'& n, 4t«WiteW, Xt/uS&i. ?■/£ $ć&ibfUKf(**i iSAffd; Neročmna listu : Celo leto SO din., pol let« 40 diru četrt leta 20 dia, mesečno 7 din. 4fy«n Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse« «sä «li Ojtnaiùìa se zaračunajo po dogovoru; airi večkratnem inseriranju primeren popust li^ravrdšivo sprejema naročnino, iuserai# In reklamacije. Maša S fraza Sleodoisea političen Ust za slovensko ljudstvo Poštnina plačan« v gotovi»^ „Naša Straža' Izhaja v pondefjek, «redola petek. Uredništvo tn upravništvo Je v Mei6> horu, Koroška cesta št 5 Z uredništvo#» m more govoriti vsaki dan saino od 11. de 12. ure. Rokopisi se ne vračeje. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon lnterurban št 113. 27. številka. MARIBOR, dne 24. aprila 1925. Letnik I. £li je volk postal spokornik? Slovenski ljudski stranki pripada zasluga, da je Mia piva med strankami, ki so v narodni skupščini dvignile kvišku zastavo sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Izpočetka je 'bila osamljena. V ustavotvorni skupščini sta . vodili, žezlo intransigentnost (nespravljivost) in imperializem (vladoželjnost). Radičeva stranka je delala aapečkarsko politiko, v katero je potegnila tudi člane Hrvatske zajednice. Bili smo sami, pa se nismo nič bali one prislovice, ki pravi: »Vae soli (gorje tistemu, ki je sam)!« četudi smo bili sami, vendar smo bili prepričani, odločni in dò-dediti glasniki ideje o sporazumu. V dokaz navajamo besede, ki jih je v debati o ustavnem predlogu na seji ustavotvorne skupščine 11. maja 1921 govoril poslanec dr. H o h n j e c. Koncem svojega govora je rekel: »Prosil bi vas, gospodje, da vendar krenete na tisto pot, ki vodi do konsolidacije naše države. Vi bodete široke ljudske mase našega naroda priklenili na centrum, ako bodete poslušali zahteve hrvatskega in slovenskega dela jugoslovanskega naroda, ako boste odprli ušesa klicu jx» sporazumu. Poljska država je pred dvema letoma napravila «stavo. Ta ustava je bila nepopolna, 'ker ni bila donesena potoni sporazuma. Toda spomladi letošnjega leta se j ; poljska ustava korigirala, ker se je dosegel sporazum med vsemi strankami v poljskem parlamentu, in sedaj imajo Poljaki ustavo, ki vse zadovoljuje. Gospodje, nastopite to pot sporazuma! Le tista ustavu, ki bo donesena potom sporazuma, bo dobra ustava. Ta ustava bo potem zadovoljila Srbe, Hrvate in Slovenite1, okrepila in ojačila bo našo državo.« Take besede so v ustavotvorni skupščini bile glas vpijočega v puščavi. Zadele so ob (gluha ušesa. Med tisti-* mi, ki so si zoper nje najbolj mašili ušesa, kakor Odisej zoper glasove siren, je bil v prvi vrsti Svetozar Pri-bičevič. Njegovo geslo je bilo: »Nema sporazuma!« Tako je pisal ter dal pisati po svojih listih, tako je kričal oo. političnih shodili, tako je govoril v parlamentu. 'Nesna sporazuma: to je bil alfa in omega (začetek in Iconec) njegove politične modrosti. »Straža« je o tem med drugim v svojem broju dne 4, januarja 1924 zapisala te-le besede: »Poleg zahteve o reviziji,ustave ni bila druga zahteva, v katero bi se Pri-Mčevič tako besno zaganjal, kakor v zahtevo sporazuma s Hrvati in Slovenci, »Nema sporazuma«, to je bil njegov stalen neizpremenjen odgovor. Ko je zbor in-stelektualcev v Zagrebu z vso odločnostjo v javnost zaklical zahtevo po sporazumu, je Pribičevič to zahtevo (strastno odklonil in od takrat takozvane kongresiste za-ßledhije z besnim sovraštvom.« Takšen je bil Pribičevič vedno: leta 1918 ravno tak-fšeju kakor šen leta 1921, kakoršen leta 1924, in tak je tu-di sedaj. • • Naenkrat pa je »Jutro« začelo trobiti v svet, da je Svetozar Pribičevič za sporazum. V svojem broju dne 16, aprila je trdilo, da je Pribičevič za sporazum.« Dne ~SL aprila pa »Jutro« ogorčeno zavrača »Našo Stražo«, ki je trdila ter še vedno trdi, da je Pribičevič bil in je jproti sporazumu. Od kod ta velika sprememba? Ali je volk postal i'spokornik? Ne verjamemo, da bi se volk mogel istinsko m. krpelji to spokoriti, ker je to protivno njegovi nara-vi in njenim slabim lastnostim. Ako je samostalna demokratska stranka sedaj začela šariti z geslom o sporazumu, je razlog v tem, ker to geslo sedaj leži v atmosferi naše javnosti. To geslo je sprejeto na najkompetentnejših mestih, ki odločujejo «o politiki v naši državi. Ker se samostalni demokratje bojijo, da bi izgubili svoje ministrske stolčke, ako bi še vedno kričali v svet: »Nema sporazuma«, so sedaj za-fceli s kislim obrazom popevati jugoslovansko 'pesmico & sporazumu. Volk torej ni postal spokornik. Samostalni demo-kratje so še vedno pristaši krutega centralizma in sluge Beogradskoga hegemonizma. Milejše besede jim nare-y kuje njihova strankarska in osebna sebičnost. Vlast jim Je,,vse, Njej na ljubo spreobračajo besede, ne pa srca. «navaHnaeaafluanaaianfflHiaamnuHRaB Mr NovodošI® A t&m originalno angleško sukno rmmm n—nunam modno perilo, samoveznice, klobuki itd. Fr, Mestek, Gia«ni trg 16. pred koncem političnih praznikov. Težave z rekonstrukcijo vlade. Tako kot tedaj, ko je šel Pašič na dopust, tako se pričakuje tudi sedaj, ko se vrača, da 'bo v Sarajevu napravljen poskus vladne rekonstrukcije, spremembe PP. volilne vlade v poslovno vlado. Prvič to ni šlo. Iz samih vladnih 'krogov se čuje, da je hotel Pašič kralju predložiti ukaz o rekonstrukciji vlade, v kateri bi se na-halaja med drugimi dr. Janjič in dr. Kojič, (ki šta bila lani obtožena radi korupcije). Te rekonstrukcije pa kralj ni mogel osvojiti. Radi tega se z velikim zanimanjem pričakuje, kako se bo ta spor o rekonstrukciji vlade končal, ker bi z ozirom na Pašičevo upornost pri lej priliki prišlo do resnih nasprotij med Pašičem in drugim ustavnim faktorjem. Drugi — opozicijonalni krogi, smatrajo, da krona ni mogla sprejeti take enostavne rešitve sedanje 'krize, ampak da je zahtevala od Pašiča, da poda najprej demisijo celokupne vlade, da se otvori 'kriza, in da kralj zasliši mnenje vseh političnih in parlamentarnih kro- gov. Nato še le bi se sestavila nova parlamentarna 'Hada. Ali bi ta vlada bila sestavljena iz strank takozva-nega nacionalnega bloka, ali pa bi se vlada pri tej priliki razširila, o tem si še niso na jasnem. » ' \ Radikali in radičevci. I Včeraj je Pavle Radič v Zagrebu izjavil novinarjem: »Koncem tega in začetkom drugega tedna bo mnogo zanimivih političnih dogodkov.« — Ta izjava se nanaša na razvoj pogajanj, odnosno odnošaja med radi-* kali in hrvatsko seljaško stranko. Ali je Pavel Radič mislil na sporazumni sklep ali pa na prekinjenje, »L j znano. Najbrž tega sam ne ve, misli pa, da se mora ia-j kazati eno ali drugo. Odlašanja in zavlačevanja bi bilo j že itak več kot preveč. i Drugi voditelji HSS radi naglašajo, da Radičeva) j stranka ni prekinila svojih zvez z opozicijo — z blokom* narodnega sporazuma in da ne misli zapustiti podlag«? j za ostro borilo v opoziciji, če bo treba. H^aiMBaaasai^mMuiinrTiraiM—mnBiiiriinnfeawawiiiiiiii n ami ■ min— «— m Bolgarski Vladna izjava gledie dogodkov v Bolgariji. Naše zunanje ministrstvo je izdalo sledečo izjavo: Povodom strašnih dogodkov v Bolgariji, ki so v celokupnem kulturnem svetu izzvali globok utis, so bolgarski krogi stalno razširjali vest, da je bila teroristična akcija vodena v cilju, da se izzovejo neredi in državljanska vojska, da bi na to vojaštvo sosedov, to je kraljevine SHS, šlo preko mej in okupiralo Bolgarijo. Te trditve ne potrebujejo dementija, ker so same po sebi tako neresne, da jim pameten človek ne bo veroval. Naše vojaštvo služi izključno v obrambo naše države in naša država je dose-daj dala dovolj dokazov, da hoče s svojimi sosedi imeti najboljše odnošaje. Naša država je dobre odnosa j e z Bolgarijo stalno vzdrževala, če tudi se na Bolgarskem teritoriju pred očmi of ideine Bolgarske pripravljajo atentati in krvoločni vpadi razbojnikov na naše ozemlje. Nikdar kljub stalnemu izzivanju naši oficielni zastopniki niso izgubili svoje liladnokrvnsot n so se vedno vzdržali vseh avantur. Pričakujemo, da se bo prenehalo z razširjanjem takih glasov proti naši državi. Če tudi o?* dogodki. se 'do gotove meje lahko razumejo gotove pretiranosti* kot posledice velikega razburjenja in ogorčenja v Sofiji» se vendar mora računati tudi z občutljivostjo sosedov, ki so dajali in še dajajo toliko dokazov svoje miroljubne politike. Kedo je po sodbi Angležev kriv zločinov na Bolgarskem? Angleška poslanska zbornica je poslala tričlensk« parlamentarno komisijo v Sofijo, da ta na licu mesta ugotovi glavnega krivca krvavih dogodkov na Bolgarskem. Na povratku iz Sofije v London se je ta angleška) komisija ustavila tudi v Beogradu in člani te komisije so dali sledečo izjavo o krivdi bolgarskih zločinov: »Naše osebno prepričanje, ki smo je dobili po mnogostran-skem in skrbnem razmotrivanju, je, da je nečuveni zločin preteklega tedna direkten rezultat metod sedanje vlade v nasilnem postopanju proti opoziciji, v postopanju, ki se prakticira z uboji, zabrano svobodnega tiska; in postavljanjem izven zakona onih, ki so v opozicija proti vladi. Zadnji dve leti ni preteklo teden dni, da ne bi bil ubit kak ugleden zemljoradnik ali komunist,«: ,, politične vesti. Izjave Pavla Radiča. Dopisniku »Belgrader Zeitung« je izjavil Pavle Radič: »HSS je s svoje strani storila vse, da bi se z radikali sporazumela. Sedaj čakamo, kaj bodo napravili radikali. Voditi politiko, se pravi gledati naprej. Kot dobri varuhi naše stranke smo uvideli, da se morata razvijati hrvatski nared in HSS in doseči boljšo bodočnost samo v okviru naše današnje državne skupnosti. Zato smo napravili korak, ki ga oni. ki stvari temeljito ne poznajo, ne razumejo. Toda tudi ti se bodo prepričali, da je vodstvo stranke storilo prav, da je napravilo tako kakor je.« Nato je Pavle Radič naglasa!, da kralj in odlični prvaki radikalne stranke visoko cenijo namene in delovanje vodstva HSS, in je poudarjal, da stoji HSS v vodnem stiku z radikalno stranko, da se bo sporazum srečno dovršil kljub intrigam onih činiteljev, ki so doslej živeli na račun dosedanjega političnega položaja. O razmerju med radičevci in zajedničarji je Pavle Radič izjavil, da res obstoje med obema skupinama diference kokor pri vsaki drugi organizaciji, v glavnih potezah pa delajo skupno. Vest, da so radičevci nagovarjali zajedničar je na vstop v vlado, je Pavle Radič zanikal. Radičev »Slobodni dom«. V sredo je izšel v Zagrebu zopet tednik »Slobodni dom« — prej »glavne novine hrvatske-republikanske seljaške stranke«, sedaj pa — »glavno glasilo hrvatske seljačke politike«. Medi gesli je še ostalo »Vjera u Boga i seljačka sloga!« — ni pa več »Republika svemu svijetu dika!«—- Prejšnji »Slobodni dom« je štel leta »Ovo je Domu osam indesta godina«, — sedanji »Slobodni dom« pa ne šteje več in nima niti tekoče številke. Kot izdajatelj je vpisan Hrvatski seljaški klub v narodni skupščini, kot odgovorni urednik pa poslanec Pavle Radič. Nov radikalski list na Hrvatskem. Radikali so pričeli po Hrvatskem kupovati liste, da si na ta način bolj utrjujejo svojo pozicijo. V Virovitici so kupili tamošnji lokalni tednik »Virovitičanin«, ki je dosedaj že 20 let izhajal kot glasilo opozicije. List je dne 20. t. m. izšel prvič kot glasilo radikalne stranke. O korupciji. Afera Thurn—1Taxis je čisto izginila iz javne razprave. Minister dr. Lukinič je podal v beograjskih li- stih neke svoje izjave in opravičila ter je tudi grozit, da bo liste, ki ga napadajo, tožil in s tem je vsaj za enkrat cela afera končana. Dr. Lukinič je pa svojo stvar dosegel: sekvester s posestva Thurn—Taxis je dvignjen?, in knez je. zopet v posesti imetja v vrednosti nad eno» milijardo dinarjev. Knez Thurn—Taxis je prepričal ministra dr. Lukiniča, da je avstrijski državljan, ker jo dobil lani v neki mali občini blizu Salzburga domo-* vinsko pristojnost. Da je pa knez pri tem ostal tudi nemški državljan, pa ministra pravde ni motilo, če-* tudi se na Angleškem in na Francoskem v slučaju dvoj-« nega državljanstva čisto drugače postopa. Opozicija 'bo ministra dr. Lukiniča sicer v parla-» mentu obtožila, a kaj to pomaga, ko bo pa večina iz politične solidarnosti obtoženega ministra zavarovala» kakor je zavarovala druge korupcijoniste. Največ, kar se dr. Lukiniču lahko zgodi, je to, da ne bo več minist« pravde. Najbrž pa njemu tudi ni mnogo do tega, ker j« dosegel, kar je hotel. Govori se, da se je pri celi aferi razdelilo 34 milijonov dinarjev med interesente in po-» močnike pod imenom odvetniških stroškov in honorarjev. Če se ne bo dalo dokazati, koliko je kdo zaslužili, bo ta afera tudi po malem tako zaspala, 'kakor so zaspale vse druge. Res je sicer, da se je po vojni korupcija razpasla tudi po drugih državah, ne smemo pa pozabiti, da se drugod krivce izsledi ter ne glede na politični in socialni položaj postavi pred sodišče, d očim se pri nas še nobena velika afera ni rešila pred sodiščem. V tem leži vsa razlika med korupcijo pri nas im korupcijo drugod, na katero se naši korupcijonisti tako radi izgovarjajo. Javnost je prišla do prepričanja, da je pri nas politika vsemogočna in da lahko vplivni ljudje v politiki, počenjajo kar hočejo, dočim drugi, ki nimajo varstva kake velike in vplivne politične stranke, ne dosežejo» svoje pravice. Po vzgledu Thurn—Taxisove afere je takoj sledila, afera veleposestva kneza Esterhazija v Medjimurju. To veleposestvo se »nacionalizira«, in sicer po stari praksi' tako, da neko domače podjetje posestvo na videz kupuje ter zakriva pravega kupca — znano nemško firm« Stinnes. Kakor poroča »Obzor«, sodeluje pri tej stvari eden od habsburških princev in eden od naših znanih! politikov, kateremu je obljubljena velika provizija, če pridobi tudi za to stvar ministra dr. Lukiniča. Ker je avstrijsko državljanstvo kneza Esterhazija bolj dvomljivo kot Thurn—Taxisovo, se bo pri celi stvari še vež ' zaslužilo. Profit si bodo delili nekateri posredovalci, odvetniki in pokUdki, škodo bo pa imela država in naš kmetski svet, ki bo ob drugem gospodarstvu prišel do zemlje in zaslužka. Posebno panogo korupcije pa tvori tihotapstvo. Tihotapci So postali prava profesija. Naša meja je res razsežna in cela vojska financarjev ne bi mogla udu-šiti vsega in vsakega tihotapstva. Gotovo pa je, da bi jkak drug sistem pri naši carini veliko bolj učinkoval proti tej panogi korupcije. Carinski sistem, ki ga imamo, ni samo neroden in kompliciran, ampak tudi nesposoben in gnil. šikaniranje potnikov in pretirana pazljivost do malih tihotapcev, že sama ovira zasledovanje velikih korupcijonistov, povrh so še pa pri carini in financi mnogoštevilni nekvalificrani ter slabo plačani ljudje, ki komaj čakajo na priliko naglega in velikega zaslužka, da lahko zapustijo državno službo. Ko javnost vidi, da se nekaznovano in na lahek način da zslužiti, se vse demoralizira. Ljudje vidijo in slišijo, da oni, ki so na vladi ali za vlado, lahko delajo kar hočejo in da jih stranka varuje, če imaj osinolo ter se jih zasači in tako začnejo pošteni in siromašni povpraševati, ali ima sploh še kaj smisla, da ostane človek pošten poleg tolike korupcije. ■ ■ ■ «Ü* KS ■ B i® oa po svefu, Prosvetna zvaza v Marinoni vabi vljudno na večer, ki bo danes, 24. aprila t. 1. ob pol osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. — Na sporedu je predavanje dr. K. Capudra iz Ljubljane, predavanje Lepih skioptičnih slik, petje moškega zbora, orkestralne točke, simboličen nastop »Gor čez izaro«. — Vstopil i c e od 1 D do 5 D se dobe zvečer pri blagajni. Čujmo, Slovenci, ob pritokih Drave, tožne koroške bratske pozdrave! 00000000000000S®®®®® Krvava strahovlada v Bolgariji Bolgarski' diktatorji postopajo z nespremenjeno okrutnostjo proti svojim •protivnikom, ker se jim je sedaj ponudila ugodna prilika, da jih uničijo. Policijske preiskave in aretacije se vršijo pò celi državi. Računajo, da je v zaporu petnajst tisoč oseb. V mnogih krajih je prišlo do uporov, katere je vojaštvo zadušilo v potokih krvi. — Sofijski policiji se je posrečilo izslediti atentatorje, ki so porušili s peklenskim strojem cerkev sv. Nedelje. To so bili neki Minkov, katerega so takoj po aretaciji ubili in častnika major Jankov in Kodžejkov. Jankova je odkrila policija v sofijskem predmestju, kjer se je zabarikadiral v neki hiši, Policija je hišo obkolila ter ga pozvala, da se uda; Jankov je pa odgovoril s streli. Boj je trajal krog hiše več ur, in naposled so morali poslopje porušiti z bombami. Pod razvalinami sta obležala mrtva Jankov in Kodžejkov. — Zadnji atentati so kralja Borisa ustrašili tako, da je zahteval, naj Cankov odstopi, ter se naj sestavi neutralna vlada. Ker to ni po godu vojaškim krogom, pred vsem generalu Lazarevu, so oficirji Borisa internirali v njegovi palači, od koder se ne sme ganiti. Režim je pripravljen žrtvovati tudi kralja, samo, da se obdrži. Vzrok zadnjih bolgarskih atentatov. Kaos, v katerega je po sofijskem atentatu zašla Bolgarija, se je pričel polagoma bistriti. Prvotna, vsestransko nejasna, alarmantna poročila o uporih in nemirih postajajo jasnejša in iz njih je sedaj razvidno, kaj predstavljajo zadnji atentati in kedo jih je organiziral. Bolgarska vlada skuša sicer z zvilo politiko prikriti pravi vzrok zadnjih nemirov, toda kljub vsem obdolžitvam komunistov, zemljoradnikov in naše države, kot povzročiteljev, je javnost izvedela, da se v Bolgariji bije 'krut boj med dvema vojaškima grupama za vrhovno oblast. Sedaj je pravzaprav pravi vladar Bolgarije general Lazarev, organizator puča proti Stambolijskiju. Cankov je v La-zarevih rokah samo igrača. Druga vojaška grupa je hotela s pomočjo nezadovoljnih komunistov in zemljoradnikov, članov organizacije »Fronta« sedaj vladajočo kasto uničiti in se spraviti na krmilo. Z atentatom v cerkvi sv. Nedelje je hotelo z enim udarcem uničiti celokupno vlado; ker se ji to ni posrečilo, jo je doletelo sedaj kruto preganjanje, eno najkrutejših, kar jih beleži zgodovina zadnjih desetletij. Državno predsedniški kandidat Hindenburg. V nedeljo bo v Nemčiji zopet plebiscit med republikanci in monarhisti. Izvršile se bodo ponovne državno predsedniške volitve z dr. Marxein kot kandidatom republikancev proti kandidatu monarhistov maršalu Hindenburgu. Maršal Hindenburg, starec 77 let živi v Hanoveru in ko je njegovo ime znano po celi Nemčiji in daleč po svetu, je on doslej v Hanoveru živel skoro nepoznan kot pravi doslužen mož, ki hoče za preostanek svojega življenja samo mir in zopet mir. —. Prvaki nacionalistično-mo-narhis tienili skupin, ki imajo toliko neugnanega Oblasti-želja, a se med seboj ne morejo pobotati, kdo bo prvi, kdo drugi itd., so pa staremu maršalu oropali mir in pokoj ter so starega, trudnega moža kol voščeno lutko panoptika postavili v ospredje. Hinder,burgoVa kandidatura je tragedija in umazanost. Starega moža, ki sicer- ni senilen, pač pa silno truden, iztrgali iz pokoja, izrabiti njegovo ime v strankarski in oblastiželjni špekulaciji, je umazanost pive vrste. — Pred malo Hindenburgov o vilo v Hanoveru ni več miru, enkrat je pred njo špalir vojaških uniform in jeklenih čelad, potem pa špalir frakov in cilindrov in starega Hindenburga oblečejo in razstavijo opoldne v uniformi z vse-mi ordeni, potem v civilu, pa zopet v uniformi in tako se menja in vrsti gnusna komedija. Starca oblega cela tolpa političnih impresarijev, ki mu sestavljajo in nalagajo razne govore. Hindenburg nastopa, kakor ga opremijo, čita, kar mu napišejo, a to vse mrtvo, brezizrazno, žalostno. Strankarji špekulirajo z njegovim dobrim imenom ter uporabljajo starega moža kot orodje, s katerim se meri, kako in koliko je nemški narod še zaverovan v preteklost. Aranžerji kandidature šo pa tudi zlobni in zasmehi j ivi; Hindenburgu dajo citati govore o novi dobi, o novi Nemčiji itd. s povdarkom, da nasprotni kandidat nima nove dobe, miru itd. v zakupu. Ko stari Hindenburg čita take govore, se mora ves svet vprašati: zakaj pa mož žrtvuje svoj mir, če hoče isto kot njegov protikandidat? Zaupnica francoske vlade. Dne 21. t. m. se je predstavila nova francoska vlada parlamentu. Za to sejo je vladalo veliko zanimanje in dvorana je bila nabito polna poslancev in radovednega občinstva. Prihod članov nove vlade v dvorano je večina pozdravila s ploskanjem dočim so se iz vrst opozicije čuli žvižgi. Po otvoritvi seje je prečital vladni predsednik Painìevé deklaracijo, ki vsebuje glavne smernice nove vlade, pred vsem, kar se tiče zunanje politike in finančnega vprašanja. Istočasno, kot seja zbornice, sfe je vršila tudi seja senata, kjer je vladni predsednik, minister Steeg prečital deklaracijo nove vlade. V parlamentu je na koncu seje govoril finančni minister Caillaux. Izjavil je, da bo odgovarjal samo na ona vprašanja, ki se tičejo finančnega ministrstva. Glede inflacije ho skrbel, da država ne bo najemala novih posojil pri emisijski banki. Novi pro račun pride pred zbornico že meseca junija. Govornika Caillauxa je levica navdušeno pozdravljala, dočim sò padali z desnice ogorčeni klici. Na koncu seje se glasovali za vladno resolucijo 304 .poslanci, proti pa 218. Narodnost in nasilje. V zadnjem času so se naši takozvani nacionalisti proslavili zopet z represalijami. Nabili so nekaj sodržavljanov nemške‘nar odnos t i, poškodovali precej tu- ' je lastnine, obnašali so se skrajno surovo, potem so se pa hvalili, da je bila vse to dostojno izvedena represalija za enake ali podobne čine nemških nacionalistov; v Grazu ali pa kje drugje. Represalije in dostojnost to je nekaj, kar se popolnoma izključuje. Represalije so nekulturno divjaštvo in se ne dajo opravičiti niti s staroveškim rekom: Zofo za zob! Ta rek se namreč nanaša na direktno obračunavanje in maščevanje, da se oškodovani znaša le nad onim, ki mu je škodo napravil, dočim se pod represalijami razume znašanje tudi nad onimi, ki niso osebno ničesar zakrivili ter so samo slučajno po rodu, imena ali pa tako podobno v zvezi z onimi, ki so res nekaj zakrivili. Represalije imajo še največ podobnosti z divjaško arnavtsko krvno osveto, ki mori tudi žene in otroke, zadnje svojce in potomce krivca. V konkretnem slučaju or j unskih represalij nad nemškimi študenti v Mariboru za ona dela, ki so jih učinili čisto drugi nemški študenti nekje v Grazu, lahko z gotovostjo sklepamo, da se bodo represalij lotili tudi nemški fašisti v Grazu in drugod ter se bodo znašali nad jugoslovanskimi dijaki, ki z orjunskim pohodom niso v nobeni zvezi in ki represalije načelno in sploh, fašiste še pa posebej obsojajo. Našega dijaštva je veliko v nemškem svetu in orjuna mu dela gotovo najslabšo uslugo. Druga stran orj unskih represalij je pa ta-le: or-junaški nastopi prezirajo in omalovažujejo državno oblast ter žalijo državo. Državne oblasti ne bi smele trpeti, da člani orjune 'korigirajo in razveljavljajo njene odloke, vedeti bi pa tudi morale, da pade slaba luč na državo in njeno avtoriteto, če privatna organizacija, kot je orjuna vsako malenkost predstavlja kot velikansko nevarnost za državo. Državi od kakega nemško-študentovskega sestanka ne preti nobena nevarnost ih če državna oblast že noče prijeti orjuincev, ker razveljäy ljajo njeno dovolitev prireditve, bi jih pa morala prijeti radi tega, ker krivo in brezvestno predstavljajo s svojo akcijo državo tako slabo, da je v nevarnosti ođi peščice tujerodcev in da ji mora vsak čas prihiteti privatna organizacija na pomoč. Kdor za svojo narodnost dela in trpi, ta odklanja nacionalistično nasilje in če doseže enkrat Svojo narodnostno svobodo in druge cilje, zna svojo narodnost tuđi' toliko ceniti, da je ne ponižuje na stopnjo in vzor svojih nekdanjih tlačiteljev. Kako pravi nacionalist nacionalistični teror obsoja, imamo dober primer v protestni izjavi voditelja in poslanca slovenske narodne manjšine pod fašistovsko Italijo povodom orjunsko-srnao-skega atentata na poslanca nemške narodne manjšine' v Jugoslaviji dr. Krafta. Dnevne novice. Pivko v št. liju v Slov. goricah. V četrtek, 23. aprila zvečer je imel Žerjavov poslanec Pivko v Št. liju v Sfiligojevi gostilni »zaupni sestanek«. Za Pivka so tu najbolj agitirali: učitelj Sardoč, nadučitelj Košutnik ih hotelir ter poštar Sfiligoj. Na sestanku ni bilo ne enega domačina! Komandiram so bili tje fmancarji in par železničarjev. Pivko se je lahko prepričal, da naša sta- Bei&rajsko pismo. Beograd, 22. aprila. Današnji listi priobčujejo vest, da vlada v notranje-, političnem življenju »zatišje«, popolna tišina. Kralj je nekje v Bosni, Pašič v Dalmaciji. Po Terazijah se vali . nepregledna množica ljudstva, vsa v povelikonočnem razpoloženju. O politiki se Srbijanci najraje razgovar-jajo. Pri tem pa se izogibajo resnega razmotrivanja o sporazumu. Beograd nima volje niti smisla za sporazum. _ Beograd je mesto, kjer take politične cvetlice ne uspevajo. Prestolnica se ogreva za druge stvari. Preveč jih je zavzel duh zmagoslavja, da bi imeli tu v srcu nove države smisla za one velike in skupne potrebe, ki jih ni mogoče izraziti v številkah, in ne v razmerjih. Beograd ima druge skrbi ... »Pare i vlast« (Denar in oblast). To je današnja deviza v Beogradu. Gre za vpliv in ne za prepričanje. O . Hrvatih, tako se glasi splošno prepričanje, ni treba več razmišljati. Hrvati so že »absolvirani« ... In vera v Nikolo Pasica je med Srbi neomajna. Obdaja ga ves misticizem politične religije, kolikor je premore naše Srbstvo. Toda Srbi, in teh ni ravno malo število, verujejo v svojo slovansko misijo na Balkanu, dasiravno so dejanja daleč od idejne zamisli. Sicer jim bledi nekaj pred očmi, kar vzbuja vtis, da hočejo biti Piemont Slovanstva na Balkanu, ali dejanja jih desavrirajo na vseh koncih in 'krajih, človeku se zdi, da so Slovani (cirilica, šege, običaji itd.) in vendar razodevajo njihova politična dejanja'vse drugo, šarrio ne konsekventno slovansko mišljenje. Listi še bavi jo ž Bolgarijo; »Revolucija«, po- r"........................ "... boji, katastrofa v katedrali sv. Kralja Milutina. Publika se zgraža. Povsod prevladuje nekako pomilovanje. In vendar ne manjka tudi onih, ki so mišljenja, da bi se Srbi med seboj ravno tako pobijali (kakor Bolgari), če bi bili izgubili svojo igralno partijo v svetovnem klanju. To je Balkan. S tem je treba računati. »Politika«, »Vreme« in drugi beograjski listi so poslali svoje dopisnike v Sofijo. Ves Beograd se zanima za Bolgarsko. Zdi se, da so stopili vsi veliki in mali problemi naše notranje skupnosti v ozadje, tako na primer zakon »o štampi«, invalidski zakon itd. Sploh pa si želi srbska »čitalačka publika« nekih senzacij, če jih manjka v notranji politiki, potem morajo 'bičati lokalni reporterji svojo izmučeno fantazijo. Sedaj, ko je nastopilo »zatišje«, nudi Bolgarija mnogo gradiva .... In na ta ceneni način se odvrača beograjsko občinstvo od socialnih in gospodarskih vprašanj ter od njih sodobne rešitve. * »Duhovni šud« je v veliki zadregi. Akti (gre za prošnje za ločitve zakonov) se grmadijo in morala beograjskega prebivalstva se nahaja v stanju rapidnega padanja. Cerkve so prazne; to je lahko opažati zlasti ob nedeljah. Med tem se polnijo »kafane« in »pivnice«. Srbi so temperamentno ljudstvo. Odtod želja po lahkem zaslužku in uživanju. To jim je merilo vsega V današnjem življenju. Manjka jim nepretrganost v kulturnem razvoju, tista naša (ali pa vsaj čisto — orientalska) veriga v tradiciji, ki jo opažamo v slehernem členu: v gotiki, v renesansi, v baroku in rokokoju ali kakor že hočete. Nikjer ni borba za življenjski nazor tako obupna, kakor v Srbiji. Preostane jim, — onim, ki gredo skozi j široka vrata pravoslavja, samo ena alternativa: ali po-! polno bogotajstvo (in teh je največ) ali pa beg v misti- cizem, ki spi na dnu srbske narodne duše. Srbi so se f teku razvoja udali praznoverju. Formalizem pravoslavja je pripravil tla, da lahko uspeva tudi tak plevel na gredah, ki bi bile vredne 'boljših posetvin. Cerkev je pasivna. Fama, zlasti beograjska, je pa aktivna. Radi tega so listi uravnali svojo smer po želji publike. Navaden samomor se razpravlja na enem do dveh stolpcih! važen socialni ali pa gospodarski problem najde milostno uvrstitev le v obliki skromne notice . . . Želja po senzaciji'prevladuje, težnja za iskanjem dosledne resnice pa nima moči, da bi se povzpela preko ograje, ki jo je postavila talmi-orientalna mentaliteta, tista miselnost na pragu med vzhodom in zahodom, ki je tukaj v zapadni kulturni sferi ne bomo zlepa spoznali. * Beograd gre svojo pot. Centralizem je izpolnil beograjske želje. »Uprava fondova« daje kredite, da je veselje. Ali občina se je že tako globoko zadolžila (ne da bi mislila na amortizacijo), da ji nihče noče ničesar več posoditi. Potegovala se je za neko posojilo v Švici, pa je dobila košarico. Solidni švicarski franki nočejo v nenasitno žrelo beograjske občinske blagajne. In ulice in ceste so še danes v istem stanju, kakor v dnevih »oslo-bodjenja i ujedinjenja«. Občinski uslužbenci so med tem pokvarili marsikateri reparacij ski avto, brizgalno, ozir. škropilno napravo, saj je vse to le luksus, ki si ga novi Beograd ne zna in ne more tolmačiti. Neboderi se množe v četrtamerikanskih dimenzijah, orientalna zanemarjenost pa ni popustila: kljub vsem novotarijam, legijam Fordovih avtomobilov, kljub šminki, pudru itd., kajti fasada ne more spremeniti tudi notranjosti. In v Beograclu je fasada merodajna, ne vsebina! ca narodna trdnjava ne mara ljudi, kakoršen je Pivko. Zanj se je posebno navduševal in jezik brusil Sfiligoj. To je tisti mož, 'kateri je že večkrat iskal za se in svojo Seno pomoči pri »'klerikalcih«. Spominjamo’ se, da je Sfiligoj frčal okoli našega poslanca Žebota in klerikalnega odvetnik dr. Leskovarja, ko bi njegova soproga morala v zapor. To je tisti Sfiligoj, ki živi samo od — »klerikalcev«. Isto je s Košutnikom. Ko je bilo mesto nadučitelja prosto in ko ga je hotela šolska oblast radi .-»vzornega obnašanja« prestaviti iz Št. lija .v šume, je Košutnik milo prosil pri črnih »klerikalcih«, naj se zavzamejo zanj. Pivku iz srca privoščimo le ljudi. Mi domačini ne bomo nikdar sledili stranki, katero zastopa iPivko.' Sami smo se dolga desetletja borili proti germanski premoči. Oteli smo naš Št. Ilj brez Pivka, brez Sfiligoja in Košutnika. Pivko pomaga v Beogradu Pahiču "nalagati nam Slovencem neznosne davke, pomaga iiaf pogrezati f nesrečo. Zaslepljenci, privoščimo vam ga!’Pivko se je žalosten vračal kot lovec brez plena iz št. lija. 1 Ministri sc vračajo. Predvčerajšnjim se je vrnilo v Beograd kar 7 ministrov. Radi njih je imel zagrebški forzovlak — dveumo- zamudo. Ta zamuda je nastala vsled lega, ker so morali za vsakega ministra priklopiti njegov salonski voz. Ministrom je torej prometni red in ves promet deveta, ali pa bolje rečeno prav nobena briga, ko niso na kaki službeni poti, ampak na povratku svojega prazniškega dopusta. Sploh pa ministrom poleg velikanske plače, če imajo mnogi še nekontrolirane fonde in najrazličnejše afere, ni mogoče pripoznati nobenega čuta za splošnost in človeštvo, kaj še le za so-«fržavljanstvo. Dr. Maček in tovariši ostanejo v zaporu. Ministrski svet se je bavil z odločbo zagrebškega sodnega stola, da po par. 87 kazenskega zakonika ni razlogov za preiskavo proti dr. Mačku'dn tovarišem in tudi ne za zapor. Ministri so zadovoljni, da so še višje sodnijške instance ter so sklenili, naj ostanejo poslanci tako dolgo zaprti, dokler vsa sodišča ne izrazijo svojega mnenja. Ministrom bi bilo po volji, če bi bilo še več sodnijskih instanc, potem bi bili osumljenci vedno dalje v zaporu kot pa obsojenci. Slovenski kolonisti se vračajo iz Makedonije. Iz Makedonije se vračajo slovenski kolonisti eni domov, drugim se je pa oskrbelo bivališče v Prekmurju. Od kolonistov, ki so pred leti odšli v Makedonijo, jih je veliko pomrlo od malarije in pomanjkanja. Zadnji čas je pomrlo samo v nekaterih vaseh 350 kolonistov Slovencev. Novinarji za svoje pravo. Kmalu pride pred naš parlament zakon, ki bo popolnoma zatrl naše novinstvo, če bo sprejet tako, kot si ga zamišljuje sedanja vlada. Jugoslovansko novinarsko udruženje je na svojih sejah izčrpno razpravljalo o načrtu novega zakona ter je Izdelalo, svoj predlog, ki bo predložen narodni skupščini, vladi in zakonodajnemu odboru. V tem predlogu so navedene vse točke, ki onemogočajo svobodo tiska in ki se naj v zakonu izpustijo; zakonodajni odbor na j se ozira tudi na mišljenje delegata novinarskega udruženja. Važen je tudi predlog osnove zakona o novinarjih, Id 'bo uredil poslovne odnosa j e med izdajatelji listov in novinarji. Protestu novinarskega udruženja se je pridružilo tudi društvo pravnikov v Zagrebu, ki v posebni predstavki, odposlani zakonodajnemu odboru, kritizira zakonski predlog o tisku. Polovična vožnja za glavno skupščino Zadružne zveze v Ljubljani, ki bo dne 7. maja ob 10. uri dopoldne v Akademskem domu poleg hotela Union je dovoljena za vse udeležence in velja za tri dni, to je od 6. do vključno 8. maja. Udeleženci kupijo na vstopnih postajah cele enosmerske karte, ki jih postaja žigosa z vlažnim postajnim žigom na obratni strani in ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na občnem zboru tudi za povratek. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala 7. maja v Akademskem domu. »Srpski« četniki na Hrvatskem. Pred februarskimi volitvami so pričeli radikali na Hrvatskem v krajih, kjer stanujejo Srbi, ustanavljati četniške organizacije, s katerimi so terorizirali svoje politične protivnike. Ti četniki so nekak nadomestek naše or june, in njihovo ^delovanje je zelo slično or j unskim divjaštvom. Naročnik našega lista, ki biva v slavonskem mestecu Slatina, nam opisuje te četnike tako-le: V mesecu februarju tega leta so prebivalci iz trga Podr. Slatina in okolice pravoslavne vere, ki se prištevajo , k Srbom, osnovali svoje društvo z naslovom . »Udruženje Srpskih četnika za .Kralja i otadžbinu.« To so takozvani četniki ali komi-ftadžije, od katerih smo mnogo slišali za časa svetovne vojne. Ti četniki so nosili uniformo iz novega vojaškega sukna; bluzo prepleteno s črnimi traki, jahalne hlače, pisane nogavice in srbske opanke; na glavi pa črno kučmo, nazvano šubaro z velikim belim dvoglavim orlom in državno kokardo, v roki vsak debelo batino in za pasom samokres. V srbski pravoslavni cerkvi so imeli vsako drugo nedeljo prisego kralju; komanda je bila popolnoma vojaška, celo »hornist« jih je spremljal. Go- | vorilo se je o teh četnikih razno, da bodo šli na albansko mejo na kačake itd. Ali prava stvar teh Četnikov je bila, da so postali nasilneži in to ne samo proti Hrvatom in drugim nesrbskim prebivalcem, nego celo proti svojim lastnim rojakom in to poštenim Srbom. Njihov odbor je izdal vsem Slatinskim trgovcev dopis, da morajo sneti napise v latinici ter jih nadomestiti s cirilico; če lega ne store, naj si posledice sami pripišejo. Okrajni predstojnik jim je sicer rekel, da od vlade ni bilo nobenega ukaza, ter' da to četniki samovoljno delajo, toda ukrenil ni proti četnikom ničesar in napisi v latinici so morali doli. Nekega starega kmeta, ki je prvič videl te komite ter začudeno vprašal: »Kakve pa su to maškare?« so na licu mesta aretirali in obsodili na »25 batin«. Nadalje so batinili nekega mizarja iz sela Mikleuš, ker mmm m m Vajeniška «»»jBstačsrss. 'sr Izubijani od 26. 4« do 4. 6. 1026 ■ v«jT &a m M ______ 121 se je nekdaj zameril vodji tega udruženja, ki je še pobalin in je že vse poskusil, bil je celo detektiv v Beogradu. Nekega tržnega dne je dal poklicati mizarja v njihov lokal, ki se nahaja v neki židovski gostilni; takoj ga je obsodil in mu dal odmeriti »25 batin«. Siromaka so položili na klop, jeden četnik nur je sedel na vratu in mu tiščal usta, da ni mogel kričati, po dva sta mri držala roke in po dva noge, drugi pa so siromaka po balkansko pretepavali! Sedaj pa pride najinteresantnej-še. Ker se niso vsi tukajšnji Srbi, in to so trgovci-poštenjaki vpisali v to njihovo udruženje, oziroma ga niso podpirali, so ti četniki sestavili črno listo in obsodili vse te Srbe na batine, ki so zaenkrat še samo na papirju. Med obsojenimi je celo tukajšnji srezki načelnik, ki je celo sam Srbin in še radikal. Ker ni šel četnikom na roko, so mu prisodili »25 batin«. Ko pa je naš srezki načelnik za te njihove »obsodbe« zvedel, je grdo pogledal ter takoj pustil vodjo in vse njihove' »sodnike« in »biriče« pozapreti, društvo pa razgnati. Tudi tablo z napisom »Udruženje Srpskih četnika za Kralja i otadžbinu« je dal po policiji odstraniti; sicer so se policaji nečkali, ko so dobili to zapoved, ker so včasih s temi četniki zastonj pili, ali bridko zapoved so morali izpolniti. Teb četnikov je bilo približno že okoli 250 v našem srezu. Kolovodje so bili že 27. marca 1.1. v zaporu po nalogu srezkega načelni Ira. Dne 15. aprila pa so jih gnali v Osijek na kr. sudbeni stol, od tam so jih pa pustili na njihovo prošnjo na velikega župana na svobodo »preko Uskrsa«. Kljub prazniku še vedno ne mirujejo; na njihovo velikonočno nedeljo so pomazali vse napise, ki niso hib v cirilici s črno barvo, tinto in blatom! Nadalje so v srbski kavarni pobili vse šipe in druge predmete ter s črno kavo polili celi lokal in zidovje. Kavarnar, pošten Srbin se je jokal ko je prišel to javit orožnikom, a ti so odgovorili, da prej ne morejo ničesar ukreniti, dokler jih policija ne alarmira. Ta seveda ni ničesar ukrenila, ker so policaji skupaj s temi četniki pili in se gostovali. Razmere so grozne; sedaj smo. samo radovedni, kako še bo cela stvar izpadla, ker oni nimajo straha, očitno grozijo srezkemu načelniku, da pride sedaj vrsta na njega samega! Nadaljevanje cele zadeve Je bom poroča!, da vidi naš domači slovenski narod, kako se nam tukaj godi. Pač ni Slovenca tu doli, ki bi bil na radikalni, ozir. demokratski strani; tu pri nas doli bi se vsi taki Slovenci hitro iztreznili, ter videli, kam so zagazili s svojo radikalijo in demokracijo. Ako en čaruga pogine, jih nastopi drugih sto in ti so še hujši nasilneži nego je bil ta Čaruga-radikal.. Vlada in Sušak. Na Sušaku se je mudil za pravoslavne velikonočne praznike finančni minister Stojadi-rioviČ. Deputaciji trgovcev in industrijalcev, ‘ki se je pritoževala radi zanemarjenja Sušaka, je odgovoril, da se vlada že dolgo bavi z načrti, da se razširi pristanišče in zgrade skladišča. Ker se vlada s temi načrti že dolgo časa bavi ter po dosedanjih izkušnjah ostane najbrž samo pri načrtih, ni bila deputacija z odgovorom ministra nič kaj zadovoljna. Zato jo je Stojadlnovič potolažil, da bo država opustila načrt za zgradbo skladišč ter prepustila to privatni inicijativi. Kako je bilo pri pogrebu petrovaradimkih žrtev. V zadnji »Straži« smo poročali, kako je arnautski vojak v petrovaradinski trdnjavi ustrelil tekom nekaj minut kar tri oficirje. Drugo jutro po uboju se je izvršilo raz-telesenje žrtev. Ibi raztelešen ju so zdravniki ugotovili, da sta bila poručnika Kokotovič in Pavič zadeta ori Arnavta naravnost v srce, ruski polkovnik Uspenski pa v pljuča in je umrl radi notranjega izkrvavi jen ja. V Petrovaradinu se je vršil te dni slovesen pogreb omenjene oficirske trojice, katerega so se udeležile množice iz Petrova ra d ina in Novega Sada, častniki, vojaštvo in ruski begunci. Med ruskimi begunci so prisostvovali pogrebu Kubanski kozaki, ki so po narodni navadi privedli k pogrebu ruskega polkovnika v znak žalosti belega konja. Pri pogrebu se je pa ta žalni šimel ustrašil, ter zdirjal med maso pogrebcev. Radi podivjanosti konja je nastala med množico panika in vse je vpilo: Arnavt-morilec je zopet tu! Strah pred zločincem, za kojim so poslale oblasti 300 žandarjev, je pretresal mase predno so se Zopet pomirile, dobre četrt ure. Železniška nesreča. Na železniški progi Mostar— Gruž se je zgodila 21. t. m. ta-le nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi: Dva mladostna fantalina sta hotela z železnico potovati brez karte iz Gruža v Mostar. Ker nista plačala prevoznine, sta zlezla iz bojazni pred sprevodnikom na.streho vagona. Na strehi sta od kraja vožnje, mirno ležala in sta na ta način odnesla nepoškodovano in celo kožo skozi tunele. Ko sta srečno prevozila vse tunele, sta se čutila čisto varna in sta se vsedla na streho. Ko sla sedela, je nenadoma zavozil vlak pod most, ki je zgrajen na železnih traverzah. Enemu mladeniču je pri prevozu odrezalo glavo, med tem ko mu je trpio obviselo na brzojavnih žicah. Drugi fant je obležal na strehi vagona razmesarjen in je malo upanja, da bo i sploh še ostal pri življenju. Železniške kurjač smrtno ponesrečil. Iz Sarajeva poroča časopisje, da se je na železniški progi med po-I stajaipa AUpaŠin most in Sarajevom smrtno ponesrečil ‘kurjač Žontar. Kurjač se je neprevidno kretal na ■ lokomotivi in je pri brzečem vlaku predaleč stegnil gla- vo ven iz stroja. Pri tej priliki je zadel z glavo ob biizo^ javni drog ter padel iz stroja. Strojevodja je takoj ustavil vlak, a kurjač z ražbito glavo in razmesarjenim telesom je obležal na mestu nesreče mrtev. Zločin zverinske žene pred sodiščem. Pred meseci smo beležili vest o strašnem zločinu Rožice Golijaš *K D. Goričke na Hrvatskem. Ta Rožica je svojega moža ubila s sekiro, truplo je na to razsekala na komade ter ga kuhala. Hotela je potom kuhanja meso spraviti od kosti, kosti je vrgla na ogenj, da bi na ta način zbrisala vsako sled za ubitim možem. Ko je ta zverinska žena končala svoje delo z mrtvim truplom svojega moža, je šla sama na občino in tamkaj prosila, naj začne občina poizvedovati za njenim možem, ki je zginil neznano kam. Zločin je bil po mesecih odkrit na ta način, da je neki seljak našel v potoku kost, o kateri so dognali, da je človeška. Nato je Rožica Golijaš priznala svoj zločin brez znakov kesanja. Včeraj se je začela v Petrinji razprava proti Roži. Popravljanje vagonov. Prometno ministrstvo je sklenilo, da reši, kar se še rešiti in popraviti da od onih vagonov, ki ležijo prazni na progi Vinkovci—Dalj. Teb vagonov je okrog 7000, a od mnogih je ostalo samo še železje, ker so vse drugo ljudje raznosili. Hoče—Slivnica. Orlovski odsek v Hočah priredi vi nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v Slivnici krasno prestavo »Na dan sodbe«. — Ker je ta igra na domačem mnogo premajhnem odru dobro izpadla, je upanje, da bo na večjem, bolj izpopolnjenem (električna razsvetljava) odru še boljše potekla. Sodeluje tudi zelo priljubljeni moški pevski zbor. Vstopnina je nizka; 2 do 6 dinarjev. Torej ljubitelji petja in poštenega razvedrila ste od blizu in daleč vabljeni. Dvorana je prostorna, za to pridite v obilnem številu! Borza. Berlin 14.74—14.89, Italija 254—257, London 297.5—300.5, Newyork 61.71—62.71, Pariz 323.5—328.5, Praga 183.65—186.65, Dunaj 868—888, Curih 12.01—12.11, Dinar notira v Curilm 8.35. *ftv--3a»irWFWWriW— 0 sodobni javnosti in vzgoji. Težko bi našli v svetovni 'zgodovini dobo', ki bi vplivala v tako kratkem času tako globoko in vsestransko na vso javno in zasebno življenje kakor kratko desetletje od početka svetovne vojne do danes. Nastal je' popolnoma nov vek, izpremenili se niso le zemljevidi, rušili se niso le prestoli, mnogo bolj usodne so posledice, ki jih je zasekala ta doba v duševno, družabno in gospodarsko življenje. Z nervozno naglico drvi današnje življenje nekam brez jasnih ciljev ih modemi človek izgublja vedno bolj in bolj svoje notranje ravnovesje. Številni žalostni dogodki zadnjih časov živo slikajo nravstveno stopnjo povojnega človeka. Da ne sme iti v tem tiru dalje, da se mora obrniti na bolje, ako hočemo sebi in svojemu narodu boljše bodočnosti, to uvidi in priznava danes vsak razsoden človek. Ali kaj in kako je treba ukreniti, da bo siguren tudi uspeh, to je glavno in najtežje vrašanje današnje vzgoje. Prvi pogoj uspešne vzgoje je nedvomno složno delo, vzajemno in -smotreno sodelovanje šole, javnosti in doma. Samo duhovniki in učitelji ne zmorejo vsega, ako jih ne podpira javnost. Brez te podpore ni pravega razumevanja, 'je vzgojno delo v šolah čestokrat popolnoma brez uspeha. Vsaj v tem vprašanju se moramo otresti sicer pristno slovenske nesloge ih najti, [ podlago za skupno delovanje, drugače nas utegne obsoditi zgodovina, ker nismo umevali velikega in težkega Časa. Da je pa zanimanje za šolstvo in vzgojo sploh danes jako malo, se vidi iz dejstva, da se naše časopisje, razun strokovnega ne meni dosti za novi šolski zakon, ki naj postavi temelje in smernice naši šoli in vzgoji. Ne sme se pozabiti, da šolski zakon ni le zadeva šole in učnih oseb, ampak bi moral zanimati tudi vse druge vzgojne činitelje, osobito starše, ki imajo najbolj odločilno besedo glede vzgoje otrok. Vsakdo pa seveda nima prilike in ne časa, da bi se poglobil v vprašanja in potrebe današnje šole ter zavzet svoje stališče napram načrtu novega šolskega zakona, ki pride še tekom tega leta pred narodno Skupščina Zato namerava prirediti »Pedagoško-didaktični krožek« v Mariboru še v prvi polovici meseca maja več predavanj, ki bi pojasnila položaj današnjega šolstva ter potrebno reformo šole in vzgoje sploh, da bo odgovarjala zahtevam in duhu novega časa. iz Maribora. Mariborski Slovenci ne pozabite priti danes zvečer ob pol osmih v dvorano Zadružne gospodarske banke, kjer se bomo pomudili za nekaj časa v duhu v naši lepi i Koroški, se spominjali slovenskih koroških bratov. Pre-; davat pride iz Ljubljane profesor dr'. K. Capuder, moški I zbor bo zapel lepo slovensko pesem, orkester bo igral ! slovenske komade. Zlasti zanimiv pa bo simboličen nastop »Gor čez izaro«, ki je pesem naše narodne bolesti. Vstopnice od 1 D do 5 D s^ dobe zvečer pri blagajni. Pevsko-planinski večer s predavanjem dr. A. Ve-bleta in s solospevi priredi v četrtek 30. t. m. kot IV. prosvetni večer — zadnji v tej sezoni — Prosvetna zveza v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke, na kar že danes opozarjamo. Koncert Glasbene Matice se vrši dne 6. maja in vse-! huje v svojem programu Dvorakovo simfonijo »Iz no-j vega sveta «in osem pesmi, ki jih bo med drugimi pet skatični zbor na svoji turneji. Lahko rečemo, da so te pesmi in pesmice pravcati biseri iz bmjnega venca naših kompozicij. Tudi Osterc je zastopan. Kolikor smo informirani, je izdelal dosedaj še-le en zbor »Ni te na vrtu več«, ki ga je podaril naši Matici in ga bo ona ponesla prva po svetu. Ljudski otter v Mariboru bo uprizoril dne 3. maja v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6 Janez Jalenovo igro v štirih dejanjih: »Dom«. Dejanje igre se vrši na Gorenjskem. Ker bo ta uprizorit ter y tej sezoni ena izmed zadnjih, pozivamo p. n. občinstvo, da si igro ogleda. Uprava je z ozirom na majniško pobožnost v stolnici, nastavila začetek predstave na osmo uro, kar torej omogoča udeležencem majniške pobožnosti, poseliti to prireditev. Vstopnice se dobivajo od danes naprej v predprodaji v prodajalni Tiskarne sv. Cirila, Koroška cesta ter v njeni podružnici na Aleksandrovi cesti G. One vstopnicam so: sedeži po 10, 7, 5 dinarjev, Stojiče po 2 dinarja. Med odmori sodeluje lasten salonski orkester. — Vsa naša društva prosi uprava, tla ne prirejajo imenovanega dne nobene prireditve. Duhovniška vest. Veleč. g. Podpečan Jernej, župnik 'linju, ki je moral dalje časa zaradi težke operacije bivati v mariborski bolnici, je danes bolnico zapustil in se vrnil na dom. Zahvaljuje se veleč, gospodom in drugim obiskovalcem za vso ljubezen, ki so mu jo izkazali začasa njegovega bivanja v bolnici. I. veliko javno tombolo priredi podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev na Glavnem trgu dne 10. maja t. L ob 15. uri, v slučaju .slabega vremena dne 17. maja 1.1. — Dobitki so: 1. tombola — spalna oprava, vrednost: 6000 D; 2. tombola — šivalni stroj »Singer«, vrednost 4500 D; 3. tombola — moško kolo »Neger«, vrednost 3600 D; 4. tombola — kuhinjska posoda, vrednost 2000 D; 5. tombola — 4 m bukovih drv, vrednost 800 D. Poleg tega bode krasnih 10 petork, 25 četvork, 100 tern in 150 amb. Vsaka tablica stane samo 2.50 D. Prodajajo jih vsi pismonoše in trafikanti. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, vsaj naj poizkusi svojo srečo. Čisti prebitek je namenjen bolnim in podpore potrebnim članom, njih vdovam in sirotam. Pri tomboli igra godba. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor sklicuje javen protestni shod v nedeljo, dne 26. aprila ob pol desetih na Gambrinov vrt. Pri neugodnem vremenu se vrši shod istotam v lopi. Ker je to zadnji obupni klic pred sprejemom novega zakona, je dolžnost vsakega najemnika, da se tega shoda sigurno udeleži. Pri zadrugi krojačev in sorodnih obrti se meseca maja vrše vajeniške in pomočniške izkušnje. Vajenci hi vajenke, pomočniki in pomočnice, kateri se hočejo udeležiti, naj se do 1. maja t. 1. javijo pri zadrugi. Tudi se bo vršil prikrojevalni tečaj od državnega strokovnega učitelja in se na j udeleženci pri zadrugi javijo. NOVINARSKI VESTNIK. Izstop iz organizacije. G. Franjo Pirc je izstopil iz Mariborskega novinarskega kluba in Jugoslovenskega novinarskega udruženja ter naj se ga črta v seznamu poklicnih novinarjev, ki je bil doposlan vsem tukajšnjim oblastem. Zapor nad društvom stanovanjskih najemnikov v Maribora. Občni zbor društva stanovanjskih najemnikov je dne 19. t. m. na svojem izrednem Občnem zboru izrekel časopisom, odnosno redakcijam radi poročanja o delovanju društva in njega funkcijonarjev grajo. Mariborski novinarski klub je na svoji seji dne 23. t. m. soglasno obsodil ta nekvalificirani izpad na novinarstvo ter v zaščito svojih stanovskih interesov izrekel zaporo nad omenjenim društvom, dokler društvo na javnem zborovanju ne prekliče te graje, ne bo noben list Jabjavil kakoršnegakoli poročila o tem društvu. LISTEK. Mali svet naših očetov. Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro. Prevod iz italijanščine. 4 Prvič kakor drugič je šinila preko obraza gospe Garabelli senca jeze. Tudi njena hči se je hitro ozrla proti vratom, kadar so se odprla; potem pa je še bolj razposajeno klepetala in se smejala nego prej. «In don Franco, markiza? Kako se počuti don Franco?« je vprašal zlobni Pasotti z medenosladJkim glasom, ter ponudil markizi odprto tobačnico. »Hvala lepa«, je odgovorila markiza, se nekoliko nagnila in segla z dvema debelima prstoma v tobačnico; »Franco? Povem vam po pravici, da sem nekoliko v skrbeh. Davi se ni dobro počutil, sedaj ga pa ni na iz-pregled Ne bi hotela . . . »Don Franco?« je rekel markiz. »V čolnu je. Pravkar smo ga videli. Veslal je kakor pristen brodar. Gospa Evgenija je razprostrla pahljačo. »Dobro!« je rekla in si naglo delala veter. »To je krasna zabava.« Hipno je pahljačo zaprla in jo začela z ustnicami gristi. »Čutil je potrebo po svežem zraku«, je ravnodušno pripomnila markiza skozi nos. »Čutil je potrebo po vodi«, je zamrmral Karavinski upravitelj z zlobno se svetlikajočimi ,očmi. »Dežuje!« »Gospa markiza, vprav prihaja don Franco«, je vzkliknila upraviteljeva nečakinja, ko se je bila za hip ozrla na jezero. »Dobro«, je odgovoril zaspani, nosljajoči glas. »Upam, da mu je bolje; če ne, ne bo «pregovoril dveh besed. Zelo zdrav fant je, toda boječ, čujte, gospod kontrolor, kaj je z gospodam Giacomom? Zakaj se nič ne prikaže?« »Gospod Jacomo«, se je začel norčevati Pasotti iz gospoda Giacoma Puttinija, starega beneškega samca, ki je že trideset let prebival v Zgornjem Albogasiu, poleg vile Pasotti. »Gospod Jacomo . ..« »čakajte«, ga je prekinila gospa. »Ne dovolim, da bi se norčevali iz Benečanov, in tudi res ni, da se he-nečansko pravi »Jacomo«.« Rojena je bila v Padovi, in četudi je že skoraj pol stoletja bivala v Brescii, se je vendar semierja v govorici poznalo, da je bila rojena na vzhodu Gornje Italije, na Padovanskom. Medtem ko je Pasotti svečano prestrašen oporekal, da sploh imel namen oponašata glas svojega najboljšega soseda in prijatelja, so se vrata tretjič odprla. Gospa Evgenija, četudi dobro vedoč, kdo je vstopil, ni smatrala za vredno, da bi se ozrla, markiza pa je z vso svojo ravnodušnostjo uprla trudne oči v dona Franca. Don Franco, edini dedič imena 'Mairoaii, ie bil sin liiarkizinega sina, ki je bil umri star osemindvajset let. Mater je izgubil ob rojstvu in tako je vedno živel (pod oblastjo svoje stare matere, markize Maironi. Bil je visokega, vitkega stasa, zaradi rdečka stonimeli ih srsečih las je dobil priimek »pometač oblakov«. Imel je živahne, jasnom odre oči, koščen, simpatičen obraz, v katerem se je vsako čustvo hitro izrazilo s hipnim spreminjanjem ‘barve. Njegov namrgodeni, obraz je tisti hip zelo jasno govoril: »Tu me imate, ampak zoprni sle mi zelo.« (Dalje prihodnjič.) kaučuk paketni