109. številka.
(t Trstu, t soboto zjutraj die 11. septembri 1897.)
Tečaj XXII.
„■DIlfOBT«
lihaja po trikrat na teden ▼ ieatih la-danjih ob tovklh, ialvtklh
ti aobotah. Z jutranje isdanje iz-kaj* ob 6. ari tjutraj, večerno pa ob 7. url Tftier, — Obojno liduje stane t »«■ Jedancaeiieo . f. 1,—. izvan AvrtrUa f. 1.50 m tri an* . , 3— . 3 . «.W c* rol lera	. , „
n 7ic lat* . , . 12— . , .18.—
Mantala* i« platevatl aiprej aa aaraftfca krtr »rilažaaa saroinlas aa sprava m
•ilra.
PaaaaMćn« itevilke aa dobiTaje ▼ pro« tajaloloah tobaka v Iratu po 9 nrč. laven Trata po O ari.
Oglaai a« računa po tarifa t petitu; ia nnalove a debelina! črkaaal ae pladnja
froator, kolikor obaegn navadnih vrati e.
oilaoa, oanirtnioe in javne zahvale, domači oglati itd. aa račonajo po pogodbi
Tai doplai naj ae pošiljajo aredaifctva aliea Caaerna št. IS. Vaako piano mera biti frankovano, ker nefrankovana aa na
•prejemajo. Rokopiai ie ne vrnfcaje.
NaCećnino, reklamacije in nglai« »prejema upravniitvo alioa Molino pic» eolo hšt. 3, II. nadat. Naročnino in oglaaa je plačevati loco Trat. Odorte reklame flija ao proata poštnine.
Glasilo slovsnsksia politifinsos društva za Primorsko.
„f eđinotti J•
Kdo je kriv?
(Izt. dopis.)
V sobotnem večernem izdanja „Edinosti" je bila natisnjena vest pod naslovom: .Bodimo dosledni!" Ta notica je bila pisana kakor nekak odoev dvogovoru dveh Vipavcev v „Brivcu". Govori namreč o nedostatku, katerega gotovo obžalujemo vsi istotako iskreno, kakor smo overjeni na svojo žalost, da ga ne iztrebimo tako hitro. Nas ne briga, kdo je pisal oni dvogovor v .Brivcu*, da-si bi si mogli misliti, da ni prišel iz Vipave. Zavrniti pa ■oramo vsakoga , ki tako piše o naših društvih, ki našim društvom kar pavšalno očita pokvarjenost. Naša društva so zasnovana v pre vspeli naroda. Da se v naša društva tu pa tam vsprejemajo tudi take osebe, ki niso vešče našemu jeziku, to je res, a to še ni nikaka pregreha. Narobe! Treba namreč pomisliti, kdo so ti ljudje, čegava kri se jim pretaka po žilah I Na ta način rešujemo naše zgubljene ovčice. Uprav zato je iako težavna naloga, ki jo morajo vršiti naša društva, ker se ne smejo omejati le na vzbujanje narodne zavesti, ampak morajo poprej Še-le učiti slovenskemu jeziku naše zgubljene ljudi, ne poznavajoče svojega lastnega materinega jezika. In naj je tako po nemarnosti starišev, ali pa vsled pogubnih tujih upli-vov, katerim so bili izpostavljeni od svojega rojstva sem. V toliko je treba le hvaliti naša društva, da trše to težko nalogo, pa tudi dotične osebe, ki se sopet bližajo — svojim 1
Nočemo tajiti, da se tudi greši tu pa tam, da naši ljudje često govore v tujičini tudi brez potrebe. To smo grajali vsikdar in grajamo tudi sedaj najodločneje. Ali ti prestopki še ne opravičujejo pavšalnega očitanja — pokvarjenosti 1 To pa tem manje, ker ni le v Trstu tako, ampak malone po vseh mestih slovenske domovinej žal le, da je ljudij, ki iz gole navade ali razvade zapostavljajo svoj materini jezik. Kaj čemo, taki smo! Žal, da smo taki t Take nas je napravila naša zgodovina. Mi govorim« sicer, da nimamo prošlosti. Imamo, imamo jo, a tutno. Ta zgodovina nam je vcepila nekak suženjski duh, ki ne
PODLISTEK
Moj<
u
►je Binkošti na Krasu.
Potopisna novela. — Bpiaal Gromozanski.
sTi si vedel, saj ni mogoče; niti nisem namenila priti na Kras, ker sem bila zadnji Čas malo bolna, radi tega ti tudi nisem pisala".
aPa sem vendar izvedel. Ti se sicer vedno posmehuješ špiritizmu, a vendar so mi sinoči v spiritistički seji povedali duhovi, da si prišla in greš sem", pripovedoval sem jej hudomušno, ker nikdar ni hotela kaj slišati o špiritizmu.
Smejala se je in me silila, naj povem, kar vse so povedali duhovi.
„Bila si v modro slikani sobici v svetem Danijelu, sobica ima dve okni. V sredi sobe je postelja, čije sprednji del se tiče stene. Pri postelji je stala lična omarica, na njej je gorela sveča v srebrnem svečniku. Na svečniku je ležala škatljica iveplenk družbe sv. Cirila in Metoda".
Ni se več smejala.
„Dalje, dalje, kaj sem pa delala jaz?1
,Ti si čitala: ,Ljubljanski zvon* letnik 1881, Jurčičeve ,Rokovnjače< ter Alešovčeve ,ljubljanske slike'."
more primerno ceniti svojega, a procenjuje dosledno, kar je tujega. Vsa vzgoja — ne menim samo hiše domače in šole — ampak vsa naša javna vzgoja rod za rodom je bila taka, da se nikdar nismo učili spoštovanju samega sebe. Ta greh podedujejo v nas rod za rodom. Tej slabosti se ne morejo popolnoma izogniti niti najnavdušeneji rodoljubi. A ta greh ni le lokalen tu ali tam, ta greh je pri nas splošen, ker je doma tako na Štirskem in Kranjskem, kakor pri nas v Trstu. To je pravcati — naroden greh. To je slabost, to je napaka. To napako treba grajati, kes to je zlo, ki nas tare na vseh straneh. Toda grajati treba ua primeren način. G. dopisnika „Edinosti" le obžalujemo, da se ni rodil 50 let po« prej in da že ni takrat učil Vipavce, Brkine in Kraševce, kako se morajo brigati za to, da bodo njihovi otroci poznali svoj materini jezik. Ako bi bil storil tako, bila bi opravičena njegova sedanja trpka graja. Sosebno bi se bil moral potruditi takrat, da bi imeli v našem mesto slovenskih — šol! Potem naj bi se bil spodtikal nad onimi udi naših društev, ki ne znajo slovenski. Kako je bilo svojedobuo v Ljubljani ? Sedaj še le je nekoliko popravila —■ šolal In ne le to. Pomisliti treba tudi, da je v mnogih mestnih hišah tudi dom — mešane narodnosti. V takih hišah deluje upliv tu-jinstva s podvojeno silo.
Pred nekoliko leti so menili nekaterniki, da z silno agitacijo kar preobrnejo Trst v tem pogledu. Ali so vspeli ? Ne, niso vspeli, ker proces narodnega preporajanja se ne vrši od danes do jutri, ampak hodi svojo naravno pot vzlic nasprot-stvom z jedne strani, in vzlic vsej dobrohotni agitaciji od druge strani. Narava ne pozna skokov, razvoj narodov pa tudi ne, Kar so pokvarila stoletja, ne more popraviti jedno desetletje. Seveda je žalostno to dejstvo. Ali dejstvo je, ki se ne da kar odpraviti tudi ob najbolji volji. Tu treba vztrajnega dela in — potrpljenja.
Najbolja agitacija so naša društva, ki zbirajo nezavednele. A s takimi treba postopati previdno. In jako slabo spričevalo bi dali sami sebi, ako bi se bali, da nas pokvarijo le-ti, ki iščejo v naših društvih narodne kulture.
Toliko smo hoteli pojasniti v obrambo naših društev pred očitanji, ki merijo daleč preko cilja. Le previdno torej tudi tedaj, kadar grajamo. Nismo proti graji, ker graja je potrebna. Narodno glasilo, ki ne graja nikoli, ne vrši svoje dolžuosti. \£od§n gledati treba, da s podiranjem slabega ne piliv. -^ šimo tudi kaj dobrega. Ne bodimo tako nespametni, da bi z umazano vodo, v kateri se je ko^al otrok, vred izlili tudi — otroka samega! In naše narodno življenje ob periferijah je res še otrok, občutljiv otrok, ki si prav lahko pobije in — razbije glavo!
DOPISI.
Iz Pomjana. [Izv. dopis.] (I n f a m n a laž.) — Odkar vodi občino ona .senca" obč. upravitelja, reete znani Ant. Bartolich, je italijanski stranki vzrastel že precejšnji greben. Seveda: zmaga o predstoječih občinskih volitvah jim )e tudi Že v nekaki .sferi" npanja. Po svoji navadi so začeli tudi takrat trositi vsakovrstne laži, kajti njih vodja, sedanji občinski tajnik, dobro vč, da italijanska stranka poštenim in zakonitim potom ne more zmagati; torej: lažite, oberajte, slepa-rite! -- to je deviza italijanske stranke, tako uče svoje podajače. Pričeli so najprvo oberati bivšega župana Beliča. Čudno, na eni strani oborajo moža, Češ, da je pojedel obč. denarja, a na drugi strani mu nočejo dati račun a, dasi mož zahteva to. Mi smo prepričani, da so njegovi računi čisti, kolikor je mogoče, a račune zadržuje deželni odbor edino s tem namenom, da vodi svoje podajače za — nos. — Za Beličem prišel je sedaj na vrsto bivši prov. obč. upravitelj, c. kr. okr. tajnik j gospod Mlekuš. Prav te dni smo čuli namreč, da je baje gosp. Mlekuš dobil na stotine občinskih doklad, a sedaj da se ne zna, kam da je prišel ves ta denar. To je najnovejša, uprav infamna is perfidna laž, spečena najbrže v središču Pomjana med .pijancem" in „lisjakom*. Ni naša dolžnost zagovarjati gosp. Mlekuša, ker ga pred poštenim svetom že zadosti zagovarja njegovo možko vedenje, povsem pa znana poštenost. Tudi prav nič
„Peter, kar si povedal, je vse res. Spiritizem torej le ni humbug. Kaj ti duhovi niso povedali, da sem dolgo v noč mislila na-te in tudi sanjala o tebi ?*
Začel sem se smejati ter jej povedal resnico.
Torej se le norčuješ z menoj. Čakaj, čakaj, kazen mora biti".
„Katero bi nastopil takoj sedaj, ako jo osla-diš svojimi poljubi".
Pred nama se je ustavil mož, katerega nisem spoznal koj, a ko se je začel smejati in sem zagledal črne, melanholične kodre, spoznal sem Vdeba.
„Kjer je Čuk, je tudi Vdeb", me je ogovoril in ko sem ga predstavil Zorki, je nadaljeval: .Veš, nisem mogel spati tam pod črešnjo, pa sem kolo* vratil nekaj časa po šumi, da bi botaniziral in vel kaj sem vjel?"
Potegnil je iz žepa zavezano rnto, jo oprezno odvezal in pokazal kosa.
„Tega sem našel samega doma v gnjezdu; vzel sem ga seboj in se peljal v Postojino".
Zorko je zanimal kos.
.Gospića, ako se ga hočete usmiliti, vaš je", ponudil jej je kosa galantno, a jaz sem ga zavezal v svojo ruto in dejal v žep.
.Gospića in Čuk! Krščen še ni, kaj, ko bi ga koj tukaj*.
Iz plesne dvorane slišati je bilo godbo, ko je kos dobil ime: .Kraševec".
Smejali smo se, a Zorka se je stresla zopet, da sem jo sprorel z jame. Njena sestra, ljubesnjiva mlada gospa, popolno podobna Zorki, in Vdeb, sledila sta. Zorka je prebledavala in zopet poru-dela, trepetala in ni mogla iti več. Bil sem v skrbeh. Komaj smo došli v njeno sobo pri „Levu*, stekel sem po zdravnika, prijaznega slovenskega moža. Pred Zorkino sobo Čakal me je Vdeb. Solze so mu tekle po obrazu. Piijel me je za rame.
.Čuk, dragi Čuk, bodi mo2, Zorka je mrtva*.
Planil sem k njeni postelji, prepozno; zvesto srce ni več utripalo, čelo je bilo mrzlo, tudi lica; poljubljal sem jo z nemo žalostjo in jej zatisnil mile oči.
.Srce jej je počilo4*, je konstatiral zdravnik.
„Kras, žalosten Kras, na tvojih tleh sem zgubil najljubše, kar sem imel, in vendar sem mislil, da mi tega zaklada ne vzame nikdo."
Khj mi ostane ? Spomin, spomin in pa črni kos Kraiovec.	j , ^
(Zvrietek.)
ne dvomimo, da so njegovi računi popolnoma čisti. Da bi vsaj bili pol toliko čisti oni nekdanjega žu-pana in sedanjega prisednika občinskega, Gugnaza. A dolžnoit je nekega drugega, da varuje ča^t c. kr. vladnih uradnikov pred tako iufamnimi lažmi. Zato javno poživljamo slavno vlado, da preišče vso zadevo, in se prepriča, je-li res gosp. Mlekuš porabil kaj obe. denarja v napačne, nezakonite namene 1 Iu, ako se dukaže, da so njegovi računi povsem čisti, zopet javno zahtevamo, da vrne oblast nje lastnemu uradnika od* vzeto čast. Mi rečemo le toliko, da je izročil gosp. Mlekuš čiste lačune, a na našo javno izjavo gledć v prejšnjih dobah po« rabljenega denarja iz lokalizovanih bratovščin še sedaj nismo dobili odgovora. Kaj je s preiskavo ? Ali naj mi spom-nimo sla?, c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru na dopis slav. c. kr. okraj, šolskega sveta v Kopra od dne 33. junija 1877 št. 245/Sc ? I Mi še vedno trdimo očitno, da dokler ne dobimo odgovora na nase vprašanje, se je denar porabil za neopravičene svrhe. Sicer pa budemo še govorili o tem.
Sploh se pa jako čudimo, da vodi še vedno občino Pomjan sedanji ob?, upravitelj, Avg. Her-bich. Ali naj svet zazna, kake upravitelje imamo v Istri ?! Torej bode vendar le treba o priliki javnega shoda v Ljubljani govoriti o tem, in o vsem, kar se je nedavno govorilo na visokem c. kr. naouestuištvu o sedanjem vodstvu občine Po-mjan. Ako je tako prav izvestuim krogom, dobro: nam tudi. Torej le na dan s vso zadevo! Zapomnijo naj si pa merodajni Činitelji, da sedaj ne bomo več prosili, ampak zahtevali bod e-■ o 11 Dovolj je bilo prošenj !
Poiitiike vesti.
TRST D, dne 10. septembra 1«»7.
O sedanjem položaja v Avstriji. Omenjali smo že znamenitega članka v „Linz.-.r Vi-lksblatt", o katerem se sodi sploh, da ga je spisal odličnjak dr. Ebeuhoch. Člankar pravi, da se zlomi upornost obatrukeije, Avstrija potrebuje krepke državne oblasti in večina je pripravljena podpirati jo; Avstriji treba delavnega parlamenta — većiua je prisegla, da si izsili to delavnost; Avstriji treba ko-nečno i krepkega utripa v življenju deželnih zborov, večina je pripravijena pospešiti ta utrip. Da pri vsem tem uiti misliti ni ua kako „razkosanje državeje uuievno samo ob sebi in brez vsacftgs "j!!. " »^lovasj? v ^ ^ 'a->p«lA*>jn ostane gotovo hrumenje nekaterih vročekrvnih mla* deničev od te in one strani. Desnica ie razvila svoj prapor, pod katerim se hoče boriti za pravice narodov avstrijskih. Večina je stavila vso svojo moč na razpolago vladi in na tej je, da pokaže, da jej je bilo resno, ko je izrekla, da hoče iskati poslej podpore pri večini. Na dve glavni točki pa mota biti obrnena pozornost večine in viadf, ti točki sti: nauk in p r a v o^ s o d j e. V obeh se nahajajo sedaj neverjetne razmere, ki so se označile vladi na razpravah. Podrobnosti iz teh razprav avtonomistov je seveda treba z največjo previdnostjo jemati na znanje, ker se je sklenilo z uzi>om na to, da se za sedaj obdrži tajnost iu si n« da gledati v — karte".
Iz izdajanja tega lista bilo bi posneti, da večina hoče ostati in da se vlada sme zanašati nanjo. Večina ima najboljie namene, da omogoči vspešuo delovanje prihodnjega dtžavuo-zborskega zasedanja in da zatre trmo obstrukoije. Seveda so to časnikarska zatrdila, ki pa se utegnejo razpršiti v meglo, kadar se otvoi.ju seje v državnem zboru. K»r sti vlada in veČina sklenili, se vse lepo in platonično glasi, dokler sti vlada in večina namreč v svojem objemu — sami. Kak« pa bode potem, ko si bodo stale sovražae čete nasproti ? V odločilnem boji še le se pokaže prava moč in — odkritosrčnost vseh strank večine in pa odkritosrčnost in odločnost vlade.
Čeh, dr. H e r o 1 d trdi sicer, da le po soglasnem postopanju večine je možno uničenje obstrukeije; tega pa ni povedal dr. Herold, kaj ostane zastopnikom južnih pokrajin slovanske Avstrije v plačilo za njihovo zvesto in trdno podpi ranje večine. Česa imamo pričakovati mi Jugoslovani od bodočega zasedanja, od bodoče smeri v drž. zboru?
Zdaj čakajmo, da — vidimo 1
Današnje vesti javljajo: Na včerajšnjem posvetovanju ministrov pod predsedstvom ceserjevim so se odobrili vsi zakonski načrti, ki se predloži delegacijam. Določilo se je nadalje, da se delegacije snidejo dne 19. oktobra.
Včeraj je vsprejel cesar v posebni avdijen-ciji ministra za vnanje stvari grofa Ooluchovskega.
O obiska carjevem t Varšavi pišejo .Moskovske Vjedotnosti", da bode imel isti za rusko Poljsko gotovo dobrih posledic. Uvedeoje avtonomne občinske oprave je samo Še vprašanje časa. Baski Poljaki zadobe s tem jedno reform, katero jim je dovolil že car Aleksander II. pod apravništvom markija WieIopolskega leta 1862, a katero so si Poljaki zaigrali z ustankom leta 1863.
Na adreso Čehov in Nemcev v sedanjem kritičnem položaju je spregovoril ,Slov. svet" važno besedo. Rečeni list pravi — v zmi-du svojih poznanih načel —, da ne more odobravati sedanje akcije za pomirjenje po posamičnih deželah, kajti pravična sprava se da doseči jedino v skupnem parlamentu po zakonih jednako veljavnih za vse narode. Nemci različnih barv so se združili v ta namen, da bi pripravili Slovaae ob narodno jednako-pravuoat. Na ta prizadevanja Nemcev bi dali Slovani primeren odgovor s tem, da bi se združili, ker združeni bi vendar mogli izvojevati si svoja ustavua prava. Iu potem nadaljuje .Slov. svet" na adreso Čehov:
„Na čeških zastopnikih pa je sedaj odgovornost za vse tostranske tlačene Slovane. Oni imajo v konferenciji in tudi brez nje v interesu monarhije in slovanskih narodov dolžnost izreči se samo za take narodnostne predloge, ki bi podelile vsem narodom jednaka narodna in jezikovna prava; oni bi bili dolžni sedaj izjaviti, da v Avstriji se doseže obča sprava z narodi jedino potem, če se vlada loti dela ne le na Češkem, temveč pri vseh narodih. Da, še več : češki zaupniki, ako se hočejo zatajiti, morajo tudi izpovedati, da je biladosela-nja njih taktika napačna, da hočejo odslej pa popraviti jo ter vslei tega popravka težati po tem, da osredaja vlada predloži ne po deželnih zborih, temveč v državnem zboru za vse narodnosti skupen načrt. Za razpravljanj takega načrta naj povabi vlada zaupnike vseh narodov na konferencijo; potem se bode videlo, sli zmaga hegemonija, kri-vičnost, sebičnost in kratkovidnost, ali pa modrost in pravičnost.
Geslo Slovencev, Hrvatov in Malonnov pa mora biti tak6 ali tak6 sprava z vsemi narodi in obWniA separatističnega stremljenja In pogajanja*.
Nemce pa apostrofira nastopno „Slov. svet':
.Nemškim hegemonistoa pa kličemo: brutalnost po darvinistiški teoriji in srednjeveškem pest-nem pravn ne spada v državo, kjer je zabeleženo v kamen z debelimi črkami: Justitia regnorum fundamentom. V Avstriji se bližamo jubileju tistega vladarja, ki si je postavil geslo: .Viribus unitis", ne da bi se jedni narodi združevali, da bi pestili druge, temveč da bi se združevali vsi narodi mo-narkije na podstavi pravičnega urejenja in nesebičnega tekmovanja v napredka. Tako govore gesla avstrijskih vladarjev, v takem zmislu govori za pomirjenje jeden najimenitniših sedanjih naših avstro-ogerskih generalov, tako zahtevajo interesi narodov in cesarstva, in tako se je treba ravnati našim državnikom, narodi pa imajo dolžuost zaupati le takim svojim zastopnikom, ki umejo skupne zadače monarhije in spec<j»lno slovanskih narodov. Separatiste je treba obsojati kakor kratko vi dueže, ki škodujejo svojemu in drugim slovanskim narodom".
Kralj Humbert in trozveza. Kako malo zaupa ital. kralj zaščiti trozveze in kako ohlajeno mora biti njegovo srce za tisto trdnost te zveze, kakoršno je povdarjal nemški cesar v svoji ham-burški napitnici evropskemu miru, čnti se najbolj iz Humbertovega odgovora, r katerem je povdarjal „sodružnost in prijateljstvo vseh vlad" za ohranjenje evropskega mira.
Med tem, ko je cesar Viljem kazal nekako na trozvezo, kakor na j e d i no zaščitnico miru, pa kralju Italije najedenkrat ne zadostaje ta .zaščit-niča" in je meuil v svoji napitnici, da je pač najbolje, ako se združijo vse vlade evropske in si podajo prijateljsko roko v ohranjenje vesoljnega miru. —■
Koliko je s tem rečenega, pač ni težko uganiti, saj se stvari v Evropi spreminjajo čudovito.
lr
Zgodovinski dogodki in stare tradicije — naj se nam ne zameri, ako beležimo to, kar je — pač niso take, da bi utrjale v italijanskem narodu simpatijo do trozveze; potem pa Italija tudi v gospodarskem pogledu ne more ostati osamljena brez prijateljstva držav, ki stoje izven trozveze in to sti v prvi vrsti Francija in Rusija.
Tu ne treba zguhljati mnogo besed. Kako Italija potrebuje dobrohotnosti vteh držav, imamo dokaz v dejstvu, da je celo s pomočjo ženitev iskala zveze s Rusijo. Potemtakem je umevno samo ob sebi, da kralj Humbert ni mogel in ni hotel s kako Solistično zdravijco izzivati 'proti sebi držav, ki stoje izven trozveze. Z dragimi besedami: kralj Humbert se čuti v trozvezi h kratu 2e že ne tujega, pač pa ne tako domaČega, kakor bi Želeli morda gori v Nemčiji. In tu deluje tudi nekoiiko kri, plemenski čat.
Humbert je roda romanskega in kakor Roman je vendar-le blizo Francozom. Humbert ostaje sicer še nadalje v trozvezi, v kateri ga drži jeklena pest pruske politike, a prav odkritosrčno želi sodelovanja za evropski mir vseh evropskih vlad.
In Avstrija tudi ne more biti posebno oddaljena od jednacih želja, saj so i zanjo dobri od-nošaji do Rusije uprav življensko vprašanje.
Konečno ostaje samo še ponosna Nemčija aunerschiitterlich und fest" v trozvezi, kajti ona se baje boji le Boga in nikogar druzega na sveta. Sicer pa bi menda tndi Nemčija prav rada zame-nila trozvezo z neko drugo zvezo, ako bi le hoteli tako — v Petrogradu. V tem pogleda so bila jako poučna tista glasovita razkritja Bismarckova.
Na Kreti so menda še vedno razmere take, kakoršne so bile: napete do skrajnosti. Sleherni hip dajajo ustaši kako znamenje od sebe. Te dni so ubili nekega Turka in so ranili druzega Turka, ki je hotel odvesti truplo ubitega.
Mir med Turčijo in Grško je menda vendar blizu, a sklenjen se ni. Ta pogajanja so se vršila res kakor bi lovili slepe miši. Najhujše so se lovili radi vojne odškodnine, to je: kako velika bodi ista in kakova bodi garancija, da se ista poplača točno. Slednjič je morala Qrška ugrizniti v kislo jabolko nadzorstva vse Evrope nad grškimi financami, kajti današnja poročila trde, da je to vprašanje vendar enkrat rešeno. Čas bi bil rea, da se zaključijo ta pogajanja, ki so se vlekla kakor morska kača.
Različne veatl.
0 našem cesarju. Njegovo Veličanstvo naš presvetli cesar je že 86 let častni polkovnik XVI. polka pruskih huzarjev. Povodom tega jubileja mu je doposlal nemški cesar čestitno pismo, včeraj pa je Njegovo Veličanstvo vsprejel o deputacijo reče nega polka.
Danes se je odpeljal cesar v Totis na Oger* sko na velike vojaške vaje.
čast komur čast 1 Litijčanke poslale so prve po gospici Ljudmili Roklek-ovi polno zaklopnico (škatljo) sladkorčkev za .bazar*, ki bode dne 19. t. m. pri sv. Ivanu v društvenem vrtu. Srčno se zahvaljuje ter priporoča slavnemu občinstvu
ODBOR
ženske podr. sv. Cirila in Metoda.
Objektivnost na naism magistratu. Kako izgleda objektivnost na našem magistratu, kadar jim je reševati stvari, ki se tičejo nase slovenske okolice, — posebno pa naših društev — o tem pričati nastopni dve kazni, katere je diktirala naša mestna oblast — kakor pol. oblast I. instancije — g. Josipu Stoka na Kontovelju in g. Franu Godniku v Barkovljah. kakor predsednikoma društev „Danica" in „Adrija*.
Bilo je predlani na dan velike narodne slav* nosti. Oblast je brisala jedno pesem s programa. Ker pa je ovadil oekdo, da je nekaj pevcev ,Danice1, a ne na slavnostnem prostoru, ampak v neki drugi gostilni in še le po veselici baje zapelo isto pese ji, obsodil je magistrat gosp. Štoka na 100 gld. globe. In ker je na isti Martelančevi slavno-sti gosp. Fran Godnik — nota bene, še le potem, kosi je izprosil dovoljenje za to od navzočega kapoville, ozir. pol. komisarja — pre-Čital pozdrav gosp. Ivana viteza Nabergoja, prisodili so mu globo 60 gld. Oba gospoda sta uložila utok na nameatništvo. Le to pa je sedaj — uvaživši stvar, kakoršna je — gosp. Štoka p opol-
n o m a osvobodilo vsake globe, g. Godniku pa je snižalo globo od 60 na — 5 gld.
Vsakdo si lahko misli torej, kako je dotič-■ikn, ki je n&rekaval ti globi, popolnoma nedo« stajalo vsake objektivnosti in je odmerjal kazni le z ozirom na dejstvo, da sta rečena gospoda predsednika — slovenskih drnštev
Toda gosp, Godnik je storil potrebne nadaljnje korak**, ne proti znižani globi, ampak v obrambo pravic našega jezika. Vrnil je namreč magistrata zadnji, seveda laiki dopis in je zahteval, naj se mn rešitev namestništva inti-mira v slovenskem jezika. V svoji alogi povdarja pritožitelj, da je ie v svojem utoka proti izpodbijanemu odloka magistrata prosil slavno namest-ništvo, da bi naložilo magistrata, naj dotični odlok izda v slovenskem jeziku. In ker ni dvomiti na tem, da je namestništvo ugodilo tej zakoniti zahtevi, je dolžnost magistratu kakor politični oblasti I. instance, da se v prenesenem delokrogu pokori ukazom namestništva, to je, da mora se slovenskimi strankami občevati v slovenskem jeziku. Pritožitelj povdarja nadalje, da ne ame italijanskega jezika ter da zadnji odlok se niti ni vročil njemu samemu osebno, ampak neki drugi osebi. Ne vsprejema torej na znanje tega odloka in ga smatra ničnim ter protestuje zoper tako ne-sakonitost, ki je obsežena v tem, da politična oblast slovenske uloge rešuje le v italijanskem jeziku.
Da vidimo, kaj poreče sedaj slavni mestni magistrat. Visoko ministerstvo pa razvidi lahko is gornjih dveh »lučajev, kako opravičena je želja okoličanov po o s n u t j u posebnega okrajnega glavar* tva. Kam pridemo, ako bodo politične oblasti toli lahkomišljeno nalagale tako visoke kazni 1 Da niti ne govorimo o sitnostih in izgubah časa, ki jih provzroča strankam tako postopanje, moramo pa vprašati vso saresnostjo: ali se lakim načinom utrja spoštovanje do avtoritete oblasti? Menimo, da ne! A tega ne treba praviti razsodnemu človeka, kaj da po-menja to, kadar ni vere v objektivnost oblasti!
tz Barkovolj nam pišejo: Dosedaj je imelo naše obrtnijsko društvo le navadno krčmo. Z nakupom narodnega doma pa je zaprosilo od magistrata za dovoljenje za večo restavracijo. Toda magistrat je odbil to prošnjo, češ, da v Barkovljah je že zadosti restavracij in da ne treba še jedne. No, mi veno dobro, zakaj meni magistrat, da v Narodnem domu ne treba restavracije, ali store se potrebn* koraki da na kompetentnem mestu nekoliko popravijo to menenje magistratovo. Najlepše pa je to, da je b la že leta sem vedno restavracija v isti hiši. A pedaj kar hkratu ni več potrebna. -O ta gospdda na magistratu, tako radi nas imajo, a bi nas uaj<aje kar pojedli.
Vpisovanja v lolo. Na državni realki se bode vršilo vpisovanje dne 13., 14. in 15 t. m. od 0. ure do poludue. Na državnem gimnaziju pa od 14. do 17
Naft domaČi polk. Jutri v nedeljo ob 7*9 uri zjutraj vrue se iz letošnjih vaj v Trst naš domači polk štev. 97 kateri je bil dosedaj nastanjen v Puliu. In zopet bodemo imeli v svoji sredi svoje domače fante, s katerimi se bodemo zamogli pogovarjati in zabavati po domači stari navadi. Zatorej kličemo dragiuj rojakom : dobrodošli na domačih tleh!
Jutri bodo imeli narodno veselico ua Opčinah in na Koutovelju. Program veselice na Kontovelju priobčnjemo n« drugem mestu- Jeden in drugi kraj sta viižui postojanki za našo stvar. Zlasti na Opčinah delajo nasprotniki sedaj z vso silo, da bi zaustavili jp^n nodilni in zdravi proces, ki se vrši sedaj tais gor;. Zato trebajo vse podpore naši pr-voboiiteiji tam gori, Nadejamo se torej, da se jutri lepo ruzdele naši mestni rodoljubi in da ne pozabijo na svojo rodoljubno dolžnost, kakor so to storili m i n o I e nedelje. Toda o tem drugi pot. Pomislite vendar, da naši bratje po okolici ne potrebujejo od nas le materijalne podpore, ampak tudi moralue vapodbuje in tolažbe. Potrebujejo in zaslužijo tudi. Res je, krepko so se lotili narodnega dela naši okoličani, ali tudi najkrepkeja roka omahne lahko ravno o kritičnem trenotku, ker ne more zmagati dela brez podpore od drugod. Prosimo torej. Vemo, da zahtevamo mnogo žrtev od naših rodoljubov. Ali sedaj je menda — tako bi rekli — nastala kriza v naših odnošajih in ne more biti več daleč ura odločitve.
Pevsko druitvo .Danica" na Kontovelju vabi na veselico, katero priredi jutri dne 12. septembra 1897 na dvorišču g. Alojzija Guština. Vspored :
I,	Jenko: „Naprej-, godba. 2. S. Gregorčič: „Ve« llkonočna", deklamacija. 3. I. pl. Zaje: .Zrinsko-Frankopnnka", godba. 4. A. A. Leban : .Slovenska deklica4, mešani zbor. 5. Fr. Majcen: „Spomladne rožice-, godba. 6. I. pl. Zaje: „Nočni stražari", zbor. 7. B. Ipavec: »Mrak-, godba. 8. I. Lahar-nar: .Ženin kos", šaljivi mešani zbor. 9. Fr. Majcen: „Venec narodnih pesmi", godba. 10. A. Hajdrih : .Sirota", poluzbor se samospevom alta.
II.	Fr. Majcen: „Sonce jarko", godba. 12 Hr. ! Volarič: „Vesela družba", mešani zbor se sprem-Ijevanjem godbe. 13. Flossmann: „Naše gospice", godba. 14. B. RogaČki: .Kateri bo", vesela igra
v dveh dejanjih. 15. Ples. Na veselici in plesu svira veteranska godba iz Trsta. Začetek veselice točno ob 5. uri popoludne, zvršetek plesa ob 4 zjutraj. Vstopnica: na veselico za osebo '20 nvč. sedež 10 nvč. k plesu za gospode 1 gld, gospodične 30 nvč. poaamezni plesi 10 nvč. Na obilno udeležbi uljudno vabi odbor. V slučaju slabega vremena se veselica prenese na nedoločeni čas.
Prijateljski sostsnek slovenskih ljubljanskih literatov, umetnikov in knjigotržoev vršil se bode danes zvečer v .Nar. Domu* v Ljubljani. Pristop ima vsak prijatelj lepe knjige in umetnosti. Dame so dobrodošle.
Ta sestanek je iz mnogih obzirov jako potreben, da se konečno združijo poklicani činitelji o ciljih slovenske literature in umetnosti in pa potih, katere jej je hoditi v dosego teh ciljev. Mi iz srca želimo najboljšega vspeha temu prijatelj* skemu sestanku ljubljanskih in pokrajinskih literatov, ter bodemo v duhu žnjimi v krasnih prostorih ljubljanskega „Nar. Doma".
Jako umesten predlog. Ravnateljstvo za javno dobrotvornost je stavilo c. kr. polic, ravnatelju na razpolago deset mest v delavnih prostorih za one mladoletue postopače, ki so v Trstu v nemalo nadlego. To je zares jeden najumestniših predlogov, le škoda, da se nanaša na samo deset postopačev, ki se klatijo po ulicah tržaškega mesta.
Cirkus Henry. Iz Ljubljane je došel v Trst velezanimivi cirkus Henry, kateri sč svojim nastopom zbuja povsodi najveće zanimanje, kjer koli nastopa. Tudi v Ljubljani je obiskovalo občinstvo prav pridno zares umetne predstave H«oryjeve. Cirkus se nahaja v gledališču „Politeama Rossetti". Gene so: I. prostor 50 nvč.v II. 30, III. 20 nvč. Vojaki pod šaižo plaćaju 15 nč.
Carsko potovanje na franoosko pobreijo. Neko parižko poročilo potrjuje vest, da se podasta car in caiica tekom zime na ladiji „Aleksandrija" na francozko rivijero. To potovanje pa ne bode imelo ofleijelnega značaja.
Smrt angležkega pomorščaka. Takoj po prihodu angležkega brodovja v naše pristanišče so morali prenesti nekega pomorščaka v bolnišnico, kjer je sedaj umrl. Včeraj dopoludne je bil pogreb.
Življenje je rešil predvčerajšnjem o polunoči štirim osebam vodja parnika „Egle" g. Bonomo. Ko je parnik plul iz Trsta k sv. Roku, se je h krati čulo blizu Škednja klicanje na morju. Parnik je plul za klicem in Bonomo je videl prekucnen čoln, ob katerega so se krčevito držali in kričali Štirje ljudje. Mej temi je bil tudi ravnatelj plav-žev, Moretti. Vsi štirje so se rešili. — Kdor ne zna voziti po morju, pa naj ostane doma.
Nagla smrt. 601etnega delavca Janeza Ma-zigo v oljni tovarni na Vrdeli je včeraj popoludne ob 5. uri zadela kap in je takoj umrl.
Izpred sodišča. V sredo sta bila na obtožni klopi tukajšnjega deželnega sodišča 221etni Ivan Peca iz Dekani in Anton Žuljan iz Škofije. Zato-žena sta bila javnega nasilstva, storjenega s tem, da sta hotela siliti ljudi, naj kriče „Živio". No, sodišče se ni moglo osvedočiti o njiju krivdi in je Peco popolnoma rešilo obtožbe, Žuljan pa je dobil le 24 ur zapora.
Izidor Jenko iz Trsta, pristojen v Wolfsberg na Koroško, je pa dobil 8 mesecev ječe radi javnega nasilstva, ker se je zoperstavljal stražaru.
15 letni Kari Veccbiet iz Trsta je dobil 1 mesec zapora — ozirom na mnoge olajševalne okolščine — radi zločina po §. 128 kaz. zak. (grdi čini proti nravnosti). Ta razprava se je vršila za zaprtimi vratmi.
Tajnik Spiro peručib,
oand. iur.
Umrljivost v Trstu. O I nedelje 29. avg. pa do sobote 4. sept. je umrlo 32 možtib, 31 ženskih, skupaj 63 sseb. Lani jih je umrlo isti teden 101. Od teh je bilo 19 starih po jedno leto, 8 po 5 let, 10 po 20 let, 3 po 30 let, 8 po 40 let, 7 po 60 let, 5 po 80 let in 3 po čez 80 let Povprečna umrljivost tega tedna je — [20 od] tisoč. Kakor uzroki smrti so po največ jetika (9) sapne bolezni (4) enteritis 4 mej 63. Pretekli teden je umrlo na kozah O, na ospcih O, šarlah 1, difteritis 1, oslovskem kašlju O, trebušnem tifusu 1.
Hrvatsko pripomoćno druitvo u Beču razpisuje natječaj za nekoliko bezplatnih stanova i novčanih podpora u školskoj godini 1897/8, na-mienjenih hrvatskim djakom, koji kane polaziti velike škole u Beču Molbenice valja, da se pošlju na družtvenu adresu : VIII. Piaristengasse 43. najkasnije do 10. listopada o. g., a treba da su podkriepljene: 1) krstnim listom, 2) svjedočbom siromaštva i 3) svjedočbom o izpita zrelosti ili svjedočbom o dvih kolokvijih iz prošloga poljeća.
U Beču, dne 81. kolovoza 1897.
Predsjednik Marko Juraj Juhn,
veleposjednik.
Za družbo sv. Cirila In Metoda v Ljubljani
so od 14. avgusta poslali: Gosp. geometer Prešern iz sv. Križa 1 gld. — Neimenovani pogrebec ▼ Borovnici 2 gld. 50 nč. — Gospod, dr. Vladimir Žitek, advokat v Novem Mestu, imenom omizja pri Št. v Kandiji namesto venca na krsto rajnega g. prof. Vidmarja 6 gld. — Po č. g. Martinu Medvedu, kapelanu v Slov. Bistrici, svoto 20 gld. 30 nč., nabrano na novi maši č. g. Antona Jerovšeka. — Po č. g. Jakobu Menhartu, kapelanu v Ormoža, 4 gld. 95 nč., nabrane na novi maši č. g. Franca Tropa v Ormožu in 6 gld. 31 nč., nabrane ob priliki veselega sestanka ormoškega gasilnega društva pri g. Kandriču na Leti. — Po č. g. novo-mašuiku Mat. Zemljiču 108 gld. 50 kr. kakor dar mariborskih bogoslovcev, zložen v pretočenem šolskem letu pod geslom: „Sveta Ciril in Metod, verni otmita naš rod!" — Po č. g. J. Menhartu od vesele družbe v Litmerku 1 gld. 40 nč. — Po gdč. Almi Erhovnic, učiteljski! kandidatinji v Ribnici, med prijatelji tambaraškega zbora nabrani znesek 7 gld. — Iz nabiralnika g. Amalije Kraj-čeve p. d. Matjaževe v Grahovem 7 gld. 15V> nč. — G. Adolfina Spilar iz Št. Petra na Krasu 1 gld. kot izgubljeno stavo. — G. Marija Muba iz Lokve na Krasu 100 gld. pokroviteljnine „lokevskih rodoljubov*. — Šmartinski otroci 6 gld. 76 nč. — Vipavska podružnica 18 gld. — Č. g. Alojzij Ve-berič, kapeian v Štancu na Šcajarskem, 5 gld. — Č. g. Avg. Skočir, kurat v dež. bolnici v Gradca, 5 gld. za mesec september. [— Iz nabiralnika g. E. Jegliča na Selu pri Lescah 3 gld. 14 nč. — Iz nabiralnika v gostilni „pri pošti* v Št. Jariju ob Taboru 4 gld. — Bog plačaj vsem darovalcem rodoljubno požrtvovalnost!
BlagajniUvo družbe sv. Cirila in Metoda
Dvestoletnica vojne pri Zenti Ravno danes je 200 let, ko je dne 11. sept. 1897, premagal Turke pri Zenti princ Evgen Savojski. (Zenta je mesto ob Tisi na Ogerskem in je bilo jako dobro zavarovano s krepkim obzidjem). Princ Savojski je po tej zmagi podil Tnrke notri v Bosne do Sarajeva. O bivanju Evgenove vojske v Serajevu je malo znano, le to se ve, da se mu je Serajevo postavilo krepko v bran in da je bilo potem, ko se je moralo udati, pokončano z ognjem. Pri Zenti so bili Turki od Evgenove vojske hudo tepeni in pognani v valove reke Tise, kjer so potonili; bila je najlepša zmaga nad Turki v vsem 17najstem stoletju: 20.000 Turkov je padlo, 10.000 pa jih je utonilo v Tisi. Paše anatolski in bosenski in Aga Janičarjev bili so med mrtvimi. Plen je bil jako bogat. Cesarski pa so imeli samo 400 mož mrtvih in okolo 1600 ranjenih. — V spomin na to zmago se je krstila tudi največa torpedovka, katera se je nedavno temu v Puljn spustila v morje na ime .Zenta". To se je zgodilo na posebno željo cesarja samega, ki je želel na ta način proslaviti spomin velikega avstrijskega vojskovodje. V kratkem se postavi princu tudi velik spomenik. Model iz gipsa je krasno izdelal kipar Josip Rona in je našel najboljše priznanje od dunajskega umetnika Zumbuscha. Spomenik bode 12 metrov visok in bede stal 138.000 gld. Dasl pa spomenik še ni gotov, vendar slavi mesto Zenta danes na sijajen način dvestoletnico te velikanske zmage nad Turki.
Velika tatvina v Karlovih varih. Minolo nedelo je v Karlovih varih najel neki tnjec jedno sobo v prvem nadstropja hiše, v kateri ima svojo prodajalnico prodajalec biserov, Josip Borski. Soba •e nahaja baš nad prodajalnico, in to ugodnost je iskoriitil tnjec v svoje zločinske namene. Ponoči, ko je vse spalo, napravil je v tla sobe take veliko laknjo skozi strop prodajalnice, da se je mogel po motvozn »pustiti doli. V prodajalnici je pobral vse bisere v vrednosti kacih 50,000 gl. in izginil. Do sedaj še niso mogli zaslediti tatn.
Bik prevrnil vlak. Minolo nedeljo je vlak, ki vozi iz Ljnbljane ob poln šestih zvečer na Gorenjsko, zadel ob bika in skočil s tira. Seveda je bil bik pri tej priči mrtev, a žnjim sti šli v smrt še tudi dve kravi. Drnge nesreče ni bilo. Sam« večerni vlak je dospel v Ljubljano ie le po polnoči, ker je bil promet ustavljen.
Krokodil v Galiciji. V vasi Mogila poleg Krakovega v Galiciji je zavladal minole dni velik strah. Otroci in kmetje ao videli več dni zaporedoma grozne pošast, ki je prihajala iz reke Visle na breg in zopet izginjala v vodi. Kmetje so leteli v mesto stvar naznanit in prišlo je več gospodov k vodi, da vidijo, kaj je. V nemalo začudenje so videli, da je pošast — krokodil. Neki tiskar Ančič je ustrelil trikrat na zver, ki se je zvalila v vodo. Potem so jo še pobijali s koli in jo konečno mrtvo potegnili iz vode. Nikomur ni znano, kako bi bil prišel krokodil v Vislo. Isti je bil dolg dva metra in je tehtal 30 klgr.
Ženski .parlament", V Ivanemgradu (Trans-vaal v Afriki) imajo ženske svoj parlament, K sejam tega parlamenta hodijo dame v najelegantnijih toaletah in se poslužujejo ondi najelegantniših govorniških fraz. Te dni so debatirale o vprašanju, da-li je bivši miniaterski predsednik republike transvaalske, Cecil Rhodes, državnik, da-li je samo
že ne! Volja naroda se spreminja vsaki hipec, kakor bi mignil in s tem ni nič". »Kaj pa hočeš postati ? Vojak? general? No, bodi generali" — N Kaj pak! Da me porazi prvi ostanek na Kobi ali pri Filipih t Ne, hvala, oče !• ,Nu, kralj, kralj pač ne moreš biti«. Bi tudi ne hotel, najmanje! Takle ubogi kralj, o ne! Toda glej, to-le, to-le bi rad bil!" in pri tem je pokazal sinko na zlat voz, na katerem je sedel krasno opravljen človek, kateremu je vriskalo ljudstvo „Da, oče, to hočem biti! Junak, katerega narod ljubi in slavi, za katega plamtijo vsa srca, možka in ženska. Kateremu letijo zlati kakor muhe skupaj in katerega časti vse v življenju in po smrti, tak mož hočem biti, o katerega slavi si še pozni rodovi pripovedujejo kakor o kakem boga. Da, moj očka: borilec z bikom hočem biti!" — Tako aodijo na Spanjskem.
Zopet umor v Bolgariji? Po „Obzoru" posnemamo, da so madjarski listi poročali o novem nmoru neke pevke v Sredcu. Neka pevka, ki je nedavno prišla iz Bolgarske v Budimpešto, je baje pripovedovala o neki „Olgi" iz Rumunije, ki je imela ljubavne razmere z nekim bolgarskim častnikom. Ko pa se je je ta naveličal, vstrelil jo je v nekem gozdu. Rumunski poslanik da sedaj energično zahteva od bolgarske vlade razjašnjenja v tej zadevi.
Kolora. V Bombaju se je baje zopet pojavila kolera. Od 98. julija do 3. avgusta da je umrlo v Bombaju 420 oseb na tej grozni bolezni. Dne 16. avgnsta je došel iz Bombaja parnik Suez, ki je imel na krovu tri osebe, bolne na koleri. Jedna je umrla v štirih urah po prvih pojavih bolezni.
Salonska knjižnica.
Novo podjetje našega neumorno delavnega slovenskega tiskarja in založnika A. Gabrščekal Dolžnost slovenske inteligencije je, da omogoči ( nadaljevauje te prepotrebne zbirke, ki hoče poleg egoist, samopridnež. Cecil Rhodes je namreč velik j izvirnikov donašati tudi prevode vseh najzname-sovražnik ženstva iu to mu je nakopalo celo ar- „itejših del svfetovu« literature. Že to, kar se mado najhujših sovražnic. Obkladale so ga z n^j- nam napoveduje, priča, da izdajatelj skrbno izbira različnejimi pridevki in jedna krasna devojka je med najboljšimi deli. Ibaen, jeden najznamenitejših Ojegov značaj zmrcvarila na najkrutejši način. No- in najveljavnejših dramatikov nafie dobe, poda se bena dama, ki drži kaj na se, ga pod izgubo časti nam v dveh njegovih najboljših in najvspešnejših ne sme pogledati ni z jednim očesom. Tako je j dramah, v drugem snopiču. Za tretji odločena je sklenil velik del „parlamenta*. Vendar pa je našel Shakespearova znamenita veseloigra: „Vesele ku-Cecil Rhodes tudi lepo število zagovornic in ko- J mice Windsorske"; za naslednje pričajo se prevodi nečno se je združil „parlament" v prepričanju in ; najboljših modernih italijanskih in nemških romanov, sicer z 19 proti 5 glasovom, da je Cecil Rhodes f Da, taka knjižnica mora se razširiti med vse kroge vendarle samo državnik.	. naiih izobražencev; ako bi ona ne naSla dovelj
Radi bi znali, kako bi tak ženski parlament j knpcev, bilo bi to le znamenje naše brezbrižnosti reševa sedanje avstrijsko vprašanje in za koga bi in potea| bi imeli naši na8protniki povsem prav, da smatrale grofa Badenija: za pravega egoista, ali ] nam očltftjo _ inferij0rn08t j
za pravega državnika? Škoda, da nimamo ženskih parlamentov, pa če bi bili tudi samo za — špasl
Koza, ki ji bankovce. Nekemu mesarju v Plznu je koza požrla že več papirnatega denarja, tako da konečno ni vedel, kam izginja denar. Nedavno temu pa je zapazil, da njegova koza žre bankovce, katere je puičal brez skibi po mizah okrog. Ko je nekega dne pustil na mi?i nekaj de-setakov, stegnila se je I^oza po listih in jih jela ivečiti. Dva desetaka je še srečno iztrgal iz njenega žrela, a tri je pojedla. Mož je takoj zaklal kozo, a bankovci, ki jih je našel, v njenem želodcu, niso bili več za rabo. Živali je najbrže dišal papir, ki se je valjal dolgo po človeških rokah iu je menila, da je kake posebne vrste zelišče.
Ka| hočeš postati 7 Sloveči pesnik Ehegaray v Madridu je ravnokar objavil v nekem listu satirično črtico, ki se glasi: Oče gre se svojim sinčkom na sprehod. „Dragi sinko", nagovarja oče svojega otroka, ki modro stopa poleg njega in še modreje gleda v svet, „dragi sinko, čas je, da se odločiS za kak poklic, ttar si dovolj, torej voli, kaj hočeš postati P Hočeš biti učenjak ? Potem za-moreš doseči slavo, postaneš luč sveta in bodeš od vseb spoštovan in čislan..." „Pa umrjem od glada! Ne, oče. In potem, da postanem učenjak, moral bi se vse preveč učiti". „Pa postani državnik. Lahko jo pribašeš do tajnega svetnika, da cel6 do ministra11. „Da bi me potem umorili. Ne, očka, tega nočem. Tudi bi se moral preveč uklanjati in klečeplaziti". „Pa se poprimi politike. Kakor poslancu se ti bode klanjalo vse in te častilo, pri tem pa ti ni treba ni$esar vedeti iu ničesar znati. „Da, da," in „ne, ne* zna rekati vsakdo iu obljubiti pa ne držati tudi ni težko — torej ostane pri poslancu ?" — | „Hm, to bi bilo že nekaj; a ne, moj očka, od vo- ! Ije in nevolje naroda biti odvisen ? Brrr I Tega '
Prvi snopič te zbirke nam podaja osem no-velic iz peresa nadarjenega »n pHjsnanega našega pisatelja, Frana Gevćkarja. Kaj je GovČkar slovenskemu slovstvu, mi ni treba iele pripovedovati, saj si je v tako kratki dobi kljub strastnemu nasprotovanju nekaterih naših slovstvenih krogov pridobil občo veljavo in priznanje kakor jeden najboljših'naših realistov. In ako je njegov roman „V krvi" obudil nado, kaj nam še vse poda njegova Muza, je gotovo zelo zanimivo, ozreti se nazaj in vnovič ogledati si, kaj nam je že podala pred tem velikim delom.
V političnih časopisih priobčena leposlovna dela so se drugod in tudi pri nas rada zbirala v posebno knjigo, ter skupno podala občinstvu. Saj se v listih raztresena le malokdaj hranijo ter so večinoma za zbirko knjig nerabna ali izgubljena. Povsem torej odobravamo misel, da so se ponatisnile nekatere Govekarjeve novele. A čitatelj ne dobi samo teh, njemu se nudijo tudi nekatere, doelej ie nepriobćene novele. Opravičeno torej trdimo, da je ta kujiga lep dar slovenskemu občinstvu, *
Dasi so te novele vse — prvenci, mlada dela mladega pisatelja, vendar nam vse kažejo Govekarjeve priznane vrline. Opisovanje v njih je tako mojstersko, večinoma priprosta snov razpletena tako interesantno, a vsebina vseh tudi tako ino-derno-realistična, da nijedna teh novelic ne zatajuje svojega očetat Pred vsem pa nam tehnika in zlog spričujeta vnovič, da je Govekar v istini velik pisateljski talent. In te sodbe nam ne omaje, ako tu in tam zapazimo kako malo hibo, ako nam sem ter tje ne ugaja kaka malenkost,
• Cena knjigi, obBegajofit ekoro 300 strani, je le 1 gold. (po pošti 1 gld. 10 nč.) torej tako nizka cena, da si jo Ukko omisli, vsakdo. V drugih velikih narodih bo dela modernih pisateljev nerazmeroma mnogo dražja.
Odkrito povem, da povesti „Primo locoa,jaz nebi postavil „primo loco", ako bi mi bila, sicer težavna naloga, razpovrst ti jih po njihovi veljavi. — V nji se nam najmanj pojavlja ona dramatičnost, ki v obče diči Govćkarjeve spise, in ki se razodeva tudi v večini novelic v tej zbirki. (Zvršetek pr.)
Najnovejše vesti.
Dunaj 10. Njega Veličanstvo ce*ar s»e je podal danes k vojaškim vajam v Toti*. Neaski cesar
dospe v Totis dne 12. t m. pop. Povabljeni načelnik ruskega vožnega štaba, Ofcručev in vojaški atašeji prispo v To ti j istega de. kakor neivfiki cesar.
Carigrad 10 Dane* j« bil v Bujuktme prvi shod poslanikov. V krogih Porte sr ozuaćnjo neresničnimi poroč la anarleške^a časopisja o 'urskih predlogih iu ouili glfde uredbe še nerešenih točk. Pogajanja med vlada.ai pa se vrše povoljno. Rok za obnovitev sej še ni določan.
Trgovinah« brsojnvke lam v
Baalmpait PSeinc* ™je«on 12.18 12 20 Pšenica aa ■pomlad 1SP8 12.07 do 12.09 OveB sta jesen 6.03 6.05. — lil ga jesen 6.6» 8 73. Koruza za oktober 18«?. £.16- 5.18
PSen.ca nova od 78 kil. f 12 50—12.55 od 79 kilo 12-60 12 65 o l 80 kil f. 12.65—1270 , od 81 k!l. f 12-70 12*76, od OH kil, lor. ——. _. Uumcn 7*10 10.— proso 6 30 6'50
Pienioa: Sredne ponudbe, omenjeno porpraSevanje, trg miren. Prodaja 18000 mt. st. 5—lOnvč. nuje. Iti 10 nvc. ceneje. Vreme: lepo.
i T?ga. 'leni niratii »lndlmr 11.92 do —' —. Za notranji trgovini t Centrifugal f. 35'/,— — ConoasBe f, SS1/,, Četvorni f. 371/«, v glaTdh f. 37'50 -■-
Havro. Kma tfantoi Rood	m sept. 40,50
en december 4125
Sas^tar* hanio« n«jod »»"ihiio /. september 33.50, »»december 34.25 ia marc 84.75. za maj 35.25. mlačno. X* aMNi «!*•» tkovaai lo* ■•ptambv« i*»®7.
Driavui dolg v papirju n „t srebra 4v.trij.kA renta v zlatu „ „ r kronah Kreditne akoije
dt>nes
102-25
10230
124.50
101.70
864 75
London 10 Lst.........119.80
Papolcuni,............9.52'/,
20 mark ..........11.74
10(1 itaJj. hr	.... 45.30
včeraj 102.30 102.40 124.55 161.65 366.75 119.80 9.62*/, 11.74 J5.15
ZAHVALA.
Podpisano predsedništvo izreka trm potom V imenu druAtva iskreno zahvalo vsem onim, ki so pripomogli do sijajnega vspeha nedeljske slavnosti; poset.no pa oni gospddi, katera je blagovolila kaj podariti o priliki veselio« in pa tSlov. pevskemu društvu* za dobro petje v cerkvi vi na veselici. PredsedniStvo 9Ddalskega podpornega društva\
predsednik	tajnik.
MateMandić	Vinko Poruše k.
Amerikanske trte
Mantlkola in Povftalis, ko v čl
in cepljene bilfe od 2—3 let, iina ua prodaj
Martin Košuta
prod. kmetijske podružnice v Sv. Križa.
GOSTILNA
„Pri dobrem lomen"
ulica Valdirivo št 14.
toći jako izvrstna vina crna, kakor tudi pravo istrsko vino po zmernih cenah:
Dalmatinsko	po ... .	36
Istrsko	„ . . . .	40
Furlansko	„ . . . .	40
Kolio	,.....44
Pivo	„ . . . .	22
Kotilo po 20 nov.
Kuhinja je vedno preskrbljena z mrzlimi in gor« kimi jedili. — Za mnogobrojno obiskovanje se priporoča prav toplo rojakom svojim zahvaljevaje se jim v naprej « velespoštovanjem	Modlicr,
gostilničar.
, Gassa di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnica)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 n(. do vsacega zneska vsak dan v todnu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10- 12. ure opoludne. Obrosti na
knjižice ...........3%
Ftačuje vsak dan od 9—12. ure opoludno. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 3 dni iu % zneske preko 10OO gld. pa ft dni.
Eskomptuje menjice domicilirane na
trža&kem trgu po.......3'/.
Posujuje na dri. papirje avstro-ogersko
do 1000 gld po........4'/.
Vifije zneske od 1000 do 5C00 gld. po 6»/,% Daje denar proti vknjiženju na posesti v Tvstu.
Obresti po dogovoru.	2-24
i	Trst, dne 5. maja 1894.
Lastnik kensorcii lista „Edinost*". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fra* Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.