Posamezna Številka 6 vinarjev. Šlev. 232. Izven Ljubljane 8 vin. f Lf||||IM V MU 9. OlM 1911 Leto xli. sm Velja po pošti: b Za oelo leto naprej . , K 28'— n en aeaeo „ .. „ 2-20 u Hemčljo oeloletno . „ 29'— m ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za telo lete naprej . . K 24'— w en meie« „ . . „ 2'— V ipml preiraii mnHio » 1-70 se. Sobotni Izdaja; s sa celo let........ T— n Hemčljo oeloletno . „ fr— » ostalo Inozemstvo „ 12'— SLOVENEC Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 t za dvakrat .... „13 za trikrat 10 za večkrat primeren popnzt. Mi BBiama. zikvita. asmimice IU: enostolpna petitvrsta po 18 vin. enostolpna petitmta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red, nar Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Hokoptai ne ne vračajo; neirankirana pisma se ne mm sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol it. 6. - Račun poitne branllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. nttrelcli in poslanec Verstovšek, Eksc. Pittreicb jc poslal »Straži« popravek, v katerem pravi: »Ni res, da sem izjavil, da ne morem na boljša mesta na Štajerskem in Koroškem nastavljati slovenskih sodnikov; da sem označil slovenske sodnike kot jako zaostale uradnike, katere baje nemški sodniki visoko nad-kriljujejo; da sem povdarjal, da morajo biti pripravljeni, da bom še manj slovenskih sodnikov imenoval na boljša mesta; da je konstatiral poslanec dr. Verstovšek, da je znana ta kvalifikacija personalnih senatov, iz katerih so vrgli vse slovenske sodnike. Res je, da se je pogovor vršil tako-le: gospod poslanec dr. Verstovšek se je pritožil, da se pri oddaji sodniških služb ne varuje posestnega stanu; omenil je, da se podajajo vzroki za pritožbe le pri pravosodju, mc tudi pri upravni službi. Odgovarjal sem, da se mi zdi prizadevanje, da se vzdržuje posestno stanje, umevno, ker je vsakemu narodu pri srcu, da so njegovi rojaki zastopani pri uradih, torej tudi pri pravosodju. Obvarovanje posestnega stanu za posamezna mesta pa v pravosodju ni možno, ker ta namen ovira okolnost, da se sodnika ne more premeščati. Iz tega nagiba ne more biti dober prednik pre-skočen po nastopniku. Prizadevati si torej le zamore, da se posestno stanje vzdržuje za večji okoliš, n. pr. za področje sodnih dvorov v Celju in v Mariboru. Iz tega izvirajo v posameznih krajih premikanja, ki zadenejo zdaj ta, zdaj oni narod. Pri tem sem kazal na Ptuj, kjer nedavno ni bilo nobenega sodnika Slovenca, dočim je tam slovanski narod sedaj zastopan po dveh sodnikih. Gospod poslanec je ugovarjal, da jc za sodniška mesta dovolj zmožnih prosilcev slovenske narodnosti. Odgovarjal sem mu, da osebe, ki sedaj iz spodnjega ozemlja (Unter-land) k nam (t. j. k pravosodju) pridejo, v obče z — kakor sem izrecno pristavil — priznanimi izjemami, glede zmožnosti zaostajajo za onimi, ki pridejo iz enojezičnega ozemlja. G. poslanec je bil vidno iznenaden ter jc kazal na dejstvo, da so se Slovenci žc od nekdaj odlikovali kot izvrstni in najmar-Ijivejši pravniki. Jaz sem izrecno priznal, da so izhajali iz Slovencev izborili pravniki ter sem mu imenoval sod- niškega uradnika slovensko narodnosti, ki jc bil v primerju z službeno dobo izredno hitro pomaknjen na višje mesto le vsled svoje zmožnosti. Pri tem sem gospodu poslancu tudi po moji sodbi obstoječe vzroke navajal, iz katerih naraščaj glede zmožnosti zaosta-ja. Dostavil sem: Za Slovence morda ni prijetno, če kaj tacega slišijo. Mislim pa, da dokazujem svoje zanimanje za pripadnike enega ozemlja naj-boljo s tem, da jih opozarjam na njihove napake. Zadeva je za Slovence resna, ker jim sicer preti nevarnost, da se jih vedno manj zamore v ozir jemati pri predlogah. O boljših službenih mestih ni bilo govora, ravno tako ne o kvalifikaciji po personalnih senatih.« Poslanec Verstovšek odgovarja na ta popravek: Vsakdo, ki čita Vaš popravek, ekscelenca, pač uvidi, da to, kar zanikate v prvem delu, priznate med vrstami v drugem. Po Vašem mnenju nadkriljujejo nemški, oziroma po Vaših besedah sodniki, »ki. pridejo iz enojezičnega ozemlja«, slovenske sodnike«. Niti slovenskega zapisnika niso v stanu spisati ti Vaši protežiran-ei, niso zmožni slediti izjavam slovenskih strank. Ali zamore nadkriljevati nemški, enojezični sodnik slovenskega sodnika, ki mora delati v dveh ali celo pogosto v treh jezikih, kakor ie že to v navadi na celem jugu? ^ Dostavim še naknadno glede zmožnosti sodnikov dejstvo, da tudi slovenski sodniki, ki se v javnosti pokažejo za narodne konvertite in renega-te, lopo avanzirajo na boljša mesta in so jih upošteva v prvi vrsti v sodiščih Spodnjega Štajerja in Koroške. Ta praksa sodnijske uprave je tako oči-vidna in slučaji so tako vsem znani, da sc nc dajo zanikati in spraviti iz sveta. Dovoljujem si le vprašanje: So li slovenski sodniki kar čez noč, k o so se izneverili slovenskemu narodu, postali sposobnejši in zmožnejši, kakor če bi ostali šc sodniki slovenskega mišljenja? Poslanec Verstovšek v svojem obširnem odgovoru ckscelenci Pittreichu pravi, ko je izjavljal ekscelenci, da ljudstvo čuti krivice nemških sodnikov, je okscelcnca izrekel značilno sodbo: »Pač pa lahko nasprotno trdim, da so se pripetili slučaji, v katerih so slovenski sodniki, zapeljani vsled strankarske strasti, pokazali kot uradne osebe pristranosi, zlasti na Kranjskem.« Končno pravi poslanec Verstovšek: V popravku pravite, da naraščaj zaostaja. Zapomnite si, ekscelenca, naraščaj se mora spopolnjevati in usposob-tjcvali. To je jasno za slovenske in nemške sodnike, ki vstopijo. Slovenskim kandidatom pa niti često ne daste prilike, da bi jih sprejeli v službo. Znano jc, da morajo slovenski pravniki, ki vstopijo v sodnijsko prakso, delati za dva, nemški se pa šelo učijo po kurzib »lomiti« slovenskega jezika. V kakem oziru pa zaostaja naraščaj? To mi naj odgovori ekscelenca? Dolžnost, sodne uprave je, skrbeti za to. da se v praksi tudi siovenski pravnik dobro vsposobi. Kot izkušeni itn spretni hofrati pa tudi nemški pravniki ne osrečujejo sodnijske službe. Če torej samo naraščaj zaostaja glede zmožnosti, zakaj pa ne pokličete starejših štajerskih rojakov iz Kranjske na Spodnje Štajersko, kamor vsi radi rodbinskih razmer hrepenijo, kakor v obljubljeno deželo? Uredništvo »Straže« ni Vaših besed doslovno ponatisnilo, ker jih tudi nisem dal na razpolago iz gotovih ozirov. Kar se tiče personalnih senatov, priznam, da je uredništvo stavek prikrojilo po dejanjskih razmerah in se o zadevi zares nisva pogovarjala. Toda povem Vam, ekscelenca, tudi jaz javno, da so se izločili iz personalnih senatov lc radi tega vsi slovenski sodniki, da senati lažje nemoteno kvalificirajo sodniško osobje. To kvalifikacijo pa poznamo dovolj na Slovanskem: vspehi se kažejo povsod pri nameščenju.« Kranjski deželni zbor. KRANJSKI DEŽELNI ZBOR. Seja dne 9. o k t o b r a 1913. Deželni glavar otvori sejo ob 11. uri dopoldne. Naznani, da je clošel brzojavni odgovor Nj. Veličanstva na čestitke ob cesarjevem imendanu in prebere. (Poslanci stojo poslušajo.) — Došcl je dopis sodišča glede izročitve dr. Kreka radi ložbe radi žalitve časti. PREDLOGI IN INTERPELACIJE S. L. S. Dr. Gregorič in tovariši nujno predlagajo 1. da so neopravičeni tarif za osebni promet na progi Trbiž—Ljubljana, s katerim je oškodovano mesto Radovljica, takoj popravi; 2. v interesu splošnega prometa naj se takoj premeni vozni red gorenjske železnice, da odhaja vlak iz Ljubljane proti Trbižu ob 6. uri zjutraj, kakor poleti in se s tem doseže direktna zveza z železnico ol» svetovni progi; 3. Brzovlak, ki se sedaj ustavi v Lescah, naj se ustavlja v Radovljici kot središču gospodarskega in političnega življenja okraja. M a t j a š i č, Jarc, De r m a s t j a in tov. interpelirajo deželnega glavarja, v katerem stadiju je poprava okrajni; ceste Božjakovo — Rakovec od deželne meje in ali se bode radi zveze omenjenih krajev železnico ta cesta kar najhitreje popravila. — Deželni g.lavar odstopi to zadevo v odgovor dr. Lampetu. 111 a d n i k in tovariši nujno predlagajo: V nedeljo, dne 5. oktobra je bil strašen naliv v šentruperški dolini. Potok Bistrica je izstopil iz struge in ves spodnji del vasi Šent Rupert jc bil v kratkem v vodi. Okrog 20 hiš in mnogo hlevov jo bilo do 1 in visoko zalitih z voao. Naliv jo odnesel tudi jezove pri mlinih in brvi. Štirje mlini ne morejo več delati. Ker jc taka nesreča prišla črez spodnji del vasi tudi že večkrat poprej, zato bi bilo potrebno, da bi se kaj ukrenilo proti takim povoda njim. Podpisani torej predlagajo: Visoki deželni zbor skleni: 1. Deželnemu odboru se naroča, naj da izdelati načrt uravnave potoka Bistrice pri Šent Rupertu. 2. O uspehu naj sc v prihodnjem zasedanju poroča. D r ob n i č je vložil prošnjo za napravo vodovoda Gorenje Jezero v občini Staritrg pri Ložu. V e h o v e c in tov. predlagajo: Vas Korita, občine Dobernič trpi voliko pomanjkanje vode. Nekako 600 m od vasi je živ studenec ki ima vedno zadosti vode. Vložila so j<> pred loti žc prošnja za napeljavo tega studenca v vas, kar sc je vaščanom tudi od deželnega odbora žc obljubilo. Dosedaj pa so šc ni pričelo z delom in menda tudi načrt ni še izdelan. Podpisani predlagajo torej: Visoki deželni zbor skleni: Dež. odboru se naroča vse potrebno izvršiti, da se čimprej vas Korita preskrbi z vodo. Poslanci D e r m a st i j a, Jarc, M a t j a š i č in tov. interpelirajo dež. glavarja, v kakšnem stadiju se nahaja poprava cesto Metlika — Slamnja vas-Radovica—deželna meja in so. bo li ta cesta radi železniške zvezo kaj najhitreje popravila. — Deželni glavar LISTEK. i. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d Lenard. (Dalje.) XII. Glavarja je sprejela gospa sama v majhnem salonu, vznemirjena in razburjena, on je pa po pozdravu izprego-voril: »Prihajam k vam, madanic, v lastni in službeni zadevi.« »Zakaj gre, gospod glavar?« »Priznam vam, madame, da sem sc nepotrebno vtaknil v zadeve drugih ljudi; človek se je nekoliko napil, po- . veselil, in kozaški esaul, prijeten, toda j premeten človek, mc jo vjel za bese- j do.« »Jako se čudim, da bi gospoda j glavarja mogel kdo vjeti,« sc j(! komaj j vidno nasmehnila, »gospod glavar slo- , vi po previdnosti.« »Pa se je vendar zgodilo, madame, in dal sem esaulu častno besedo, da mu dobavim po žetvi petsto pudov1 ovsa in besedo moram držati.« »A tako, brez dvoma,« jc jecljala. 1 Nekaj več kot naš cent. »No, danes sem prišel zaslišavat radi onega katoliškega križa in videl sem vaš oves, čudež, kako jo lop; prosim vas torej, maclame, da bi človek mogel biti miren in držal dano besedo.« »Jako mi je žal, da sc ne morem zavezati radi ovsa, ni šo požet, ni pripeljan domov, ni omlačen, more biti toča, dež.« »Torej, madame, naredimo pogojno pogodbo; ko madame požanje oves, ako Bog da letino, kupim jaz petsto pudov brez vožnje, kar v skednju.« »Toda morda so no nažanje ničesar, moram obračunati, koliko potrebujem za dom, za setev.;< »No, jaz vem, da madame vsako leto prodaja oves, naj bom jaz torej prvi kupec, dobro?« »Nc morem povedali nič gotovega, morda pozneje, po žetvi.« »Sem v zadregi, moram vedeti, da držim besedo, no, in moja beseda, to jc važna reč, to ni veter.« »Sporočim gospodu glavarju čez nekaj tednov.« »To jo sitno, a čc ni mogoče drugače, kaj početi?« jo vzdihnil. Zdaj pa, madame, službena zadeva.c »Poslušam.« »Jaz vas opozarjam iz prijateljstva, madame, morejo biti neprijetno sli, preiskave, sodnija.« 1 Gospa jc pobletfela in vprašala: »Kaj se jo zgodilo, gospod glavar?« »Kmetje so danes pri preiskavi povedali, da jc madame vedela za križ in hčerka tudi, šc več, povedali so pri preiskavi, cla so postavili križ po nasvetu madame na grobu vstašev.« »To j elaž,« jc zaklicala razburje- »To je laž,« je zaklicala razburje-nikomur govorila o nobenem grobu.« »Hm, morda pa vaša hčerka, ma-damo ?« »Ona toliko manj; nikdo ni k nam prišel, sc posvetoval, vprašal.« »No, so sc pa kmetje zlagali, jaz vam verjamem, madame. toda guber-nator ne pozna vas, madame, odredi preiskavo, zaslišavanjc, sodbo in pride zadrega.« »Toda jaz sem nedolžna.« »Jaz vem, toda gubernator pošlje uradnika preiskava!, kaj morem jaz, protokola ne moreni skrili,« »In kmetje, kmetje so izpovedali?« »Imam protokol.« Po kratkem molčanju je prosila: »Morda bi mi gospod glavar kaj svetoval, gospod vendar ve, da so nc mešam v zadeve upornikov.« »Hm, saj vem, toda težko, madame, služba . . . neprijetno mi je, toda nc morem; to jc tako, kakor gospa nc more z ovsom.« Slednjič ie spoznala, zakaj gre: »Gospod glavar, premislila sem sc. morem prodati oves.« »Lepa hvala, o coni sc šo pogovoriva, toda septembra mora biti.« »Bo, kar pa zadeva dotična priznanja. kmetov, veste, da jc to laž.« »Scvecla vem, v poročilu napišem, storim, kar bom mogel, ker vas poznam, madanic, in vem. da ste mirna.« »Morda bi pa dovolili prigrizek,« je izpregovorila čez trenotek. »Zahvalim, madame, človek bi rad, toda služba kliče, jako sc vam zahvaljujem,« vstal jc iz naslonjače in po-davaje roko: »torej računam, madame, na vaš oves, septembra, bova že obračunala.« »Dobro, bom poskrbela.« »Torej na svidenje, madame, in moj poklon vaši hčerki.« Vozniku jc velel peljati k Name« tom. Na verandi pritlične graščino, ki sc jo dvigala na visokem podzidanem temelju, jo sprejel gosta gospod Rev-ski, srednje rasti in sukajo sivo brke: »Kako me veseli prihod gospoda glavarj-i, naročil som novega vina in sem čakal na gospoda glavarja, da bi ga pokusila, prosim bližje. Janko, sleci mu površnik.« »Vi sto srečni, gospod Revski,« se jc glavar smejal, »pri vas jo vedno vino za goste.« odstopi to zadevo v odgovor dr. Lam-petu. Lavrenčič, dr. Krek in tov. interpelirajo dež. glavarja: Je-li dež. odbor voljan stopiti v dogovor z deželnim odborom štajerskim, da se pospeši melioracija »štajerske planine«. — Deželni glavar takoj odgovarja, da bo to zadevo izročil deželnemu odboru. INTERPELACIJE IN PREDLOGI NA-RODNO - NAPREDNE STRANKE TER VELEPOSESTVA. Reisner nujen predlog zaradi delitve dobrunjske občine. — Dr. N o-vak nujen predlog zaradi akcij dolenjske železnice. — Gangl nujen predlog v zadevi podržavljenja pošte v Idriji. — G a n g 1 in tov. interpelirajo nja cigaret šoleobveznim otrokom. — deželnega predsednika zaradi prodaja-Dr. Novak interpelira dež. predsednika radi kočevskih razmer. — Baron Apfaltrern interpelira radi kuge na gobcu in parkljih v postojnskem okraju. Med drugim odgovarja tir. Lampe na interpelacijo poslanca Gangla radi sestave cestnih odborov v idrijskem okraju. Pri cestnih odborih je deželni odbor vpošteval cestno omrežje, oziroma dolžino cest, davčno moč in število prebivalstva. To se je zgodilo tudi v idrijskem okraju. Dr. Lampe dokazuje to na vsakem kraju tega okraja posebič. Deželni odbor je razdelil torej mandate zgolj iz stvarnih razlogov. (Dobro-klici!) SLOVENSKO GLEDIŠČE Dež. glavar odgovarja na interpelacijo Reisnerja glede slovenskega gledišča v Ljubljani. Deželni odbor ni stavil nobenih drugih pogojev kakor take, ki so samoposebi umevni, če se vpošteva dejstvo, da je deželni odbor hišni gospodar. (Tako je!) Ne spuščam se v to, je li mestna občina storila dobro, da jih je odklonila, ker spada to v avtonomni delokrog občine. Vsekakor pa z veseljem konštatiram, da bo vodstvo dež. gledišča hrvatskega prirejalo v slovenskem gledišču letos predstave. Pripominjam, da je intendanca kraljevega hrvatskega gledišča brez pomisleka sprejela pogoje deželnega odbora. (Cujte! Dobro!) Z velikim zadovoljstvom v imenu dežele pozdravljam, da bo kraljevo hrvatsko gledališče prirejalo v tej sezoni v našem gledišču prvovrstne predstave. (Odobravanje.) Zagotavljam, da bo deželni odbor postopal napram intendanci kraljevega zagrebškega gledišča z največjo koncili-antnostjo. (Živahni Dobro-klici!) NUJNI PREDLOGI. Nujni predlog R i b n i k a r j a (ki ni navzoč) glede deželne živinske zavarovalnice. Ker posl. Ribnikar ni navzoč, odpade utemeljevanje in se odredi takoj glasovanje. Nujnost se soglasno sprejme in predlog odkaže kmetijskemu odseku. Nujni predlog dr. T r i 11 e r j a glede izpopolnitve ljubljanskega telefonskega omrežja. Dr. Triller utemeljuje nujnost. Telefonska mreža v Ljubljani je silno mizerna. Baje niti c. kr. državna policija ni mogla dobiti zveze. Vsled nad-zemske napeljave je telefonska tajnost »Zlasti za take, kot je gospod glavar, prosim torej v mojo sobo, preden kaj pripravijo.« »Nisem lačen, prišel sem mimogrede obiskat soseda.« »Ne veruj v gobec, položi v zobec!«1 se je nasmehnil gospodar, »med tem pa prosim, gospod, sedite, takoj velim prinesti kozarček vina.« Kabinet je bil opremljen skromno, toda z nekim stremljenjem po udobnosti. Lepa zofa, nekaj sedežev, pisal-nik ,omara s knjigami, preproge; bilo je videti, da je gospodar premožen in skrben. Glavar je sedel na zofo, iztegnil nogi, se razgledal po sobi, vrgel pogled na drevje, stoječe pred velikim oknom in zamrmral ne brez nevoščljivosti: »Takemu jc dobro!« Vstopil je gospodar, za njim lakaj s podnosom in na njem steklenica vina in dva kozarca. Ko sta pokusila, se je pričel razgovor o kakovosti vina, o njegovi ceni. »Koliko steklenic imate, gospod Revski?« »Za poskušnjo sem jih naročil dvajset.« »Skoda, da gospodar našega kluba ne pozna te vrste vina, ker je čisto dobro. Kaj pa čc bi prišli v prostem času pokusit,« se je nasmejal. 1 Ruski pregovor. (Dalie.) iluzorična. Pozimi se napeljava vedno pok\arja. Državna uprava je to priznala, Govornik je v tem oziru večkrat interveniral, ali se je kredit 250.000 K za ta namen res že uporabil, kakor se je govorilo. Reklo se je, da nikakor, storilo se pa ni nič. Pozneje pa se mu je pri vladi priznalo, da se je kredit res uporabil v Galiciji! (Čujte!) Za to treba energične besede. Pri glasovanju se nujnost soglasno sprejme in se predlog odkaže upravnemu odseku. Nujni predlog dr. T r i 11 e r j a glede prezidave ljubljanskega južnega kolodvora. Predlagatelj utemeljuje nujnost. Tudi ta zadeva se na meroclajnih mestih priznava kot jako nujna. Južna železnica je napravila lep projekt, zahtevala pa od mestne občine za ves načrt 100.000 K podpore in jo tudi izplačala. To je bilo morebiti skoraj neprevidno. Mestna občina je južni železnici žalibog verjela, podvoz pod Martinovo cesto, ki ga je južna železnica sama nujno rabila, se je naredil, vse drugo pa se je položilo ad aeta! Zclaj se južna železnica izgovarja na državno-železniško kvoto, kar pa ne clrži, ker ima tudi državna železnica bržčas vzrok, da južni železnici ne zaupa. Tudi tu je treba odločne besede. Nujnost se soglasno sprejme in predlog odkaže upravnemu odseku. Nujni predlog dr. G r e g o r i č a glede železniškega vprašanja v Radovljici in Tržiču. (Vsebino glej mecl predlogi S. L. S.) Dr. G r e g o r i č utemeljuje nujnost sledeče: Daljava železniške proge Trbiž— Ljubljana državni kolodvor, znaša po uradnem clistančnem certifikatu 102-3 km. Glavni kolodvor Ljubljana pa 1028 km. Računa se pa 102, oziroma 103 km. Dalja Trbiž — Ljubljana znaša 54 km, torej daljava Radovljica — Ljubljana 102—54 48 km za državni kolodvor in 103 — 54 = 49 km za glavni kolodvor Ljubljana. Po veljavnem tarifu bi bilo treba plačati za daljavo 48 km Radovljica—Ljubljana državni kolodvor za III. razred 1 K 70 vin., II. razred 2 K 60 vin., 1. razred 4 K 30 vin. Računa se pa distanca 50 km, torej za III. razred 1 K 80 vin., II. razred 2 K 80 vin., I. razred 4 K 60 vin. Občinstvo plača torej preveč 10, 20 in 30 vin. Za daljavo Radovljica — Ljubljana glavni kolodvor 49 km bi bilo treba plačati po veljavnem tarifu za III. razred 1 K 70 vin., II. razred 2 K 70 vin. in za I. razred 4 K 40 vin. Računa se pa distanca, oziroma tarif 51—60 km, torej za III. razred 2 K 10 vin., II. razred 3 K 30 vin., I. razred 5 K 40 vin. Občinstvo plača torej preveč 40, 60 vin. in 1 K. Ta pomota velja potujoče občinstvo že veliko tisočakov, ker Radovljičani in drugi morajo načunati z vožnjo v Ljubljano in nazaj. — Ves promet od Medvod do Jesenic gravitira v Trst. Drugi jutranji vlak zJ csenic v Trst, vozi z Jesenic ob 8. uri 12 minut zjutraj. Poleti ima proga Ljubljana—Jesenice zvezo s tem vlakom, od 1. oktobra naprej se je pa vlak, ki jc odhajal iz Ljubljane ob 5 uri 47 minut, črtal, in tako mora trgovec, obrtnik, za katerega jc čas denar, ako hoče priti pravočasno v Trst, skoraj dva dni žrtvovati, saj pa eno celo noč prevoziti in še cel drugi dan pridjati. Temu bi se lahko odpo-moglo, če bi železniška uprava vpošte-vala želje in prošnje prizadetih krogov. Ako bi vlak, ki sedaj odhaja iz Ljubljane od 6. uri 54 minut zjutraj, odhajal od 6. uri zjutraj in vozil s hitrostjo drugega dopoldanskega vlaka 1. uro 56 minut ali pa s hitrostjo nočnega vlaka 1 uro 59 minut, bi prihajal ta vlak na Jesenice ravno ob 8. uri zjutraj. Ker pride dunajski brzovlak v Ljubljano ob 5. uri 55 minut, skoraj vedno redno in točno, bi ne imeli samo trgovci, obrtniki, vojaštvo, uradništvo in drugo občinstvo iz teh krajev zvezo z brzovlakom v Trst in Bohinj, ki odhaja ob 8. uri 18 minut iz Jesenic, napravila bi se direktna zveza iz Gradca, Budimpešte, Zidanega, mosta na Gorenjsko in v Bohinj ter bi bilo gotovo izdatno ustreženo zboljšanju tujskega prometa v naši deželi. Nasprotni vlak z Jesenic v Ljubljano se lahko križa s tem vlakom v Kranju, namesto v Viž-marjili. Nima pa tucli ta jutranji vlak z Jesenic v Ljubljamo nikake direktne zveze z drugim vlakom in lahko nekaj minut poprej ali pozneje prihaja. Tudi pošta v Ljubljani si eno pošto prihrani, ker lahko vzame voz za dunajski brzovlak tudi pošto za gorenjski brzovlak. Novi brzovlak z Jesenic v Ljubljano je promet za Radovljico zelo oškodoval | in pomeni zapostavljanje cele vrste ce- ' sarskih uradov. Radovljica je sedež c. kr. okr. glavarstva, c. kr. okr. šolskega sveta. c. kr. sodišča, ki je eno največjih na Kranjskem, c, kr. davkarije, c. kr. orožniškega poveljstva, c. kr. finančne straže in več velikih eksportnih firm; dalje dekanijskega urada, mestnega urada in treh velikih denarnih zavodov z večmilijonskim prometom na leto. Tri kilometre oddaljena vas Lesce, ki je od časa nove železnice v Trst skoraj ves promet izgubila, nima nobenega cesarskega urada, ni središče gospodarskega in političnega življenja za ta okraj, je vzlic temu dobila postajo br-zovlaka, akoravno ima pa ta postaja po zanesljivih podatkih 88% vsega prometa iz Radovljice in čez Radovljico in akoravno znaša osebni promet v Radovljici na leto okroglo 65.000 K. Ker je od 15. septembra naprej na Bledu še jako malo tujcev in jc fijakarski tarif iz Bleda v Radovljico ravno isti, kakor iz Bleda na Lesce in imajo tudi tujci veliko uradnega opravka v Radovljici, je težko razumeti zakaj se mesto Radovljica tako zapostavlja, ki je vendar središče v gospodarskem in vojnem oziru. Poleg tega je pa izgubila Radovljica najugodnejšo večerno zvezo z Ljubljano, ker se je večerni vlak, ki je prihajal okoli 7. ure v Ljubljano, opustil. Nujnost, se nato soglasno sprejme in predlog odkaže upravnemu odseku. Nujni predlog posl. G a n gl a glede podrževijenja poštnega in telegrafič-nega urada v Idriji. Posl. Gangl utemeljuje nujnost, slikajoč zastarele in modernemu prometu ne odgovarjajoče razmere pri idrijski pošti. Govornik navaja visoke številke glede poštnega prometa v Idriji. Poživlja naposled vlado, da so za to zadevo zavzame. Nujnost se soglasno sprejme in predlog odkaže upravnemu odseku. Nujni predlog dr. Novaka glede odškodnine onim delničarjem dolenjske železnice, kojih deleži so vsled pogodbe mecl upravnim svetom dolenjske železnice in državno železniško upravo prišli ob vrednost. Zahteva se od vlade, da popravi krivico s tem, da naknadno izplača dotičnikom odškodnino, deželni odbor naj pa vse stori, da se ta zadeva ugodno reši. Predlagatelj opisuje zgodovino zgradbe dolenjskih železnic. Govornik se obrača proti vladi in imenuje Veličanstvo, pri čemer ga dež. glavar posvari, cla se v deželni zbornici ime Veličanstva ne sme nikdar v debato vleči. Govornik navaja pogodbo med upravnim svetom dolenjskih železnic in državno železniško upravo, katero pogodbo označuje kot, krivično, ker naravnost razlaščuje delničarje. Ta pogodba pomenja ckspropriacijo posameznikov in občin in ima najslabše posledice v gospodarskem in socialnem pogledu. Nujnost se soglasno sprejme in se predlog odkaže upravnemu odseku. Nujni predlog poslanca P i b r a zaradi nezadostnega varstva ob železniških progah, koder vodijo no skupnih pašnikih. Predlagatelj utemeljuje nujnost tega predloga. Treba napraviti ograje posebno v varstvo živine. Naj se v tem pogledu kaj korenitega ukrene. Nujnost se soglasno sprejme in se predlog odkaže kmetijskemu odseku. POROČILO UPRAVNEGA ODSEKA. DELAVSKA AVAROVALNICA. Piber poroča v daljšem govoru o zadevi izločitve dežele Kranjske iz okrožja delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu. Niti zdravniki ne znajo slovenskega, (škandal!) Slovenske prošnje se zavlačujejo, v Italijo se pa celo denar pošilja! Nadzorniki so tudi Lahi. Tudi obrtniki so silno nejevoljni s to zavarovalnico. Glavnica znaša 11 milijonov, kako se uporablja? Nalaga denar v laških hišah, največ v Trstu. Na Kranjskem se ne naloži niti en vi-mar. Omenja prošnjo za posojilo za šolo v Tržiču, ki se je odklonila. Zato predlaga: 1. C. kr. ministrstvo za. notranje zadeve se naprosi, da izloči v zmilslu § 9. zakona z dne 28. decembra 1887 deželo Kranjsko iz okrožja delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu in ustanovi v Ljubljami lastno zavarovalnico. 2. Deželni odbor vojvodine Kranjske naj poda c. kr. ministrstvu za notranje, stvari pritrdilno poročilo in mnenje o resnični utemeljenosti potrebe lastno zavarovalnice v Ljubljani. Grof Barb o se tudi pritožuje zoper tržaško zavarovalnico tako glede narodnosti kakor glede zavlačevanja prošenj iz Kranjske dežele in nalaganja denarja le v Trstu. Ni pa za odsekov predlog, ker se ta stvar ne da naenkrat | in lahko napraviti. Stavlja izpreminje-' valni predlog, naj deželni odbor to vprašanje še študira in v prihodnjem zasedinju deželnemu zboru predloži tozadevni načrt. — Dr. Novak navaja, da zakon sam kot normo predpisuie ustanovitev delavskih zavarovalnic v vsaki kronovini posebej. Govornik navaja več tipičnih slučajev pri tržaški zavarovalnici. Nek slovenski delavec je bil iz nekega oddelka zavarovalnice vržen s klicem: Va fuori sciavo! in sluge, ki sta to storila, sta dobila nagrade po 100 kron. (Cujte!) Uradniki se ina-stavljajo brez razpisa, cclo brez izpitov. Še odgovorov na to, da delavec rente ne dobi, jc treba čakati 10 mesecev! Nalašč zavlačujejo, da se delavcem odškodnina odje. Zavarovalnica pa je še tako predrzna, da toži obrtnika, ki je na javnem shodu zavarovalnico kritiziral. Vsako leto se plača iz Kranjske \ tržaško zavarovalnico okroglo 250 tisoč kron, ona pa posoja denar za uradniške hiše v Kopru, tržaški mestni občini (po 4%) itd. Razlogov za poseb-mo zavarovalnico v Ljubljani je polno; tudi uprava bi bila boljša in cenejša. — Dr. Krek ugovarja mnenju grofa Barbota, da bi mala zavarovalnica vež stala, kakor velika. Glede na nalaganje premoženja obstoja ministerialna na-redba. Načrt socialnega zavarovanja bo to stvar zakonito uredil. Po tem načrtu bo zavarovalnica zoper nezgode imela velik delokrog. Torej nam bodo Lahi komandirali. Zato moramo že zdaj odločno nastopiti. Sicer pa Trst me sme že načeloma biti upravno središče za Slovence in Hrvate! (Splošno odobravanje.) Pri glasovanju se predlog grofa Barba odkloni, sprejme pa predlog odseka. Seja se nato prekine in se nadaljuje popoldne ob 4. uri. —-H>- Dnevne novice. -f Završnica. Poljedelsko ministrstvo je vse rekurze zoper graditev završniške vodnoelektriške naprave zavrnilo in je Završnica zdaj popolna last dežele. Liberalci, ki so se "tako zelo bali, da bi osrednja vlada vse prepovedala in bi se vsa dela ustavila, so zdaj lahko popolnoma poto-laženi. To ni edino in ne zadnje iznena-denje liberalcev v vodnoelektrični akciji. -f- Deželna elektrarna, C. kr. poljedelsko ministrstvo je odbilo rekurze Alojzija Reva, Tomaža Pavšlarja in delniške družbe Leykam-Josefsthal proti deželni hidroelektrični napravi na Završnici. S tem odlokom najvišje oblasti je dežela dobila pravomočno koncesijo. -f- O zagradbi hudournikov Belca, Suha in Slamnica na Bohinjski Beli je poročal v deželnem zboru poslanec Piber, ne pa Demšar, kakor je bilo pomotoma poročano. H- Ostmarka, nemško krščansko-socialno narodno - obrambno društvo, je imela glasom poročila na občnem zboru dne 1. oktobra letos 265 krajevnih skupin s 30.162 člani. -f »Die Wacht an der Donau« je it znane pesmi »Die Wacht am Rhein« pre-naredil Kari Lukasek in obelodanil v »Čsterreichische Jugend«, Refren se glasi: »O Čsterreich, du stolzes Land, fest steht und treu die Wacht am Donaustrand.« ' — Krajnim šolskim svetom na znanje. Dne 18. oktobra 1913 bo stoletnica bitke pri Lipskem. Okrajni šolski sveti so dali šolskim vodstvom posebna navodila za praznovanje tega dne. Katoliška Bukvarna ima v zalogi sliko, ki nam ponazoruje to bitko. V ozadju je bojno polje, v ospredju pa knez Schwarzenberg, ki javlja zveznim vladarjem (Aleksandru, Francu in Viljemu) srečen izid svetovne vojne. Slika je nova in meri 66 X 88 cm, barvotisk, na' močnem papirju s platnenim robom. Velja 4 krone. — Občni zbor »Meščanske zveze« v Novem mestu se vrši v nedeljo, 12. oktobra, ob 8. uri zvečer v dvorani pri g. J, Windischerju v Kandiji, Prijatelji društva dobrodošli I — Na državni realki v Idriji se je uvedel pouk o stenografiji kot prostem predmetu. Poučeval bo stenografijo učitelj risanja prof. Jurij Kuželički. — Nemška šola v Tržiču. Dne 5. t. m. so otvorili v Tržiču zasebno nemško ljudsko šolo, ki jo je zgradil nemški Schul-verein. — Ljudsko šolstvo. Abs, učit. kandidat Maks Furlan je imenovan za prov. učitelja in voditelja na enorazrednici v Šmihelu pri Hrenovici, — Štirirazrednica v Št. Janžu se razširi na pet razredov in v to svrho sistemizira novo učno mesto. — »E, kaj cajtenge!« V Cankarjevem »Za narodov blagor« (i., 4) govori liberalni časnikar Ščuka: »Ali je stvar resnična, ali ni resnična, o tem ni govorjenja, Če komu koristi, ali če komu škoduje, tudi to je vseeno: povedati jo je treba 1 j u d e m.« Zagorski Ščuka je v »Slov. Domu«, št. 39, napovedal, da bo v Litiji 1. oktobra v obravnavi proti svetogor-skemu g. župniku Lovšinu »tudi gdčna. Kamila Theimerjeva v nagoti pokazala prave ljudske sleparije . In res, napočil je strašni dan i. oktobra. Kamila Theimer- jeva sc je prišla v Litijo k oni obravnavi pokazat ter s tem zadovoljit svoje bolestno razpoloženje, a besedice ni črhnila nobene, Sodna dvorana je bila nabito polna radovednih litijskih rodoljubov, tudi opoldne je bila na litijskem kolodvoru velika množica ljudstva; pa z razočaranimi obrazi so se liberalci vračali domov, kajti bridko so se zmotili nad lepoto in nastopom Kamile Theimerjeve. Litijski Ščuka je s trudom in vzdihi ljudskošolskega učenca poslal poročilo o tej obravnavi v »Dan« 2. t, m., kjer je moral povedati ljudem, da je g. Lovšin očitano »krivdo« prvotno tajil, končno pa priznal. Kaj Ščuki to mar, če so vsi navzoči poslušalci slišali, da je g. Lovšin ves čas dosledno zanikaval, česar ni storil? On je izjavil: »Če bi bil kriv, bi ne pripeljal s seboj 22 prič in ne dobil zagovornika, temveč bi sam krivdo priznal,« Ščuka je moral isto laž pogreti šc v »Slov, Domu« dne 4. t, m. Temu nasprotno pa stari grešnik »Slovenski Narod« z dne 2., 4. in 8. t. m, graja g. Lovšina, ker očitane »krivde« ni hotel priznati. Dr. Kokalj, zastopnik iTheimerice, je hotel kazati navzočim duhovnikom neka pisma, za kar je bil seveda zavrnjen, Kakor kdo more: eden ima tak okus in takt, drugi seveda ima boljšega. Pri tej priliki govoriči »Narod« z dne 2, in 4. t. m,, da so navzoči duhovniki sramežljivo pobešali oči. Kateri pa? Bili so sami Lovšinovi sosedje in prijatelji, ki baje še preveč gledajo liberalcem v oči in na karte. Pa »Narodov« Ščuka ne more molčati in zato je moral včeraj povedati ljudem, da je značilno, ker se g. Lovšin proti sodbi ni pritožil. Pribijemo, da se bo v tej zadevi vložila na državno pravdni-štvo ovadba, ki bo dokazovala krivo priseganje liberalnih prič. O tem bomo še govorili. — Avtomobilne zveze na Kranjskem. Ker so se v zadnjem času vpeljale na več krajih avtomobillinije, katerih vozni red pa do sedaj še ni bil objavljen, naproša deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, da ji dopošljejo vse te linije njih vozne rede in cenike, da se za-morejo dati tujcem pravilne informacije. — Poročil se je g. Vladimir Ogorelec, finančni uradnik, z gdčno. Sabino Koba-lovo z Vrhnike. — Absolventi dunajske visoke kmetijske ter klosterneuburške višje vinarske šole državni in deželni veščaki iz Kranjske in Primorske gg. Ferluga, Gombač, Goričan, Kurelič, Lah, Maršič, Rataj, Sancin, Šega, Trampuž, Zabavnik in Zdoljšek so v ponedeljek prisostvovali interesantnim, od kranjske kmetijske družbe po g. sadjarskem učitelju Humku prirejenim razstreljilnim poizkusom v Trnovem pri Ilirski Bistrici, na kar so si ogledali obsežno če-belorejo g. Žnidaršiča v II. Bistrici, ki je navzočim podal mnogo zanimivih podatkov, za kar se mu še tem potom vsi iskreno zahvaljujejo. Popoldne so se ad lioe zbrali v tamošnjem hotelu »Ilirija« na kratko, toda važno interno stanovsko in strokovno posvetovanje. V nedeljo in še v ponedeljek so si ogledali tudi sadno razstavo v Prem-Biti-njah pri Kilovčah, kjer so imeli posebno istrski strokovni učitelji in drugi tuji obiskovalci ugodno priliko spoznati in se prepričati, kakšno in koliko lepega sadja rodi obmejna, toda premalo znana Vremska ali Reška dolina. — Vse častite naročnike in naročnice lista »Ave Marija«, ki ga razpošilja Družba sv. Rafaela v Ljubljani, najuljudneje prosimo, da blagovolijo poravnati zaostalo svoto za letos in nekateri naročniki tudi za nazaj v najkrajšem času, ker moramo naročnino poslati uredništvu v Ameriko, Družba sv, Rafaela za izseljence v Ljubljani, Dunajska cesta št. 29. — šišensko prosvetno društvo na-tnanja svojim članom in prijateljem, da se začno običajna predavanja prihodnjo nedeljo, dne 12. oktobra t. 1. Predavanja otvori p. Mariofil z »Ženskim vprašanjem«. Predavanja se bodo vršila vsako drugo nedeljo v društvenih prostorih (Vodnikova cesta). Začetek točno ob pol 5. popoldne. Prosi se vljudno za obilno udeležbo in točnost. — Radi razžaljenja Veličanstva so bile te dni v Mitrovici tri obravnave proti trem Srbom, ki so bili obsojeni vsak na šest mesecev težke ječe. — Dohodki zagrebškega gledališča v avgustu in septembru letos so znašali kosmato 38.087 K 20 vin., stroški pa 6398 K 24 vin., čisti dohodek torej 31.688 K 96 vin. — K aferi na pošti v Dobrniču sc nam poroča, da sc clotična poštarica piše Ivana Kužnik in je s tem pomota v imenu popravljena. MiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Mnhnriani I 0b sprejemu družbenih LVIUIIUft jalll 2 knjig darujte po dese-linkl »Slovenski Straži« II ===== illlllllllllllllllllllllllllHIlllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllillllllllllllllll Štajerske novice. š Zopet lepa zmaga naše stranke. Iz ormoškega okraja, dne 8. okt. 1913. Iz Ormoža prihaja radostna vest, da je pri volitvi v okrajni zastop iz skupine veleposestva zmagala Slovenska kmečka zveza z vsemi kandidati. To je res vesel glas! Liberalci so zadnje dni napeli vse sile, da bi premagali K. Z. Iskali so celo pomoči pri nemškutar-jih, osobito pri istih, ki imajo »klerikalce« v želodcu in je njih evangelij ptujski »Štajerc«. Zadnja leta so v ormoškem okrajnem zastopu imeli glavno besedo liberalni Središčani in Or-možanci. Katoliško-narodni Slovenec je bil izrinjen. Gospodstvo raznih Šinko-tov, Zadravcev, Sernecev itd. je presedalo že vsem pametno mislečim možem, posebno agitacija liberalnih advokatov, notarja, liberalnih učiteljev in srediških prvakov se je vsem zastudila. In dne 8. oktobra je prišel dan plačila za ormoške in središke liberalce. V zadnjem hipu organizirani veleposestniki naše stranke so nenadoma in nepričakovano zmagali z vsemi kandidati! Nič ni pomagalo, da so Sernec, Strelec, Šinko, Zadravec, Petovar, Zabavniki, Tomažič in drugi oblctali vsak kot ormoškega okraja, nič niso pomagale brzojavke, ne ekspresna pisma, nc obljubljene nove ceste, ne grožnje: propadli so! V soboto volijo kmečke občine. Možje, ki ste sedaj tako nepričakovano dobro oi*ganizirali naše veleposestnike, storite še tudi sedaj v zadnjem hipu vse, kar se da, da bodo liberalci zopet pogoreli. Vsi na plan! Vse na delo! Tukaj bo treba še večjega napora! Naj zadoni glas: Liberalce ven iz našega okrajnega zastopa! Naši pošteni možje naj zmagajo! Na delo! š Dnevni red za prvo sejo štajerskega deželnega zbora bo sledeč: Začetek 10. oktobra ob 11. uri dopoldne: proračuni učiteljskega penzijskega fonda za leti 1911 in 1912, računski zaključki za leti 1909 in 1910, poročilo o nadomestnih volitvah v deželni zbor, poročilo o penzijah za vdove deželnih uradnikov, o prodaji nekega, kosa deželnega zemljišča v okraju Knittelfeld, poročilo o peticijah in darovih, končno še poročilo deželnega zbora o zamenjavi nekega zemljišča z erarjem na Gornjem Štajerskem. Prvi dan torej same nedolžne stvari. — Slovenski klub bo imel v petek, dne 10. oktobra, zvečer ob pol 9. uri svojo klubovo sejo. — V Gradcu vlada za zasedanje deželnega zbora veliko zanimanje. Za prvo sejo se pričakuje v prostore za občinstvo (galerijo) velik naval. (Graška deželna zbornica niti nima pravilne galerije.) š Celjski okraj. Kakor izvemo, se je letos za sprejem v kmetijsko šolo v Št. Juriju ob j. ž. (desetmesečni tečaj) oglasilo malo prosilcev, tako da se je jia-tečaj za priglašanje in sprejem moral od 1. oktobra podaljšati do 10. oktobra. Kje je vzrok, da imajo naši stariši tako bore malo zaupanja v to prvo slovensko kmetijsko šolo na Štajerskem? Ali morda lega šole ni zdrava? Kaj še! Bodimo odkriti! Splošno znano je, da je učiteljstvo na zavodu vse preveč liberalno. Kaj si naj misli mlad neizkušen fant, kaj pošt odplula tc dni proti Trstu, kjer se bo nanjo vkrcala komisija za raziskavanje Adrije. Vojno mornarico bo v tej komisiji zastopal linijski kapitan pl. Keslitz. Komisija bo poslovala, kakor se čuje, kake tri tedne. p Nov torpedni rušilec. Tc dni se bo končala v Trstu kolavdacija torped-nega rušilca »Tatra« in je že izšel odlok, cla se ima ta novi rušilec takoj, ko bo priplul v vojno luko, upostaviti v službo in sc uvrsti v eskadro, nakar sc bo torpedni rušilec »Velebit« izločil iz eskadre in postavil izven službe. p Smrt v kadi. Minoli teden so v kleti škofijskega zavoda v Kopru pre-šali grozdje. Bilo jc žc več sodov polnih kipečega mošta, V veliki kadi sta tlačila grozdje dva dninarja. V nizkem prostoru sc je nabralo toliko og-ljipove kisline, da sta so delavca onesvestila in so naslednji dan oba dobili mrtva v kadi. p Vrat jej je prerezal. V ponedeljek zvečer ob pol 8. uri je napadel 21 let stari Karel Turko blizu hiralnice v Trstu 24 let staro ženo Katarino bolniškega strežaja De Arcangelo in jej jc z britvijo prerezal vrat. Storil je to iz maščevanja, ker se je Katarina kot njegova bivša ljubica poročila z Arcange-lom in njega pustila na cedilu. Turko je znan kot elelomržen človek, ki je svojo ljubico samo izkoriščal in jej pogosto grozil s smrtjo. Dc Arcangelova sc bori s smrtjo. p Reške bombe in japonske pesti. Radi afere z bombo na Reki so zaprli več oseb na Reki in v Pulju. Med ljudmi, ki jih je prijela policija, jc tucli neki japonski oficir, ki se mudi na Reki, da nadzoruje delo pri torpedov-kali, naročenih od Japonske. Pregoreč policist se je lotil tudi Japonca na cc-sti, ker se mu je moral zdeti posebno sumljiv. Zgrabil ga je po svoji maniri za vrat, a Japonec ga je — ne bodi len — se pestmi po svojem sistemu »ždiu-džistu« tako obdelal, da sc jc policaj zarotil, da se nikoli več ne približa nobenemu Japoncu Zaprli pa so Japonca vse eno radi javnega nasilstva. p Življenja sit mladenič. V vlaku, ki je prispel v torek ob osmih zjutraj z Ogrskega na Reko, je našel konduk-ter v drugem razredu na blazinah mrtvega mladeniča z revolverjem v desni roki.. Mladenič je bil še topel in se je gotovo ustrelil tik pred dohodom na reški kolodvor. Pri njem so našli pismo brez podpisa, v katerem javlja, cla se je naveličal življenja. p Kongres zavarovalnih družb. Na Bri.ionih se je vršil te clni mednarodni kongres zavarovalnih družb. Kongre-sisti so sklenili, da bodo tudi prihodnje leto, in sicer v velikem tednu, zborovali na Brijonih. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm 1 n»a II Cas opazovanja Stanj o barometra v mm Tompe-ratura po Celziju Votrovi Nebo C.E •s s* S 3 i r: . ce « > ii > 7 9. zveč. 735-6 15-4 sl. zah. del. jasno 8 7. zjutr. 7345 11-8 brezvetr sk. obl. o-o 2. pop. 731-9 21-8 sr. jug del.jasno 8 9. zveč. 731-4 16-3 sl. jzah. del. jas. 1 7. zjutr. 2. pop. 730-1 13-8 sl. sever megla o-o 732 8 15-9 sr. jvzh. oblačno Srednja predvčerajšnatemp. 16-1», norm. 11-9. Srednja včerajšnja temp. 16 6°, norm. 11-7°. Steckenpferd- 961 lil! jino mlečno milo je slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože in lepote. Vsakidan priznalnice. _Dobi se povsod a 80 vinarjev. Preklic. Preklicujem, da ni resnica, kar sem govorila o G. Pctaverju. L. P. Mnogo boljša kot ribje olje je Scottova ribje oljnata emulzija. To se pa razlaga tako, da so se po desetletnih, na Scottov način prirejenih poskusih, odstranili vsi nedostatki ribjega olja, kakor: težka prebavljivost, zopern duh in okus. Scottova emulzija je v resnici tako lahko prebavljiva in okusna, da jo lahko dajemo tudi otročičkom v zibelki, kar se izkaže posebno koristno pri otežkočenem pridobivanju zob. Vporaba Scottove ribje oljnate emulzije zasigura malemu zemljami močno tvorbo kosti in telesa, najboljše orožje za poznejši življenjski boj. 5 Ne dajajte torej otrokom ribjega olja, ampak kot smetana sladko Scottovo ribje oljnato emulzijo, ki poleti kakor pozimi __ enako uspešno učinkuje. Cena originalni steklenici K l a Dobi se v vseh lekarnah, tulor po3IJc M vin. v inanilah ni SCOTT « RO\VNE, G. in. b. H , Dunaj Vil. in se sklicuje na ta fasopis, dostavi se mu ona po?i-Ijatev pntnm lekarne za poskuSn|o. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 9. oktobra 1913. Pšenica za oktober 1913 . . . 10-67 Pšenica za april 1914.....1142 Rž za oktober 1913.....8-09 Rž april 1914....... . 8'86 Oves za oktober 1913 .... 7'52 Oves april 1914.......7'73 Koruza za maj 1914.....G'45 £epa vila za eno samo stranko na Spod. Štajerskem z velikim predvrtom in zelenjadnim vrtom blizu stavbišč. se cono proda. Naslov se izve pri gospej EM1 GOLOB, Ljubljana, Wol(ova al. 8, II. nadstr. V najem sc odda takoj dobroidoči 3116 fEE§ I¥1 i i IIIII i . na 5 tečajev in z 8 stopami. Natančneja pojasnila pri BLAŽU POKORN v školjilokl, Gorenj. I Ako še niste, I { pošljite naročnino! J Inozemska družba išče za 1. november t. 1. za Ljubljano izurjenega KNJIGOVODJO ki jo popolnoma zmožen slovenščine in nemščine, francoščine pa vsaj deloma, dalje izurjeno korespondentinjo docela veščo slovenščine, nemščine ter francoščine kakor tudi nemške stenografije in strojepisja. Ponudbe z zahtevo plače in I. referencami pod „B. C. Nr. 36,3113" na upravništvo tega lista. obstoječi iz 3 sob v sredini mesta se Iščejo v najem za takoj. Ponudbe na špediterja FRAN UHER, pisarna za posredovanjo stanovanj I. ljubljanskega društva hišnih posestnikov, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Fran Pavločič kontrolor dež, prisilne delavnice Matilda Pavločič roj. Schega danes poročena Ljubljana 9, oktobra 1913 Kranj O ,-H n Brez vsakega drugega obvestila Št. 21.730 3iŠ14§h V smislu §§ 3. in b. ministrskega ukaza z dne 23. aprila 1898, št. 56 drž. zak. in § 3. ministrskega ukaza z dne 22. avgusta 1908, št. 181 drž. zak. se javno naznanja, da bodo volilski imeniki za dopolnilno volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča in prisednikov vsklicnega sodišča razgrnjeni vsakomur na vpogled od vštetega 10. oktobra 1913 do vštetega 23. oktobra 1913 v posvetovalnici mestnega magistrata. V tem roku je podati reklamacije zoper volilske imenike pri mestnem magistratu. Reklamacije se smejo nanašati na to, da se ni oziralo na lastno volilno pravico reklamantov ali pa na vsprejete druge osebe, ki nimajo volilne pravice ter morajo biti v prvem slučaju opremljene s pripomočki in listinami, ki služijo v presojo pravnega vzroka reklamacije. Vpogledati se smejo volilski imeniki Ie mod uradnimi urami to jc od 8 ure zjutraj do 2. ure popoldne. Mestni magistrat ljubljanski. 3104 clne (i. oktobra 1913. Št. 21.324. Dne 1. oktobra 1913 stopil je v veljavo ukaz trgovinskega ministrstva z dne 14. septembra 1912, št. 187 drž. zak., s katerim sc na podstavi § 74. a obrtnega reda izdana posebna določila deloma izpreminjajo glccle odmorov v obrtnem delu. Ker morajo v smislu § 88 a, lit. c obrtnega reda delavni redi vsebovati tudi določila glede odmorov, opozarjajo se vsi oni obrati, za katere je predpisano v § 88 a in 96 c o. r., da morajo imeti delavni red, na začetkoma omenjena zakonska določila z nalogom, da do sedaj veljavne in obrtno-oblastveno odobrene delavne rede spravijo v sklacl z novimi določili, odnosno jih popravijo ali popolnijo o tem smislu. Najkasneje do 15. oktobra 1913 predložiti je tušem po dva izvoda izpre-menj enega delavnega reda v odobrenje. Proti onim podjetnikom, ki te dolžnosti nc bi izpolnili, postopalo se bode kazenskim potom. Mestni magistrat ljubljanski kot obrtna oblast, 3121 dno 3. oktobra 1913. Moderna damska konfekcija kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhna krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah v modni in športni trgovini P, Magdic, Ljubljana nasproti glavne poŠte. ^ X 3031 OŽJA VOLITEV NA DUNAJU ZA SCHUHMEIERJEV MANDAT. Dnnaj, 8. oktobra. Današnja volitev za Schuhmcierjev mandat v II. volilnem okraju, Leopoldstadt, je bila jako buflna, ker so socialni demokratje jako nasilno postopali. Krščanskosocialni kandidat dr. Mataja jc dobil 7761, so-cialnodemokraški kandidat Matija El-dersch 5934, nemški liberalec Blascl 2535, nemški nacionalec Hafner 46 glasov in češki števni kandidat 332 glasov. Krščanski socialci so napredovali nad iOO glasov, socialni demokratje so izgubili nad 1600 glasov. Med krščanskim socialcem in socialnim demokratom je potrebna ožja volitev. Pri zadnjih splošnih volitvah 14. junija 1911 je dobil v tem okraju ob prvotnih volitvah krščanski socialec 7366, socialni demokrat 7554, liberalec 538, nemški nacionalec 574 in češki števmi kandidat 311 glasov. Pri ožji volitvi jc dobil socialni demokrat 8615, krščanski socialec pa 7862 glasov. ZAHTEVE VOJAŠKE UPRAVE. Dunaj, 8. oktobra. V skupni ministrski konferenci se je sklenilo: Potrebščina za vojaško pripravo pozimi in za oboroženje v tem času v znesku 350 milijonov kron sc ustavi kot naknadni kredit k proračunoma za leto 1912. in 1913. Za povišanje stanja rekrutov za 35.000 mož se ustavi v proračun za prvo polovico leta 1914. 11 milijonov. Mornarici se je dovolilo, da sme zgraditi štiri dreadnoughte, več manjših križaric in torpedovke, kar bo stalo 426 milijonov kron. Dva dreadnoughta prično žc spomladi v Trstu graditi. TUDI TIROLSKI DEŽELNI ZBOR DELOZMOŽEN. Inomost, 8. oktobra. Nemški svobo-domisleei so umaknili svoje nujne predloge, ker so stranke glede na volilno preosnovo sklenile kompromis. RAZPRAVA O RITUALNEM UMORU V KIJEVU. Judje celega sveta so zdaj strašno razburjeni, ker se je dne 8. t. m. pričela v Kijevu porotna razprava, v kateri je obdolžen 391etni jud Mendel Beilis ritualnega umora. Judje prirejajo po celem svetu protestne shode, ker stoji Beilis radi obtožbe ritualnega umora pred poroto. Stvar je sledeča: Dne. 2. aprila 1911 so našli v Kijevu umorjenega 121etnega učenca Andreja Ju-ščinskega. Revček je bil ves razmesarjen. Mrlič je bil skoraj brez krvi. Izvedenci so izjavili, da ga je moralo več oseb z noži do smrti vbadati in da je bil tako umorjen, da je strašne muke trpel. Policija je prvotno aretirala dečkove starše, a jih je izpustila; med tem je pa policija zbrala veliko obte-žilnega gradiva proti judu Mendelnu Beilisu, katerega so aretirali. Našli so tudi pisma, ki so več judov zelo obte-žila in se je tudi dognalo, da so judje izkušali kako osebo dobiti, ki bi prevzela nase umor, kar sc jim pa ni posrečilo. Mecl izvedenci je izjavil profesor Srkovški, da kaže način umora vse znake verskega umora. Pravoslavna profesorja Glagolev in Troizki sta z ozirom na nauke svetega pisma in talmu-da zanikala, da bi judje vporabljali človeško kri; katoliški magister teologije Pranaitis je pa, sklicuje se na judovske vire, izjavil, da pri judih obstoja takozvana krvava dogma in da so se res že pripetili judovski ritualni umori in da kaže Juščinskijev slučaj vse znake ritualnega umora. V preiskovalnem zaporu je obdolženec nagovarjal nekega Kazačenka, da naj za plačilo zastrupi nekatere neljube mu priče. Temeljem navedenih in šc nekaterih drugih indicijcv predlaga obtožnica obsodbo Beilisovo, ker jc sporazumno z drugimi osebami iz verskega fanatizma uropal 121etnega Juščinskega in so mu z namenom ga umoriti zadali 47 ran. Porotnemu sodišču predseduje Boldirjcv, priseclniki so trije sodniki, med njimi knez Ševahov, porotniki so trije uradniki, dva mala meščana in 7 kmetov. Koroške novice. k Germanizacija. V Pečali pri Pod-kloštru zidajo novo postajo. Na stari je bil še dvojezičen napis, na novi pa jc samonemški. Tudi novo postajališče pri Bekštanju ima samonemški napis. To sc godi na e. kr. državni železtnici. k Na občnem zboru podružnice »Slovenske Straže« za Marijo na Zilji v Podravljah jc govoril o izseljevanju č. g. župnik in pisatelj Ksavcr Meško. Govor je imel sijajen uspeh. Govoril je tudi med. Erat. Brnški igralci pa so pod vodstvom g. V. Bratina predstavljali »Desetega brata«. k Za sodnika v Podklošter je imenovan dr. Gvido Schoner. Sodni okraj Podklošter v Ziljski dolini je čisto slovenski; radovedni smo, ali novi sodnik govori tudi čisto slovenski ali samo nemški? O tem še poročamo. k Župnijski izpit so delali čč. gg. provizorji: Katnik, Mente ct dvorni kaplan g. Truppc. k Za provizorja v Svečah je nastavljen g. Jakob Kalan. — V škofijo jc sprejet č. g. Umnik, Slovenec, iz D. J. k Cerkvena vest. Kaplan v Šmoho-ru J. Lampreeht gre na Dunaj, kjer bo v Auguštineju nadaljeval bogoslovne študije. p Poštni pomočnik Kari Teyrowski v Šmarjeti v Rožu je postal poštni eks-pedient. k Pliberk. Tečaj za vojaške novince. ki sc je vršil 27. in 28. septembra, se je dobro obnescl. Govorili so gospod kaplan Ilornbock, dr. Rožič ter Božič. Fantje so skupno prejeli sv. obhajilo. k Koprivna. Preteklo nedeljo, dne 5. t. m., sc jc vršila velika, lepa cerkvc-na slavnost, praznovanje Ivonstantino-vega jubileja, pri Sv. Ani na Koprivni. Že v soboto popoldne so pokali topiči, da je daleč naokrog odmevalo po dalj-n.jih koprivniških hribih in dolinah. V nedeljo pa je bil prav narodni in cerkveni praznik. Ob pol 10. uri se je pomikala od hiše posestnika Kumra procesija vernega ljudstva proti cerkvi sv. Ane. Zvonovi so pritrkavali, topiči so pokali, množica pa sc je v molitvi pomikala proti lepi lični cerkvici sv. Ane. G. stolni vikar je imel slovesno sveto opravilo s krasnim cerkvenim govorom. Popoldne je govoril dr. Rožič o zmagovalni ideji krščanstva in o Ein-spielerjevem jubileju. Nato so vrla dekleta iz Globasnice predstavljale igro »Junaške Blejke«. Igra je prav dobro uspela. Po igri se je razvila prav živahna zabava, katei-o so poživljale lepe narodne pesmi. Koprivna je ena najbolj planinskih far na Koroškem. Za to lepo Konštantinovo slavnost gre največja zahvala č. g. župniku Hojniku na Koprivni. k Imenovanje. Koncipist dež. vlade dr. Viktor Kommetter .jc imenovan za okrajnega komisarja. Finančni koncipist dr. J. Reuter je postal finančni komisar. k Patriotizem koroških žandarjev. V Črni se vsi trije orožniki niso udeležili cesarske maše, in sicer ne 18. avgusta t. 1.. nc 4. oktobra. Ne vemo, ali so gg. orožniki zopet, iskali veleizdajni-ke med Slovenci ali kaj jc vzrok, da ti c. kr. orožniki nc gredo k cesarski maši, ko so bili vandar vsi doma. Kaj naj to pomeni? Še na cesarjev god ne gredo k maši, ti čuvaji postave in patriotizma ! k Grof Dughas Thurn - Valzassina, ki je bil avstrijski poslanik v Petei'bur-gu, prebiva sedaj na svojem posestvu v Črni — med Slovenci. k Smrtna kosa. Na gradu Holen-burg ob Dravi jc umrl gozdarski svetnik Pavi Mah, 71 let star. Ranjki jc bil gozdar na posestvih grofa Dietriehstei-na, ki so bila sedaj prodana. — Umrla je posestnica in učiteljica Ema plem. Dietrich. k Samoumor. V sredo zjutraj se jc naj prvo napil strupa in potem še ustrelil brivec Fr. Krušič na Beljaški cesti. Pravijo, da jc bil vzrok, ker se jc poleg njega naselil nov brivec-konkurent. KNJIGOTRŽTVO. G r a f c n a u e r: Zbirka slovenskih povesti. I. snopič: »Vojnimir ali poganstvo in krst«. Spisal Josip Ogrinc. Cena 60 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Zbirka slovenskih povesti, ki bo prinašala povesti naših najboljših pisateljev, nam podaja v prvem snopiču krasno povest, ki je zajeta iz časa po-krščevanja Slovenccv. Pisatelj nam tekom povesti slika naše dede in njihovo življenje, tako da seže pisana bese da do srca. Povest je vredna, da si jo vsakdo nabavi in se naroči na nadaljnje snopiče. Novak: Nemščina brez učitelja. 1. del: Nemška slovnica za samouke. 1 K 20 h. — II. del: Slovensko-nemški razgovori. I K 20 h. — Oba dela skupaj vezana 2 K 80 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. — To jc potrebna knjiga za vsakega, ki se hoče hitro in uspešno priučiti nemškemu jeziku. Posebno opozarjamo na to knjigo vojaške novince, ki takoj ob prihodu k vojakom, kakor tudi pozneje silno pogrešajo zntinje nemškega jezika. V slovensko-nemških razgovorih je vpleten tudi daljši odstavek, namenjen samo za vojaške novince. To poglavje vsebuje začetne vojaške pojme, najpotrebnejša povelja in dnevna opravila. Kdor bo natančno proučil ta odstavek, si bo mnogo lažje pomagal pri vojakih ter znal tudi že kar izpočetka pravilno izvrševati svoje dolžnosti. To knjigo dopolnjuje. Š 1 e b i n g c r: Slovarček slovenskega in nemškega jezika. 1 K 20 h, vezano 1 K 80 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Ta slovarček obsega besede, ki sc rabijo v navadnem, vsakdanjem življenju ter je prirejen s posebnim ozirom na samouke. Pri vseh besedah navaja namreč tucli posamezne oblike, radi česar je praktično bolj poraben kot drugi podobni slovarji. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI. Vaui plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 336 Poštni predal 12/160 Ogrsko Šolska mladina dobi izgotovljene obleke suknje in pelerine v veliki izbiri po zanesljivo nizkih cenah p znani trgovini „Pri Škofu" Ljubljana Pred Škofijo št. 3 (zraven Škofije). £622 lepa, velika, meblovana ali ne meblo-vana se odda takoj. Ambrožev trg št. 3, II. nadstropje, desno. 3097 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bil iti IzdelovatelJ O. <8eydl Ljubljana, Stritarjeva ollca 1 Sanatorium Emona • S"** Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalno kopeli, Lastnik in Set-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, prlmar. I. klr. odd. dež. boln. Odhod iz Idrije: ob 6'— zjutraj „ 11'30 opoldan „ 31— popoldan Prihod v Logatec: ob 7'50 zjutraj ,, 1-30 popoldan „ 4-30 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10-20 zjutraj „ 4— popoldan „ 8\30 zvečer Avtomobil čaka na cventuclno zamujen vlak. Cene z avtomobilnim omnibusom: Odhod iz Logatca: ob 8*30 zjutraj „ 2'30 popoldan „ 7'— zvečer Idrija - Logatec Idrija - Godovič Godovič - Ilotedršica Ilotedršica - Logatcc ali nasprotno K 3-— i „ K 1-50 I I< 1-50 I K 1-50 I Cene s kombiniranim avtomobilom: I. razred n. razred Idrija-Logatec ali nasprotno K 3'— K 2'— za osebo Idrija-Godovič „ K 1 -50 K 1'— za osebo Godovič-Hotedršica „ K 1-50 K V— za osebo Hotedršica-Logatec „ K V50 K V— za osebo Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnl. bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. 3013 Valentin Lapajne v Idriji. K NIT Tovarne za flsbestškrilj .Zenit1 družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materijal. Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana. Dunajska cesta 73. 249 Št. 25. Razpis. Natečaj aa sestavo načrtov m proračuna aa (Gorenjsko). ICO v Načrt vsebuj: 12 učnih sob, telovadnico, risalnico, prostore za kuhinjski in gospodinjski tečaj, stanovanje za nadučitelja, pisarno za nadučitelja, sobo za učila, posvetovalnico in stanovanje za šolskega slugo. Najboljši načrt dobi nagrado 900 K, drugi 650 K in tretji 450 K. Načrt, ki se bo dejanjsko sprejel, je s to nagrado kupljen v last, ne da bi se zavezal kraj ni šolski svet dotičnemu stavbo oddati. Prvotni razglas je s tem razveljavljen in se rok podaljša do 1. decembra 1913. Pripomni se, da generalni projekt ni na razpolago pri c. k. okrajnem šolskem svetu. Kraini šolski svet tržiški. Gorenjske. 3069 dne 3. oktobra 1913. r Radi preobilo narastle zaloge lepo izdelanih 2884 nagrobnih spomenikov fifi, ' l&i PM razprodajo se vsi po izredno nizkih cenah in ugodnih pogojih pri FELIKS kamnoseškem mojstru v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 30. Ceniki pošljejo se franko v pogled. J Izdaja konzorcij »Slovenca«. disk: »Katolldke Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.