanje majhnih filmčkov. Eden teh je tudi film. ki pride nocoj na vrsto in sicer Los olvidades. Gre za kruto podobo razmer, v katerih živi proletariat v »laV-nem mestu Mehike. Produ-
centi so sicer hoteli, da bi Bunuel napravil film o otrobih, on pa je prikazal zgodbo tolpe mladih, ki ne ve: , do, kaj je mladost, kajti družba, kateri pripadajo, jih sili v nasilje. In zato prihaja do sporov v sami tolpi, pravzaprav med dvema vo etilnima članoma tolpe, ki sta pa oba obsojena na u ničenje
Ob koncu DNEVNIK
Tretji kanal
16.43 - 18.45 Povabilo
18.45	Programi prihodnjega tedna
19.00	TV DNEVNIK 3
19.35 Stari in novi programi
20.05	30 let italijanske televizije
20.40	Parmski samostan - film
Miadi markiz Fabrizio del Dongo se vrne iz Neaplja v Parmo. V Neaplju je preživel 5 let v semenišču. V Parmi ga sprejme še mlada teta vojvodinja, ki je vse življenje skrbela za svojega nečaka. Bila je nasproti njemu več kot mati. Toda Fa brizio se v preveč strogem ambientu parmskega dvora ne znajde. In zato se požene v avanture. Najprej rani mo ža ženske, ki jo je zapeljal, nato ubije preprostega človeka, ki je kazal preveč ljubosumnosti. Njegove prigode se vedno končujejo z naši ljem in zato pride Fabrizio pred sodišče, ki mu dosodi 20 let ječe. Skozi okno svoje celice pa se spozna s hčerko guvernerja Clelio in se vanjo zaljubi...
22.25	Beseda in osebnost
22.55	TV DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Liubljana
8.00	Poročila
8.05	Ciciban, dober dan
8.20	Lolek in Bolek - risanke
8.30	Provljica o mezinčku
9.00	Divja leta
9.20	šali v svetu
9.45	Po sledeh napredka
10.15	Odgovornost za nendgovor nost. aktualna oddaja
11.00	župan v Casterbridgeu
11.55	Poročila
13.55	Nogomet: željezničar - Rad nički - prepos
15.45	Ansambel Vita Muženiča
16.15	čačak: Koš-arka Borac - Gibona - prenoš
17.45	Poročila
17.50	Potovanje Charlesa' Darivuia
18.50	Naš kraj
19.10	Risanka
19.05	Zlata ptiča
19.15	Cik Cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
19.55	Vreme
L9v57_.Propagandna oddaja
20.00' Tat. ki-je prišel na večerjo', ameriški film
2f.40' Modni -utrinki
21.45	TV. kabaret
22.30	TV kažipot
22.50	Porcčda
Koper
15.25	Nogomet:
Željezničar .- Radnički
17.45	Košarka:
Borac - Cibona
16.45	Film - ponovitev
20.15	TVD - Stičišče
29.30	Veliki upornik - čelov, film
22.00	TVD Danes
22.10	Policistka na pohodu * čelov, film
Zagreb
18.45	Ko sem bi! vojak
20.00	Igrani film: Nikoli nisepn prepeval svojemu očetu
20.30	Mali koncert
22.05	šahovski komentar
22.20	V soboto zvečer:
Festival ^Zagreb 81*
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00,	Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tudi starost je lahko lepa; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Jaz ženska, žena, mati, gospodinja: 10.10 Koncert: Poldnevniški' razgledi: 11.30 Izbrani Listi; 12.00 Bom naredu stV.dice, Ojer so včas’ b'le - Beležka; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik; 15.00 Začnimo š črko «A»; 17.10 Med dvema ognjema - kviz oddaja; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, .15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop; 8.32 Counl down; 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lueianovi dopisniki; 10.00 Z nami Je...; 10.32 Intermezzo in horoskop; 10,45 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Vsevidni;
12.00	Na prvi strani; 12:05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 14.33 Srečanje z Giuliom Bon-tempom; 16.00 Istrski akvareli;
10.10	Italijanski zbori pojo; 16.32 Glasbeni vveekend; 18.45 Slišimo sc jutri in zaključek sporeda.
KOPEP
(Slovenski program)
G.30, 7.25, 13.30. 14.30, 15.00. 16.30 0.05 - 4.30 Nočni program radia Koper; 6.00 -.7.30 Glasba za dobro jutro: 6.05 Jutranji koledar; 0.15 Obvestila in reklame; 6.37 Ki-no.spored: 7.15 Najava sporeda;
7.30	Zaključek; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo: 14 00 Moja generacija; 14.37 Glaslieni notes; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.15 Jugoton; 16.46 Zabavna glasba, nbjave; 17.00 Zaključek. RADIO 1
7.00,	8.00. 9.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasbena kombnaciju: 9.02 Glasbeni \veekend; 10.15 Zgodovinska dogajanja; 10.45 Ornella Vanoni predstavlja; 11.30 Black out;
12.20	Novosti kina; 13.00 Izžreba-
nje loterije; 13.20 Svet motorjev;
14.03	Koncert za humorista in or kešter; 15.03 Permette cavallo; l(j.23 Mi. kakor vi; 17.03 Autora dio; 17.30 Tonino Ruscitto pred stavlja; 18.30 Objektiv Evrope; 19.25 Nabožna oddaja: 19.30 Jazz koncert: 20.40 Glasbeni premor;
21.03	Oddaja o medicini; 22.00 Prost pogovor; 22.28 Ta velik, majhen svet,
RADIO 2
6.30, 7.80, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 9.00 Vsa pretekla leta; 9.32 Luči in sence zemljanov; 11.00 Glasbena oddaja: 13.41 Sound • Track; 15.00 Svet Beethovna; 16.32 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje lo terije; 17.02 Farsa kot instru nient; 17.32 Radijska priredba , Pogled z mo$ta; 19.50 Izvajalci jazza; 21.00 Simfonični koncert LJUBLJANA
6.00. 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00,
22.00.	23.00, 24.00 Poročila; 0.10 Prometne informacije; 6.20 Re kreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Pio
nirski tednik; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Amaterski zbori pred mikrofonom; 10.30 Panorama lab ke glasbe; 11.05 Zapojmo pesem: 11.20 Svetovna reportaža; 11.40 Zapojte /. nami; 12.10 Godala v ritmu: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Obvestila in zabav na glasba:	13.30 Priporočajo
vam...; 14.05 Kulturna panorama; 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabav na glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.09 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino;
18.30	Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi in mostovi; 19.55 Domovina je ena: 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 - 23.00 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični u trinki: 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini; 00.05 - 5.00 Nočni program • glasba.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
24. oktobra 1981
KOŠARKA
PRVENSTVO A-2 LIGE
V današnjem derbiju San Benedetto favorit
Srečanje med tržaškim in goriškim moštvom bo že danes v Trstu ob 15. uri ■ Neposredni televizijski prenos
Zaradi neposrednega televizijskega prenosa bodo derbi 6. kola prvenstva A-2 lige med tržaškim mo štvom OECE in goriškim San Be nedettom igrali že danes. Tekma bo ob 15. uri v tržaški športni palači.
Za današnji derbi vlada veliko zanimanje in ne samo zarad' že tradicionalne konkurence med obema društvoma, temveč tudi zaradi ^trenutnega stanja* obeh peterk. Goričani so namreč prvi na lestvici in so pod vodstvom novega trenerja De Sistija povsem zadovoljili. Tržačani pa so po nekaterih podvigih bridko razočarali predvsem v nede'iškem derbiju proti videmskemu Tropicu.
Na zatožni klopi sta zopet »tržaška Američana* in še nosebno Campbell. Slednji je namreč proti Videmčanom povsem odpovedal in če bi tudi danes zatajil, bi verjetno moral zapustiti tržaški klub. Nov spodrsljaj pa bi verjetno še po ostril krizo v vsej tržaški ekipi, ki bo že v prihodnjem kolu pred težkim gostovanjem. V sredo bo nam reč igrala v Fabrianu proti Hon-kyju, kier so možnosti za zmago zelo majhne.
Na dlani pa je. da je v dana šnjem srečaniu favorit soriško moštvo, ki je doslej igralo zelo zanesljivo in je tudi zasluženo skupno s Cidneom, na vrhu skupne lestvice.
SPORED 6. KOLA DANES, 24. 10.:
OECE Trst - San Benedetto Gorica.
JUTRI. 25. 10:
Honky - I.atte Matese. Tronic -Sapori. Steka Azzurra - Rapident, Vigevano - Cidneo. Livorno - Lazio. Napoli - Sacramora.
POKAL PRVAKOV
Squibb in Partizan zanesljivo vodita
Po četrtkovih zmagah v 3. kolu kvalifikacijskega dela evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov sta Squibb iz Cantuja In Partizan iz Beograda v svojih skupinah zanesljivo v vodstvu.
IZIDI 3. KOLA
SKUPINA A: Saturn RpIn,7(ŽR$V-Makabi Tel Aviv (Izr.) 90:98. LESTVICA: Makabi ..TorptoVPo-jat in Steaua Bukarešta 2; Saturn 0.
SKUPINA B: UBSC Dunaj (Av.) -Squibb Cantu (It.)	81:84.
LESTVICA: Squibb 4; UBSC Dunaj 2; Partizani Tirana 0.
SKUPINA C: Slavija Praga (ČSSR)
-	Partizan Beograd (Jug.) 97:99. LESTVICA: Partizan 4; Slavija 2;
Eczacibasi 0.
SKUPINA D: Sunair Ostende (Niz.)
-	Steinsel (Luks.) 110:65: Den Bosch (Niz.) - Sunderland (Angl.) 119:92.
LESTVICA: Den Bosch 6; Sunair 4;
Sunderland 2; Amicale 0. SKUPINA E: Barcelona (Šp.) -Murray Edimbourgh (Škotska)
•MlIlllllllllllllllllllllllllllJllllIltrilllMIIMlIllillIlllHI
116:90; Honved Budimp. (Madž.) -Villeurbanne (Fr.) 90:92.
LESTVICA: Barcelona 6; Villeur-bane 4; Murray 2; Honved 0.
SKUPINA F: Panathinaikos (Gr.)-Levski Spartak (Bol.) 90:78.
LESTVICA: CSKA Moskva 4; Pa-nathinaikos 2; Levski 0.
VATERPOLO
POKAL PRVAKOV
Jugoslovani «potopili» avstrijsko moštvo
GENOVA — V prvem srečanju izločilnega kola mednarodnega tekmovanja za vaterpolski pokal prvakov je sinoči v Genovi jugoslovanska ekipa Jug iz Dubrovnika dosegla nad avstrijskim moštvom ATSE Gradec izredno visoko zmago 24:1 (7:0, 7:0, 6:1 in 4:0).
Edini avstrijski gol je padel iz penala.
NAMIZNI TENIS
V 1. ITALIJANSKI LIGI
KRAS NA NAJTEŽJEM GOSTOVANJU
V Bariju se bodo Kraševke pomerile z državnimi prvakinjami
Za Krasovo žensko namiznoteniško ekipo .je napočil trenutek resnice. V nedeljo se oodo Sonja Milič in tovarišice namreč v okviru tretjega kola prvoligaškega prvenstva pomerile ob 10. uri na najtežjem gostovanju, v Bariju, s tamkajšnjim državnim prvakom Fiat Car-relli, ki je prav tako kot Kras še neporažen in ima 4 točke na lest vici.
Po dveh zmagah proti slabšim ekipam je Kras dokazal, da nikakor ne more imeti težav z obstankom v ligi. Jutrišnje srečanje pa. bo pokazalo, kako visoko lahko merijo slovenske igralke. Čisto objektivno in realno gledano, ne moremo pričakovati uspešnega nastopa, saj sta Bevilacqua in Strino na papirju precej boljši in sta tudi v tem delu sezone v izredni formi, tako da si verjetno ne bosta privoščili spodrsljaja pred lastnim občinstvom. Po drugi strani pa velja pripomniti, da Sonja Milič igra vse bolje, tako da bo na primer tekma z Bevilacquo zelo zanimiva repriza že tolikih zagrizenih dvobojev v bližnji preteklosti, in Krasova ma mica ni že v naprej brez možnosti za zmago. Zelo pomembno bo tudi tokrat srečanje dvojic in predstavnici Fiat imata prednost, saj sta pred 14 dnevi zmagali v Livornu z
gladkim 2:0 proti paru Cergol-Ee-cardi, medtem ko je v prvem kolu Krasova dvojica klonila Livornčan-kam z 1:2.
Obeti torej niso najboljši, v Kra-sovem taboru pa bi se verjetno zadovoljili že s častnim porazom. Če bodo krasovke iztržile kaj več, tem bolje.	B.S.
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiinnuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniifuiiiiiiitiiu
V MERANU ZA SP
Tudi osma partija ni nič spremenila
Karpov in Korcnoj sta se namreč spet sporazumela za remi • Zanimanje za dvoboj narašča
MERAN — Osma partija svetovnega šahovskega prvenstva v Me-ranu med Korčnojem in Karpovom se je končala z neodločenim izidom. Po četrtkovi prekinitvi je bila večina strokovnjakov mnenja, da ima Karpov manjšo prednost. Včeraj pa se je Korčnoj izvrstno branil, zlasti po 60. potezi, ko je svetovnemu prvaku odvzel vso njegovo prednost in tako je prav Karpov predlagal remi. Kprčnoj ga je sprejel, zato je stanje še vedno nespremenjeno: 3:1 v korist Karpova.
Medtem pa žattittranje-^a ta dvoboj v Meranu stalno rase. Za danes in<fjutri “so "napovedali v Meranu pravi HavaL ljubiteljev šaha iz vse Italije in organizatorji le upajo, da eden ali drugi od obeh nasprotnikov ne bo zahteval dneva počitka.
Da je zanimanje za ta dvoboj res izjemno, potrjuje tudi dejstvo, da se je včeraj v tiskovnem središču v Meranu prijavil že 400. časnikar.
KOLESARSTVO
DANES »TROFEJA BARACCHI*
Moser-Knuds«n glavna favorita
Avellino — Bologna	1
Cagliari — Ascoli	1
Cesena — Napoli	X
Como — Catanzaro	1
Genoa — Udinese	1
Milan — Inter	1
Roma — Fiorentina	1
Torino — Juvcntus	X
Catania — Sampdoria	1
Lecce — Verona	1
Perugia — Lazio	X
LR Vicenza — Padova 1 Triestina — Atalanta	X
pro-
PONTEDERA — Danes bo tradicionalna kolesarska dirka za »Trofejo Baracchi* za dvojice na kronometer, na kateri je par Moser-Knudsen glavni favorit. Njuna najresnejša tekmeca bi mogla biti Švicarja Gisiger - Demeyere.
Kolesarji bodo tekmovali na gi Pontedera - Piza (100 l-m).
TENIS
JUTRI NA PADRIČAH
V prijateljski tekmi Gaja-Slovan Ljubljana
Jutri, s pričetkom ob 9. uri, se bosta na padriških teniških igriščih v prijateljski tekmi zopet srečali e-kipi Gaje in ljubljanskega Slovana.
Poleg članov bosta nastopila tudi dva mlajša in perspektivna igralca.
Velik turnir v Milanu
MILAN — Od 25. do 28. novembra bo v Milanu veliki mednarodni teniški turnir, na katerem bodo nastopili nekateri med najboljšimi i-gralci na svetu, kot so McEnroe, Gene Mayer, Clerc, Vilas, Lendl »td.	;!.. . _
NOGOMET
VIDEM - Victethski prvoligaš je včeraj od Brescie najel branilca Galparolija, -za* katerega je odstopila Fanesija in odštel tudi več milijonov lir.
V C LIGI
Križani jutri v Vidmu
Jutri bo kriška Mladina skušala tretjič priti do točke. Igrala bo v gosteh v Vidmu proti ekipi Ran-gers S. Rocco. Čeprav bo igrala na tujem, ima dobre možnosti, kajti Videmčani so šele letos prestopili v C ligo. Poleg tega so se igralci Mladine že pomerili z jutrišnjim nasprotnikom, in sicer lani v Nabrežini, ko so se ekipno borili za prestop v finale. Izkazalo se je, da so na enaki igralski ravni, čeprav so nazadnje po dolgem boju zmagali Videmčani s 5:3. Prav zaradi tega tesnega poraza prevladuje nad mladimi Križani optimizem glede na pozitivni izid srečanja.
A. S.
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Drevi Kras-Bor
Danes se prične moško promocijsko namiznoteniško prvenstvo, na katerem sodelujejo tri slovenske e-kipe in sicer Bor, Kras in Mladina. Že drevi ob 18. uri bodo v Repnu odigrali slovenski derbi med Krasom in Borom. Kras bo igral s pomlajeno postavo, saj sta opustila igranje dva starejša tekmovalca, do nekaterih sprememb pa jp prišlo tudi v Borovih vrstah.
STRELJANJE
BUENOS AIRES - Sovjetska zveza je zmagala na svetovnem strelskem prvenstvu v ekipnem streljanju na bežečnega jelena. 5. je bila Italija,
Saronni in Battaglin v Barceloni
MILAN — Italijanska kolesarja Saronni in Battaglin se bosta jutri udeležila mednarodne kolesarske dirke za Veliko gorsko nagrado Montjuich.
ATLETIKA
Včeraj na sporedu skok s palico In'tek tez ovire
V okviru atletskega tekmovanja, ki ga 'organizira: FIDAL za dečke in deklice A kategorije, so se včeraj v Trstu pomerili v skoku s pa-
lico in v teku čez ovire. Zaradi spolzke proge sta namreč v torek ti disciplini odpadli.
V	skoku s palico je bil najboljši Rudi Primosi (Bor), ki je preskočil 2,50 m. Isti rezultat je dosegel tudi Devan Cesar (Bor), ki se je uvrstil na drugo mesto. Druga dva borovca, Alan Oberdan in Aleks Košuta pa nista preskočila začetniške višine (1,90 m).
V	teku čez ovire (dečki) sta nastopila tudi Maks Viller (Adria) in Aleks Košuta (Bor), ki sta se s časom 14” oz. 14”9 uvrstila na sredo lestvice.
C. D.
1. —
2. -
3. -
4. —
5. -
6. —
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1 X 1 X 1 X 1
2 X 2 X
1
ZAČENJA SE KOŠARKARSKO PRVENSTVO C-l LIGE
Danes ob20.30 v Športni palači Jadran proti Benečanom zLida
Kje dobite izkaznice Kluba prijateljev Jadrana - Vsi obiskovalci današnje tekme bodo dobili v dar nalepko Jadrana
Danes ob 20.30 bo v Športni palači v Trstu prva prvenstvena tekma C-l lige, kjer bo naš Jadran imel za nasprotnika Benečane, in sicer Basket Club Lido, ki tekmuje pod imenom Cassa di Risparmio di Ve-nezia.
Kot pred vsako tekmo, zlasti ko gre za prvo in s še neznanimi nasprotniki, je v moštvu Jadrana občutiti nekoliko nervoze, ki se je prenesla tudi na odbornike in najbližje sodelavce. Tudi trener Spli-chal ni izvzet, čeprav tega noče pokazati. Sicer pa je prav trener lahko najbolj upravičeno zaskrbljen, saj se bo na tej tekmi pokazal prvi sad dosedanjih priprav (ali boljo rečeno nepriprav), ki so jim botrovale poškodbe in bolezni. Toda po pravici povedano, vse pa le ni tako črno. Naši fantje se dobro počutijo in iz razgovora z njimi veje kar precejšnja mera optimizma. Nekoliko jih skrbi višina i-gralcev nasprotne ekipe — to pa je tudi vse!
Trener Splichal bo za današnjo tekmo razpolagal z vsemi igralci,
razen s Klobasom, ki je še vedno rekonvalescent. Tekma se bo začela točno ob 20.30, gledalcem pa bodo na voljo sredinske premične tribune, tako da bodo lahko vsi lepo sledili igri. Znano je, da bo veljala vstopnica za ogled tekme 2.500 lir, znižana pa 1:500 lir. Pravico do znižane vstopnice imajo otroci do 11. leta starosti in člani »Kluba prijateljev Jadrana*. V tej zvezi je treba povedati, da lanske izkaznice ne vpijajo več. Nove izkaznice lahko dobite danes pri odbornikih Jadrana ali pa v uradu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20, in sicer od- 11. do 13.30 ure. V Športni palači se izkaznice he bodo prodajale.
Odbor Jadrana prosi občinstvo za čim bolj glasno, a Te športno navijanje. Visoke denarne kazni, ki so v tej ligi predvidene tudi za najmanjše žalitve, piskanja in podobno, bi bile za naše društvo, ki je že tako v nerožnatem finančnem položaju, pravcata poguba. Odbor Jadrana je tudi sklenil, da bo vsak gledalec, ki se bo udeležil
iiimiiiniifiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiminmnviiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiitiiiiiiitiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiitmtiiititiiiaiHiiiiiis
V ORGANIZACIJI ŠK KRAS, KD RDEČA ZVEZDA INKO KRAŠKI DOM
Tretji jesenski sprehod v naravo
Priredili ga bodo jutri za otroke vrtca, osnovnošolce in nižješolce iz zgoniške in repentabrske občine
ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in KD Kraški dom organizirajo jutri 3. jesenski sprehod v naravo. Namenjen je vsem otrokom, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo.
Zbirališče bo na dvorišču vrtca pri Colu ob 8.30. Vpisovanje bo pred začetkom sprehoda, vpisnina na posameznika pa znaša 500 lir. Sprehod bo tekmovalnega značaja.
Otroci se bodo razdelili po skupinah, vsaka skupina bo štela od 6 do 8 otrok. Voditelji skupin bodo vaditeljice otroške telovadbe pri ŠK Kras, predstavniki treh društev in dr. Stanko Budin.
Na startu bodo pri vsaki skupini določili kapetana in mu dali pole papirja, kjer bodp napisana .razna vprašanja, uganke .in nakazana navodila za pravo. pot. Na vprašanja bo. odgovarjala celotna, skupina^, Sprehod se bo zaključil na dvorišču vrtca, kjer bo otroke čakal to-
pel čaj in «paštašuta». Starši bodo prišli iskat otroke ob 14. uri. V primeru slabega vremena bo sprehod odpadel.
S tem sprehodom zaključujejo ciklus treh do sedaj uspelih srečanj v naravi. Prvič so se srečali v mesecu aprilu v Zagradcu. Šli so na Volnik do gospe Efe in nazaj v vas. Drugič so markacije vodile iz Saleža na Sv. Lenart, mimo Samatorce in nazaj v Salež.
Tokrat pa so se preselili v Repen in označili pot po repenskih ulicah, stezah, gričih in dolinah...
S takim organiziranjem dajejo možnost, da se otroci seznanijo z lepotami, ki pokrivajo naš prečudoviti Kras. Poleg tega pa si naberejo novih izkušenj/, in , kujejo nova prijateljstva.	......
Za društva pa .je uspeh, takilj. srečanj spodbuda za nadaljnja načrtovanja in cilje.	N. Š.
		
NOGOMET
V AMATERSKIH PRVENSTVIH
KRIŽANI NE BI SMELI DOPUSTITI PRESENEČENJA
Igrali bodo doma proti Sangiorgini, ki letos ni še zmagala - V 2. AL tokrat samo Primorje v gosteh - V 3. AL Gaja in Primorec proti šibkima nasprotnikoma
									
1. AMATERSKA LIGA
Osrednja tekma šestega kola, Por-tuale - Is. Turriaco, bo že danes popoldne na Proseku, jutri pa bo Vesna sprejela v goste Sangiorgino.
Vesna — Sangiorgina
Nasprotnik Vesne, vsaj sodeč po dosedanjih izidih, ne bi smel biti trd oreh za Križane. Čeprav ekipa Sangiorgine spada med slavnejše furlanske klube, v zadnjih letih se ni najboljše izkazala. Tudi letos je ekipa skromno začela, saj je zbrala le tri točke (tri remiji) in torej ni še prišla do zmage. »Plavi* pa, ki so prav prejšnjo nedeljo presenetili z zmago nad Costalungo, imajo tako še eno možnost, da se izkažejo in pred številnimi zvestimi navi-
niUIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIHIIIHIIIHIIIIIimmiHlllimilll
ODBOJKA
DANES V TRSTU V BŠC
ZANIMIV PREDPRVENSTVENI TURNIR
Poleg ženskih ekip Bora, Sloge in Sokola Pester spored prvenstvenih tekem v
Žensko odbojkarsko prvenstvo B lige se bo pričelo v drugi polovici prihodnjega meseca. Borova še-sterka se dobro pripravlja za to Prvenstvo in danes popoldne bo odbojkarska sekcija pri tržaškem športnem združenju pripravila zanimiv turnir, na katerem bodo igrate še zastopnice Sokola (tudi dru-goligaš). Sloga, ki bo branila bar-yo naše ženske odbojke v C-2 lipi jn je eden resnih kandidatov za kakovostni skok ter znani jugoslovanski prvoligaš OK Rijeka. Ni po trebno poudarjati, da bo ta turnir čredno dobrodošel za preverjenja forme, uigranosti in pripravljeno sti vseli štirih ekip.
V prvem srečanju turnirja bo
tMUlIlilllllllllHiiiiiHHitiiiHiitiiitiuitlHIIIIIIfllllHH
Delovahjd ZSŠDt
V torek. 3. novembra, se bo z.a nel v Lipici plavalni tečaj za otro k®- ki obiskujejo zadnje leto otroškega vrtca, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo. Vpisovan je na sedežu ZSŠDI v Trstu. Ul. sv. Frančiška, do 24. t.m., vsak dan od 11. do ure. Tel. 767304.
Bor imel na drugi strani mreže zastopnice Sloge. Tekma bo zanimiva in oba nova trenerja bosta na najboljši način preverila dobre in slabe lastnosti svojih ekip.
še bolj zanimiva bo druga tekma med igralkami z Reke in Sokolom. Nesporne favoritinje so seveda gostje, saj morajo biti zelo dobro pripravljene, glede na dejstvo, da se jim prvenstvo prične čez štirinajst dni.
MLADINKE
Sokol in Bor bosta drevi odigrala predzadnje kolo prvega dela prvenstva. Borovke bodo gostile še nepremagani Fiat Comolli iz Gorice, ki je tudi nesporen favorit skupine A. Tržačanke letos ne bodo iKinovile lanskega uspeha, saj i-grajo brez Zupančičeve in Maver-jeve. Odsotnost teli dveh odbojkaric se izdatno pozna in vsi upi za kakšen večji uspeh so nerealni.
Zastopnice Sokola bodo gostile Torriano iz Gradišča, ki prav gotovo ne bi smela biti nepremagljiva.
Sloga bo igrala danes popoldne v telovadnici liceja Petrarca z Nuo-
vo Pallavolo iz Trst*. Tržačank«
bo igrala tudi Rijeka mladinskih ligah
ne bi smele biti nevarne in tako imajo slovenske odbojkarice lepo priložnost, da pospravijo drugi zaporedni par točk. V nedeljo dopoldne pa bo v Dolini slovenski derbi med domačim Bregom in Kontove-lom. Srečanje samo bo precej izenačeno in glede na to, da je to derbi, je težko dati katerokoli napoved, čeprav je rahla prednost, vsaj na papirju, pri domačinkah.
MLADINCI
Vrsta Bora se bo spoprijela z Volley clubom. Tudi ta tekma bo precej izenačena. Borovci pa niso brez možnosti za uspeh, čeprav letos nastopajo z močno pomlajeno in spremenjeno postavo.
DEKLICE
Po zadnjem prepričljivem porazu z OMA A imajo mlade igralke Bora lepo priložnost za uspeh v neposrednem obračunu s poprečnim Volley clubom Nabrežinski derbi Sokol - Breg bi se moral končati z zmago gostij, ki so obenem tudi kandidatke za končno zmago v skupini B. Zastopnice Sloge bodo gostovale pri drugi postavi OMA, ki ne bi smela predstavljati nepremagljive ovire.
jači ponovno osvojijo celotni izkupiček.
2. AMATERSKA LIGA
Problem jutrišnjega šestega kola bodo verjetno predstavljala razmočena in blatna igrišča. Za naše enajsterice pa je zavrtljaj, vsaj na papirju ugoden: le proseško Primorje namreč igra v gosteh.
Zarja — Op. Supercaffe
Zarjani preživljajo res ugoden trenutek. Po porazu v prvem kolu so v preostalih štirih nastopih zbrali kar 7 točk. Zato smo se obrnili do tajnika in nogometaša Zarje Mirjana Žagarja in mu zastavili nekaj vprašanj.
»Kako si razlagaš ta lep podvig Zarje v začetku prvenstva?*
»Mislim, da je to povsem normalno. Seveda je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da imamo precej domačih mladih in obetajočih nogometašev in zato igramo zelo zagrizeno. To je v glavnem naša moč in iz tega prihajajo dobri rezultati naše ekipe.*
»Kaj pa občinstvo, kako vas letos spremlja?*
»Kot ponavadi. Bazovci, čeprav nam zvesto sledijo, niso bučni navijači. Z olikanim vedenjem pozdravijo vsak naš uspeh. Skratka, niti letos se niso prav ogreli.*
»Kako bo šlo v nedeljo?*
«Mislim, da ne bi smelo biti težav. Zmagali bomo. Vzdušje v ekipi je dobro. Vsi igralci so na razpolago, tako da se morajo vsi potruditi za mesto v ekipi. Torej res idealen začetek. Upamo, da se bo tako tudi nadaljevalo.*
Breg — Roianese
Po razrešitvi Softiča s trenerskega mesta se je napetost med nogometaši, ki tega niso odobravali, in vodstvom, polegla. Obrnili smo se do predsednika Klabjana, ki o tem sicer ni rad govoril in se je omejil le na jutrišnjo tekmo: »Ekipo bosta. kot že prejšnjo nedeljo, začasno vodila čuk in Ghersinieh. Glede tekme z Roianesejem, pa nikakor ne smemo misliti, da bo lahka naloga, saj so prav prejšnjo nedeljo izidi dokazali, da so ekipe z zgornjega dela lestvice morale prepustiti točke ekipam, s Spodnjega dela. še enkrat je torej obveljalo pravilo, da je vsaka tekma poglavje zase in tudi jutrišnja tekma z Roianesejem ne bo izjema. Važno je, da ne zgubimo. Vse, kar bomo dosegli več, bo dobrodošlo.*
Čampi Eiisi — Primorje
Prosečani so prejšnjo nedeljo z osvojeno točko vendarle prebili led: dosegli so prvo prvenstveno točko in prve zadetke. Zato vlada v taboru Primorja optimizem za jutrišnji nastop, čeprav bo odsoten vratar Štoka, ki je diskvalificiran. Nadomestil ga bo Marjan Babuder.
Kras — Libertas
Libertas, pri katerem bo manjkal eden od stebrov ekipe, diskvalificirani kapetan Mottica, bo prišel v Repen s trdnim namenom, da odnese točki. Ker so Tržačani zelo spretni v obrambni igri, bodo nogometaši Krasa morali dobiti pravo orožje, da prebijejo ta živi zid Tržačanov. Naj omenimo še, da bo v vrstah
Krasa ponovno igral napadalec Lan-za, ki ga je Kras odkupil od Stocka. S tem se je ekipa še bolj okrepila v napadu in zato navijači upajo na ves izkupiček.
3. AMATERSKA LIGA
V 4. kolu igrata Primorec in Gaja proti šibkejšima nasprotnikoma.
Primorec — Rabuiese
Po prvi točki, ki jo je osvojil v nedeljo, bi moral tokrat Primorec osvojiti ves izkupiček in s tem popraviti položai na lestvici.
GMT — Gaja
čeprav igrajo gajevci v gosteh, bi morali ohraniti nepremagljivost, saj je ekipa GMT v tem prvenstvu doživela že dva poraza in zbrala eno samo točko.	B. R.

SZ Bor sporoča da bo seja glavnega odbora v torek, 27. t.m. ob 20. uri na stadionu «1. maj* v Trstu.
# * *
Športna šola Sv. Ivan obvešča starše otrok otroškega vrtca, .da bo informativni sestanek o poteku vadbe v ponedeljek, 26. t.m., ob 16. nri na stadionu «1. maj*.
* * *
ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in KD Kraški dom
organizirajo jutri, 25. t.m., tretji iOfsepski sprehod,* otroke, ki o-biskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo. Zbirališče bo na Colu na dvorišču vrtca ob 8.30. Vpisnina 500 lir. Vabljeni!
• • •
SK Devin
obvešča, da se je pričela predsmu-čarska telovadba z naslednjim urnikom:
ob torkih od 18.00 do 19.00 ob četrtkih od 17.30 do 18.30 Za vpisovanje se interesenti lahko zglasijo v nabrežinski telovadnici pred pričetkom ure telovadbe.
# « •
ŠD Mladina
obvešča, da bo danes, 24. t.m., ob 20.30 v mali dvorani doma Albert Sirk seja smučarskega odseka. Na dnevnem redu bo razprava o programu sezone 1981/82. Obvezna prisotnost!
• • •
ŠD Mladina
obvešča, da se rekreacijska telovadba začasno odvija ob torkih in četrtkih v dvorani Ljudskega doma v Križu od 19.30 do 21.00. Vabljeni!
* » •
Športna šola
obvešča starše otrok starih od dveh do štirih let, da bo informativni sestanek za skupno vadbo starši - otroci v ponedeljek, 26. t. m., ob 16. uri na stadionu «1. maj*.
niiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiniHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiuiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinmiiiiiiNimiiiimiiMiiiiiiiiiiiVNii
§
i
• ■wvwrv-.wv»y--JPr« VT*

	
Domači šport
.....v....
... .CvS. ,.wč. .VČ.L.	*VP ' v 4
VAM PREDSTAVI
DANES
SOBOTA, 24. OKTOBRA 1981
NOGOMET
UNDER 20
14.30 v Dolini: Breg - Costalunga; 14.30 v Križu: Vesna - Stock;
CICIBANI
14.30	v Dolini: Breg - Domio; 14.30 v Gorici: Azzurra - Juventina;
MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Dolini: Breg - Domio;
ODBOJKA
MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR
V Borovem športnem centru: 16.30 Bor - Sloga; 17.30 Sokol - Rijeka; 18 30 mali finale; 19.30 veliki finale;
MLADINKE
18.30	v Trstu, Borov športni center: Bor - Fiat Comolli (GO); 20.30 v Nabrežini: Sokol - Torriana; 19.00 v Trstu, Petrarca: Nuova Pallavo-lo TS - Sloga;
MLADINCI
17.30	v Trstu, Zandonai: Volley Club - Bor;
DEKLICE
16.30	v Trstu, Zandonai; Volley Club - Bor; 17.00 v Nabrežini; Sokol - Breg;
NAMIZNI TENIS
PROMOCIJSKA LIGA
18.00 v Repnu; Kras - Bor (mladinci) ;
KOŠARKA
C-l LIGA
20.30	v Trstu, Športna palača: Jadran - Pallacanestro Lido Cassa di Risparmio Benetke;
JUTRI
NEDELJA, 25. OKTOBRA 1981
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu: Vesna - Sangiorgina;
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici: Zarja Opicina Supercaffe; 14.30 pri Domju: Čampi Eiisi Prisco - Primorje; 14.30 v Dolini: Breg - Roianese; 14.30 v Repnu: Kras - Libertas;
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Trebčah: Primorec - Rabuiese; 10.00 v Žavljah: GMT - Gaja; 14.30 v Gorici, Baiamonti: Au-dax - Sovodnje; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Romana; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Capriva;
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Žavljah: Zaule - Kras; 10.30 na Padričah: Gaja - San Vito; 9.30 v Medeji: Medea VB - Juventina;
ZAČETNIKI
9.15 v Miljah: Fortitudo - Breg; 10.30 v Repnu; Kras - SLFY; 12.00 na Proseku: Portuale - Primorec; 11.00 v Gorici: Azzurra Sovodnje;
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
10.00 v Bariju: Fiat Carrelli El. Bari - Kras;
MOŠKA C LIGA
10.00	v Vidmu: Rangers S. Rocco - Mladina;
TENIS
PRIJATELJSKO SREČANJE
9.00	na Padričah: Gaja - Slovan;
KOŠARKA
TROFEJA MESTA TRST (mladinci)
11.00	na Kontovelu: Kontovel -Don Bosco;
ODBOJKA
MLADINKE
10.30	v Dolini: Breg - Kontovel;
DEKLICE
9.30	na Proseku: Kontovel - OMA A; 10.00 v Trstu, Petrarca; OMA B - Sloga;
MLADINSKI TURNIR
9.00	v Krminu: nastopa tudi O-lympia;
ROLKE
DRŽAVNO PRVENSTVO
9.00 v Marostici: nastopa tudi SK Devin.
današnje tekme, dobil v dar nalepko Jadrana.
Pred današnjo tekmo moramo Jadranu zaželeti kar največ športne, sreče in uspefia, predvsem pa, da bi naši fantje z njim lastno srčnostjo,' borbenostjo in zavednostjo branili in tudi v prvenstvu samem ohranili prestižni položaj naše zamejske košarke, ki se — hočeš nočeš — istoveti z naslovom drugega najboljšega moštva v Trstu 1
DANIELI Robert letnik 1963 višina 1,99 krilo
(Kontovel)
|M| i
K J
KRAUS Edi letnik 1956 višina 1,95 krilo (Polet)
SOSIČ Walter letnik 1961 višina 1,82 branilec (Polet)
STARC Klavdij letnik 1961 višina 1,80 branilec/piay (Kontovel)
VITEZ Boris letnik 1961 višina 1,92 krilo (Polet)
BAN Marko letnik 1960 višina 1,95 krilo
(Kontovel)
KLOBAS Robert letnik 1957 višina 1,93 krilo (Bor)
if*f
SOSIČ Adrijan letnik 1955 višina 1,76 branilec/pl ay (Polet)
STARC Ivo letnik 1960 višina 1,87 branilec/krilo (Kontovel)
UDOVIČ Andrej letnik 1960 višina 1,85 branilec (Bor)
ŽERJAL Peter letnik 1958 višina 1,80 branilec/play (Bor)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559	Ta). (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorico. Drevored 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 - 857 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletna 84 000
V 3I-RJ številko 5,50 din, ob nedeiiah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din, zo orQonizoci|e in poaieiio mesečno 100,00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374	Strdil 6
PRIMORSKI DNEVNIK
24. oktobra 1981
DZS 81000 Ljubljana
Za SFRJ žiro račun S0101-60S-45381 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., teleron 22207 Oglati	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300 sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogiasi 200 lir beseoa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglosl iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
. . . I	čl*n italijanskeI
*z»«l*W«^ZTT zvazt disopijnihl
Odgovorni urednik Gor««l Vesel	m tiskaj ^ir*r moznikov fieg1
m
GOSPODARSKO PISMO II SL 0 VE N/JE
Stabilizacija gospodarstva
ni možna ob tako veliki družbeni režiji
Pregledovanje vzrokov, ki povzročajo gospodarsko krizo ali vsaj doka j močno gospodarsko recesijo v svetu in v Jugoslaviji, kaze zanimivo sliko. V zahodnem svetu inihaja do gospodarskega zastoja zaradi preobilice izdelkov. Ker jih ni mogoče prodati, morajo tovarne in obrtniki zmanjševati proizvodnjo. Zartdi zman jšanja proizvodnje se zmanjšajo tudi plače, kupna moč pada. to vpliva spet na proizvodnjo, ki se mora zaradi teaa še zmanjševati. Vse to kroženje seveda ne gre neprestano navzdol, ampak se kri vuha zaradi najrazličnejših vzrokov na določeni točki spet obrne navzgor in recesija .učne plah neti. V Jugoslaviji pa prihc.a do gospodarskih zastojev zaradi povsem obratnih vzrokov. Znač’1 nost zdajšnje gospodarske krize je vsesplošno pomanjkanje izdelkov. Premalo je blaga široke no trošnie m vseh ostalih končnih (finalnih> izdelkov Premalo vh je. preprosto zato. ker jih tovar ne ne naredijo dovoli, država va jih ne pusti uvoziti. Tovarne na ne naredijo dovolj, ker nhnnjo dovoli reprodukcijskega motena In in surovin, oa celo energije. Dovolj ni niti kapitala, ki j nujen za nemoteno proizvodnje. Proizvodnja zaradi tega upada.
V preteklosti se je jugoslovansko gospodarstvo izvleklo iz ta kih kriz s tem. da je na jemalo predvsem tuj kapital iv z njim pospešilo proizvodno aktivnost. Zda j te možnosti ne more več izkoriščat'. saj je državo preveč zadolžena, da bi si še lahko sposojali denar v tujini. Vseeno je treba najti izhod, zato je zdaj zelo aktualna nekakšna splošna parola, ki jo. predvsem politiki poudarja jo ob vsaki priložnosti in ki verjetno res lahko omogoči manj boleč izhod iz težav: varčevati povsod iv z vsem Jugoslovane, ki so znani po tem. do. niso najbolj varčni ljudje (čeprav je seveda lo zelo relativen pojem), skušajo zdaj prejrnčeva ti, da morajo biti bolj skrbni do družbenega premoženja, va tudi s svojim morajo bolj varčevati. Zanimivo je. da se je zar a eh tega zgrni! pravi plaz obtožb na tiste, ki so minuli teden zaradi nekakšnega strahu pred takso, ki da jo bo kmalu treba plačati pri prestopu v tujino, zavili čez me jo, da bi kupili to m ono. Razmetavali da so denar in da so r.a ta način še bolj razvrednotili rii nar. kot sicer že ie. Strinjamo se, da je treba vrednost dinarja varovati tudi taleč, da na ne bi razsipali za nepotrebne nakupe v tujini, toda večina Hudi je šla v trgovine čez mejo zato. da bi kupili tisto, česar doma ne dobijo ali pa je v naših trgovinah preče i dražje.
Ljudje res da s svojimi plačami dobiic velikanski, delež nacionalnega bogastva in je zaradi tega poziv k varčevanju povsem umesten. Res pa je. da so Hud ie zaradi slabšega standarda :e začeli dokaj močno varčevati Kji-nova kupna moč se ie namreč zmanjšala, zaradi cesar se ie zmanjšal tudi promet v trgovinah. predvsem v tistih, kjer mo-dajejo dražje in luksuzno blago. Ker ob tem napovedujejo, da se bodo plače realno še zmanjšale, se ni treba pretirano bati. da ljudje ne bi varčevali. Mnogo bolj važno je. ali bodo varčevali tudi tam. kjer porabijo zelo i etiko na rodnega dohodka. To na so pred vsem ose družbene službe —- od zvezne uprave va do krajevne skupnosti, od vojaštva na do na silskega društva, skratka celotna tako imenovana družbena režiia.
Poziv na varčevanje pri izdat kih za družbeno režijo (ali splošno in skupno porabo kot to označujejo v Jugoslaviji) ni nov. Dokazovani. da ie 1a poraba vret e lika. ie vsaj v zadnjih dveh letih obilo Sme jeli so ceh predpise. s katerimi so skušah omejiti to porabo, ki ne bi smela rasli hitreje kot pa dohodek Da ho ta trditev razimljiw<ša. se moramo zateči k ponazoritvi, h državnega proračuna dobiva denar predvsem armada, velik del oa gre za izplačevanje ima lidskena in borčevskega varstva. precej denarja iz teaa vina no rabilo za razvoj gospodarsko za nslnlih in revnih krajev, iz proračuna dobi denar vsa zvezna uprava za svoje 'normalno d,In ran e. nekaj oa na gre še za ostale namene. Pri tem slu žari
V OKVIRU LETOŠNJEGA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA
Neprepričljiva predstava ljubljanskega eksperimentalnega gledališča «Glej»
MARIBOR — Vsako eksperimen-1 posledic, ki bi lahko bile. če bil škili prebliskov, sai so 'j; tudi son-talno gledališče ima najbrž nalogo I bili z ženskami tudi moški, pa jih J gi kar sc da realisti,ni. Resnici iskati in si prizadevati za nove! ni. Čaka io na dogodek, na poroko. ; na ljubo pa je treba reči. da so
nji dve postavki daleč najmanjši. Na podlagi veljavnih zakonskih predpisov, bi se moral proračun za prihodnje leto avtomatično povečati za skoraj 35 odstotkov (letos je v državni blagajni okoli 170 milijard dinarjev, druge leto pa bi se moralo zbrati nekaj manj kot 230 milijard dinarjev). Glavni vir iz katerega se napaja zvezni proračun pa so prometni davki in carine. Ker se prodala blaga drugo leto ne bo bistveno povečala, kajti po zdajšnjih napovedih tudi proizvodnja prihodnje leto ne bo kaj r/rida večja kut letos, uvoz pa bi moral biti celo manjši kot letos, se iz teh virov ne bo steklo dovolj denarji, če bi bila inflacija dokaj visoka, bi toliko denarja sicer lahko zbrali v državni blagajni, toda to bi bila le bilančna izravnava, ne oa resnična, kajti tako »bran denar bi bil zaradi inflacije manj vreden. Izračunali so. d:- bi državno blagajno lahko napolnili le tako, če bi prihodnje leto vsaka republika prispevala vatno za 60 odstotkov več denarja, kot aa bo le tos. In ker temeljijo izdatki iz zvezne blagajne na zakonskih predpisih, bi republike morale zbrati toliko denarja Jasno oa je. da gospodarstvo ne more narediti J toliko več. da bi lahko pokrilo tako velike stroške. Ker so take zahteve zveznega proračuna nespremenjene že več tet. same republike na tiho podpihujejo inflacijo. da bi lahko na to na čin lažje poravnale stoje prispevke. Ali točneje: pristajale so na to. da so primanjkljaje v zvez nem proračunu nolcrilt na najbolj preprost način točko denarja, kolikor oa je primanjkovalo za državno blagajno, so na noro natisnili (Zdaj so tako možndst prepovedali.)
Na podobne načine se zbira tu di denar za pokrivanje vstalih družbenih izdatkov. To ie povzročilo. da se ie za negospodarske namene /etn 1978 porabilo 38,7 od stotka družbenega proizvoda celotne države, v' kashšjšik letih pa se je la delež le neznatno zmanjšal, Ker je btl dohodek zagotovljen. so se nekatere službe zlasti administrativne nočno nizko hotite V šestih letih so na primer va novo ustanovili 59011 samoupravnih interesnih skupnosti, v njih pa'so zaposlili 45 tisoč ljudi. Za delovanje vseh teh služb se pretaka velikanska količina de naria. V zveznih službah ie na primer zaposlenih že 18 tisoč de lavcev. '/ato naj bi prihodnje leto za celotno družbeno režijo rabili že 991 mili jard dinarjev (ali vri blitvo 50 milijard dolarjev), gospodarstvo pa ie rmeio med me sečem iv pol na bančnih računih komaj 171 milijard dinarjev.
Povsem jasno ie dc tudi mnogo močnejše gospodarstvo kot oa jugoslovansko tako močnih ohreme vJev ne more prenesti brez hudih posledic.
7.alo ni presenetljivo, da si je nedavno ustanovljena komisija za stabilizacijo (ustanovili so io na pobudo predsedstva SPRJ. vodi pa jo sam predsednik predsedstva SFRJ Serec' Kraigher) na Inžilo kn‘. eno prednostnih nalog —- zmanjšati lo porabo Naloga ni lahka, kajti potegniti je treba dokai globok rez. vendar ne tako globokega, da bi bistveno okr niti, pravice, ki jih uživajo de lavci. Naloga tudi ne ho lahka zato. ker bo treba v neposreden boi z mnogimi službami in usta novami, ki živijo od teaa dennrja in ki bodo na vsak način skušale opravičiti svoie delo m svojo vlogo v družbi. Zelo težko ho zmanjšati tudi proračunske izdaV-e. ker are pri tem za zelo pomembne zadere (kot ie armada in borčevsko varstvo), vendar je tv že narejen korak naprej. Komisija namreč predlaga, da nai bi za obrambo države porabili prihodnje ,eto 14 milijard dinarjev mani kot je bilo predvideno, za pomoč nerazvitim 2 milijardi manj. za borčevsko in invalidsko varstvo oa nekaj ver kot 1 milijarde manj Tudi za zmanjšanje ostalih vrst porabe je veliko predlogov (na primer da naj bi v nekaj letih zrnanišak š'e vilo uradnikov za desetino), toda dokončne odločitve še ni nobene. Pomembno je sicer, da te takšno varčevanje dobi'o vso politično podporo in da delavci odločno slo jiio za takimi varčevalnimi akcijami. toda boj za zmanjšanje družbene režije bo kljub temu izjemno težaven. IOŽE PETROVČIČ1
gledališke poti ter izraz, udejanjati tak oder. ki je radikalno nasprotje tradicionalnemu. Tako seveda tud:	ljubljansko gledališče
(‘■Glej*, ki je o okviru Borštnikovega srečati a v atriju mariborske Kreditne banke uprizorilo igro «Jas-lice» 7,dravka Tuše.
Talioi na začetku moramo poudariti. da smo oledali dokaj bledo predstavo, ki nas je razočarala in to predvsem kar zadeva literarno predlogo uprizoritve. Tuša ie namreč ustvaril skorajda neproblematičen tekst, ki osta ja na ravni nekakšnega opisovanja in ne dosega vidnejše intenzitete, hkrati na še zdaleč ne pomeni gledališkega eksperimenta. Najbrž se tekst rešuje tam. kjer se obarva s humorjem in sarkazmom, drugače oa ostaja neizrazit, predvsem ko pomislimo, da je bil pisan za eksperimentalno gledališče.
Sicer na ie opisu dogajanja na sceni takoj zadoščeno: v pisarni ženske, ženske brez moških, s šefom. ki je osladno vljudno prisoten samo po zvočniku ali celo z ma gnetofonom. Ves čas se vrtijo okrog
na nosečnost, na rojstm< 'Zaman. So radovedne, so vsiljive, so nasilne. Življenje bi naj bilo drugačno kot je. toda noče bili. Kličejo milico, da bi se predolgo pričakovani in odlagani porod končno tudi pripetil. Brez uspeha. Tudi kolegica se ne poroči in niti noseča ni, kar je vendar tako rekoč dogovorjeno. Zato na sledi popolnoma nepričakovana nosečnost 25-letne neporočene hčerke. Govor je o neskončni človekovi osamljenosti, o potrebi po njenem premagovanju. < Jaslice? torej uprizar jajo manije nekakšnih žensk današnje dobe: njihovo socialno frustriranost, v duha mornem službovanju, njihovo e-rotično ali kar seksualno nezado-ščenost. v kateri se nenehoma in nevarno mešajo strastne želje in gnus. strah in poželenje, sentimentalnost in cinizem, na tudi vulgarnost.
Režiser Vinko Modernclorfer ie vso zadevo realistično zasnoval, potenciral Tuševe drastične anekdote o otroku, ki se zaklet močen roditi. Drugače niti ni mogel, sai je tekst nedvoumen in brez pesni-
II Ulm um f (11111111111111111 m m iimiiiiiiiiiiiiiit m iiiiiiiiiiiiiiiaadiuiiiiiii um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinniiiiiim
KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška in italijansko tehniko
ITT Schaub - Lorenz,
TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA Centar — Tel. 200-123
BENEŠKI DNEVNIK
TO SKGZ odobril dveletni načrt
Sestava članov novega odbora
ČEDAD — Teritorialni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Čedada je na svoji zadnji seji odobril načrt o bodoči dveletni dejavnosti. V dokumentu je predvidenih vrsta obvez, ki naj bi jih izpolnili na vsem območju videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci in ki se dotika številnih vprašanj, ka-kršrt* so gospodarstvo, ozemlje, kulturne dejavnosti, mladinska problematika. slovensko izobraževanje, tisk.
Predsednik Černo je ob predstavitvi dokumenta postavil v ospredje nujo po boljšem usklajevanju po bud in bolj učinkoviti prisotnosti zveze v državnem, deželnem in pokrajinskem političnem življenju. Skratka, potrebno je storiti vse potrebne korake za čimprejšnjo uresničitev zakona za zaščito obstoja, jezika in kulture Slovencev
Med razpravo so prišla zlasti do izraza vprašanja delovanja glavnega odbora, teritorialnega odbora in komisij.
Še posebej razgibana je bila razprava okoli sestave teritorialnega odbora in opredeljevanja njegove vloge. Kar zadeva imena članov teritorialnega odbora pa je prišlo v glavnem do potrditev, Z nekaterimi novostmi in nekaterimi še odprtimi vprašanji. Teritorialni odbor sestavljajo zaenkrat Černo. Clavora. Bo-nini. Clodig, Del Medice, Petrinig, Predan. Berra. Banehing, PalXti in Venosi. V kratkem bo prišlo še do imenovanja predstavnika žensk in mladih.
tuta in komisije, iz česar je bilo razvidno, da gre pravzaprav za u-skla je vanje vseh pobud, lp lahko prispevajo k okrepitvi in razvoju slovenskega izobraževanja na vseh ravneh, zasebnih in institucionalnih, od vrtcev do univerze, z izkoriščanjem vseh razpoložljivih državnih, deželnih in pokrajinskih sredstev.
nastopajoči Mirna Jeraj. Aliu Tka če v. Majolka šuklje, Milena Grm, Olga Grat. Marinka Štern. Bojan Umek in Igor Samobor dobro izpeljali svoje delo. čeprav, še enkrat ponavljamo, s takim tekstom, ki se je naslonU tudi na preživelo vulgarno izrazoslovje, ni bilo lahko.
S čisto drugačno problematiko smo se seveda srečali v Ibsenovih ^Strahovih* v izvedbi Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz' Ljubljane. Slušatelji tega zavoda so pod vodstvom svojih mentorjev skušali uresničiti svet velikega dramatika. in aa tudi prikrojiti sedanjosti. obenem pa odprli vprašanje kako danes igrati Ibsena,
«Strahovi» so Ibsenova najboli naturalistična drama, ki pa vendarle nakazuje prvinec simbolizma. Gre za analizo stanja v družini Alving. nad katero leži senca umrlega Al-vinga. Ta stanja se nenehni spreminjajo. psihologija oseb niha. vse je moralno dvomljivo in že vnaprej določeno. Skratka, obsodba nekakšne meščanske morale, ki ii pa Osivald (sin Alvinga) ne more biti predan, zato pa propade. *Straho-Vh va so tudi in predvsem drama usode gospe Alvingove. ki išče svojo pravo eksistenco, dostojanstveno, svojim željam in idealom pri merno.
Mladi režiser Matjaž Zupančič ie takoj pokazal na tipično aeneracij-sko izostren pristop k uprizoritvi že s prvim prizorom, z meščansko skupinsko sliko *širše družine» z maskami na obrazih, to sliko pa kar naenkrat razprši vrnitev iz tujine moralno in 'dedno obremenjenega Oswalda. Sicer pa so «Strahovih v tej postavitvi, kot smo 'jo gledali v .Mariboru, tekoča in jasna predstava, čeprav so mladi igralci (igrali so'Zvezdana Mlakar. 'Željko Urs. ,Igor Samobor, Draga Potočnjak in Vlado Novak) pedali malce' zameglene interpretacije, o-sehe ne vibrirajo, le tu in tam se izmotajo in puhlega priučenega znanja Z večjo sproščenostjo nastopa jočih pa bi nemara tudi predstava pridobila na teži.
MARIJ ČUK
V ŽARIŠČIH^ NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
MEHIKA: SPEČI VULKAN
Lopez Portillo
Latinska Amerika je sinonim za politično nestabilnost, a obstajata dve izjemi: Kuba in Mehika. Sorodnost med tema dvema državama ni naključna: v omenjenih deželah sta se v tem stoletju vršili najgloblji revoluciji na zahodni polobli. Razvoj obeh revolucij je šel sicer po različnih poteh: na Kubi se je uveljavil in ohranil socializem, v Mehiki pa je prevladal kapitalistični sistem.
Dejansko je mehiška revolucija iz obdobja 1910 -191G propadla. Kljub vsem naporom legendarnega Emiliana Zapata in ostalih revolucionarjev se kmetje niso uspeli povezati z delavstvom in to je omogočilo meščanstvu, da je prevladalo- in zadušilo žarišča uporov. Leta 1923 se je pobotalo tudi z ameriškim kapitalom in v naslednjem desetletju uspelo oblikovati svojo stranko in oblast, ki je še naprej izkoriščala ločevanje delavskih in kmečkih sil. Industrializacija je to oblast še okrepila in tudi kmetijstvo je bilo vse bolj vključeno v proizvodnjo za izvoz, ki je bogatila maloštevilne.
Mehika je danes velika država, med petnajstimi največjimi na svetu, tako po površini, kot po številu prebivalstva: meri skoro dva milijona kvadratnih kilometrov in šteje dobrih 70 milijonov prebivalcev. Samo območje njenega glavnega me-
sta šteje 13 milijonov prebivalcev, kar je verjetno največje mesto na svetu.
Pod tanko plastjo zunanjega leska se skriva vulkanska napetost mehiške družbe, ki izvira predvsem iz velike neenakomernosti porazdelitve narodnega bogastva. Več kot polovica narodnega dohodka gre v žepe ene desetine prebivalstva in bogatejša polovica teh privilegirancev zasluži, po statistikah; 47-krat več kot dno te nepravične družbene piramide.
Drugih 20 odst. narodnega dohodka gre tako imenovanemu srednjemu sloju, ki tvori tudi približno 20 odst. prebivalstva in torej lahko nekako shaja. -V to plast sega tudi «vrh» delavskega razreda.
Na koncu te lestvice ostaja 13 odst. narodnega dohodka, katerega si deli več kot polovica celotnega prebivalstva, ki je dejansko odrezana od virov blagostanja. To je 35 milijonov kmetov brez zemlje, sezonskih delavcev (.imenujejo jih spolni hrbti*), brezposelnih in podzaposlenih prebivalcev mest, med katerimi so ameriški sociologi razvili svojo znanost o revščini. Deber del teh sploh nima dokumentov in v samem glavnem mestu deluje kar tri milijone «potujočih prodajalcev*. Tisoči skušajo vsako leto prekoračiti naskrivaj mejo z ZDA in se tam zaposliti na črno, a kljub vsemu temu polovica mehiške delovne sile nima stalne zaposlitve in 60 odst. ne doseže zakonskega minimuma plače, ki sicer ni jamčil, leta 1980, niti polovice vsega kar potrebuje petčlanska družina.
Kapitalistični razvoj Mehike je dosegel svoj cilj: popolno odvisnost. Mehika je pretežno še kmetijska -dežela, a uvaža četrtino svoje hrane; v glavnem mestu .je 16.000 brezposelnih zdravnikov. a več kot polovica prebivalstva umira brez zdravnika: ilehika je bogata s surovinami, našli so tudi izredna ležišča petroleja, a njena zadolženost s tujino narašča: samo severnemu sosedu ZDA je dolžna 34 milijard dolarjev; celotni dolg tujini pa je tak. da ga pride poprečno za 1000 dolarjev na prebivalca.
Včasih vulkan tudi izbruhne: 27. avgusta 1968, na predvečer otvoritve olimpijskih tekem je na Trgu Treh kultur v glavnem mestu padlo v spopadu' s policijo najmanj 300 demonstrantov. Naštevati vse novice o gverilskih spopadih med leti 1969 in 1975 in vse vesti o novejših pokolih kmetov, ki so zasedli zemljišča veleposestnikov, pa bi bilo predolgo.
Že pred nekaj leti so se začela pojavljati tudi v Mehiki skrivnostna izginotja in politični umori, o katerih vlada trdi, da ne ve ničesar. Te umore izvaja cBrigada Blanca*, mehiška inačica drugih variant <sešalonov smrife. ki na skoro znanstveni - način iztrebljajo vsako T>pozicijo sistemu.
Novi predsednik, <Don Pepe* Jose Lopez Por tillo je ob nastopu svojega mandata priznal, da je dežela na pragu nasilja, tudi on pa ne ve, kdaj bo. če bo, izbruhnil vulkan, ki je pod njegovimi nogami.
Bo«a(a dejavnost Inšliiula za slovensko izobraževanje
ČEDAD — Čedajski Inštitut za slovensko izobraževanje v videmski pokrajini je že začel uresničevati naloge, ki si iih je zadal za leto 1981-1982. pri čemer je obračun dc lovania v preteklem letu dokaj za dovol.iiv.
Poročilo o raznih predvidenih de javnostih, ki so jih delno že sprožili, je podala ravnateliiea inštituta prof. Živa Gruden. Gre za širok lok pobud, od tečajev slovenščine za otroke, mladince in odrasle do raznih glasbenih in pošolskih de javnosti, ki jih izvaiaio ob sodelo vaniu občin, šolskih svetov in kra jevnih krožkov. Naiveč preglavic povzroča pri tem pomanjkanje pro fesorjev slovenščine, pa tudi vpra sanj poklicnega izobraževanja uč nega osebia. V tem smislu ie treba še boli utrditi sodelovanj s šola mi in okraii iz Gorice in Trsta.
Tečaj bodo dopolnili tudi še z raznimi pobudami, kakršne so gledališke predstave izleti, izobraže valni večeri itd. Poseben poudarek bodo namenili deželnim teča lem za poklicno izobraževanj v siovenšči ni v povezavi z gospodarskimi or gani in podjetji. ki delujejo na tem območju.
V nadallevaniu razprave so sr dotaknili tudi vprašanj beneških študentov, ki ohiskujio slovensko šole v Gorici Dogovorili so se. da bodo to pobudo skušali okrepiti, če prav ie zelo težko uskladiti odda I je nost šol z družinskimi potrebami
Končno so Pidi obravnavali orea nizar-ijske težave inštituta in komisij. Razširili so predstavništvo; a obenem tudi potrdili obstoj ožje ga odbora, ki se bo sponrijmai s tekočimi pnravnimi vnra anii in.šti tuta. Delit, ev nalog je ter in ja tud-boljšo opredelitev namenov miti
Deželna zveza kmečkih in obrtnih hranilnic in posojilnic Furlanije-Julijske krajine
OTVORITEV NOVEGA SEDEŽA IN CENTRA ZA OBDELAVO PODATKOV COOPELD
v soboto, 24. oktobra 1981
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
VIDEMSKA POKRAJINA
AIELLO DEL FRIULI - BASILIANO - SPODNJA FURLANIJA (sedež v Castionsu di Strada in podružnica v Flambru) - BRESSA Dl CAMPO-FORMIDO - ČERVINJAN (podružnica v Terzu d’Aquileia) - OVČJA VAS - ENEMONZO - FOJ-DA in SAVORGNANO (sedež v Fojdi in podružnici v Povolettu in Savorgnanu del Tor-re) - FIUMIČELLO - FLIPANA - FORNI Dl SO-PRA - FORNI Dl SOTTO - MANZANO (podružnici v Percotu in Premariaccu) - MARTI-GNACCO - PADERNO Dl UDINE - REANA DEL ROJALE - TOLMEČ
GORIŠKA POKRAJINA
DOBERDOB - LOČNIK - FARA in KOPRIVA (sedež v Ločniku in podružnici v Fari in Koprivi) - SOVODNJE OB SOČI - ŠTARANCAN -TURJAK VILLESSE
PORDENONSKA POKRAJINA
AZZANO DECIMO - MEDUNO - PRAVISDO-MINI - SAN GIORGIO DELLA RICHINVELDA
... „ ' t'V .... v * ^
TRŽAŠKA POKRAJINA
NABREŽINA - OPČINE
SISTEM BANČNIH ZADRUG S 37 OKENCI V DEŽELI NA USLUGO KRAJEVNEMU GOSPODARSTVU