gre pri proletarskem gibanju ki notabene zavzema pri nas vedno ire kroge in sega v plasti naega slovenskega ljudstva, etudi na prvi hip kaj malo proletarsko izgledajo za veliko in do dna segajoe gibanje in tenjo, dvigniti se in oblikovati novo duhovno in gospodarsko bodonost. A pot, po kateri hoe priti do vpliva, bo isto druga, kot si jo je zamislila marksistina ideologija. V tej teoriji lei velik kos fatalizma, ki sproa mnogo akcijskih sil in spravlja najire mase v razredni boj; socialistina stranka je dosegla velike politine uspehe; pravih kulturnih uspehov ni dosegla, ker se ti dajo dosei le iz zavestnega etosa in produktivne ideje ter prave izobrazbe duha. Proletarski razred je zamudil priliko, da bi se uredil v celotno kulturo, ki nikakor ni samo kultura dananjega dne in kultura, ki sloni samo na gospodarskih temeljih. Posledica je bila, da si nikoli ni pridobil prave plasti izobraencev, da si dalje ni stvoril niti plastinega ivljenjskega ideala niti izoblikovanega etosa niti specifinih misli o izobrazbi, ki bi bile saj nekaj vredne. Doktrinama omejenost strankarske ole je prepreila vsako ire in obseno obzorje in niso uvideli, da si mora tudi proletariat najprej ustvariti izobraeno elito in aristokracijo, ter da se more kulturno pomembno uveljaviti le na podlagi popolnoma premiljene kulturne ideje. Danes so literarne ustvaritve, v katerih se izraa proletarsko hotenje, e po veini negativne, polemine, in sama polemika je vedno neplodna kot vsak razredni boj. A vse to se bo spremenilo, in ele tedaj bo mogoe iz proletarskega gibanja dvigniti pozitivne kulturne sile. Treba je, da se gibanje dvigne nad parlamentarno-politino perspektivo, tako ele bo mogel ustvariti novo kulturo. Tudi svetovna revolucija bo prila le tedaj, e bodo duhovi zreli. Danes e ni govora o tem, ko gibanje e ni kulturno gibanje in nima lastnih izobraevalnih vrednot, da bi z njimi oblikovala novega loveka in po tem loveku novo dobo.
Proletarski socializem hoe danes preurediti dravo in vse meddravne odnose, na podlagi razreda, ki je menda v vseh dravnih gospodarskih telesih, hoe izloiti dravo. A moderna drava je stvor dolgega razvoja in se ne da s tako enostavnimi sredstvi premagati. Treba se drugae viveti v vse ivljenjske zakonitosti, e hoemo dravni ustroj spreminjati.
2. Kriza politinega svetovnega reda ni prav ni manj vana kot kriza proletarskega gibanja. udno je le, kako neodvisno od socialnega gibanja je potekala ta kriza kapitalistino-gospodarskega in nasilno-politinega znaaja. Zdelo se je, da gre pri tem za vpraanje, bodo li obstale nacionalne drave, oziroma ali ne bo bodonost prinesla konsolidacije v meddravnih odnosih,
Vpraanje pa lei v drugi smeri: bo li zmagala ideja sile in moi ali pa ideja pravne drave? e se zgodi prvo, tedaj bo prinesla bodonost gospostvo ene drave e pa prodre misel prava, to je preprianje, da si velike drave
Begunje, kaznilnica, svod s tukaturami (2. pol. 17. stol.)
morajo svoje vplivne sfere v doloenih mejah medsebojno garantirati, tedaj ne sledi morda svetovni mir ali vseobsegajoa pravna zveza vseh narodov, pa pa novo ravnoteje velesil, ki bi utegnilo biti do neke meje fiksno.
Zveza narodov sicer obstoja, a kako jo treba tolmaiti, je danes e nejasno. e hoemo neugodno soditi o njej, treba rei, da je danes le nova oblika, ideoloka odeja, v kateri vodijo dananje velesile svojo realno politiko; e sodimo dobro, je zveza narodov nova oblika, kako se sklepajo pogodbe in zveze, morda poglobljena oblika, po kateri se velesile medsebojno spora-zumljajo, da se preprei enostranski imperializem. Po svoji ideji pa bi zveza narodov morala biti nekaj drugega. Pacifizem in misel o svetovnem miru sta gotovo utopiji, za tako misel se more navduevati le lovek, ki ne zna politino misliti, ne pozna instinktov in gonov loveke psihe ter ne rauna z gospodarskimi initelji. A mona je zveza narodov v drugem zmislu, da zastopa idejo ravnoteja, regulacije in garancije, da se obstojee velesile zdruijo po mednarodnem pravu v novo velesilo, ki bi torej slonela na jaki kulturni ideologiji. Taka ideja pa se da uresniiti le z novo vzgojo in izobrazbo, potrebna je isto nova politina miselnost, ki jo moramo vzgojiti v vseh kulturnih narodih, treba pripraviti tla za novo evropsko zajednico, vzgojiti poteno realno usmerjeno politino miljenje, izloiti fantastiko, zlasti pa lanivo oboevanje samega sebe, gojitev kulta herojev in nacional-
119
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si