_	HI I ---
.yeab xvhi.
glasilo SLOVENSKE narodne podporne jednote
goje novo
jdba najvišjega so glede kansafike-
'iudustr. sodlsca jkMJIM dobrodošla
upajo, da bo »prejeta Ho-
.Barkleyj*va predloga.
_ington, D. C. — Železni idijo, da zdaj postoje izda novi kongres sprejme BarkleyJevo predlogo, je najvišje zvezno sodišče silo kansaški industrijski neustavnim. Organizirano k je vedno zavzemalo da ne morejo državna a narekovati mezde, de-ur in drugih pogojev pri Zaradi tega vztraja organi-delavstvo pri svoji zahte-da se mora železniški tfelav odpraviti. In ta namen tudi Howell-Barkleyjeva Ifa, ki jo je dušila Long--Hillet-Snellova organiza v zbornici v zadnjem letu. razsodbi najvišjega sodišča vi kansaškega industrij-sodišča se ne more ustva-pravega mnenja, dokler se dobi tiskana. Kljubtemu pra-Creen, predsednik Ameriške ivske federacije, da razsodba vlja princip, da se mezde, i čas in delavne razmere iorejo uravnavati s postava-On meni, da je zdaj polje od-za direktna pogajanja med kimi strokovnimi organi-|i in podjetniki, ki so or-irani.
psk cinični ljudje sodijo Ti menijo^ d^H eajvi-
rvezno sodišče earaditego od-
princip obveznega raz*o-ker imajo organizirani niki več moči za ustvarja-javnega mnenja kot delavci.
i ran i podjetniki, trgovci finančniki so postali močni, nozavedni pod agresivnim Itvom, tako da bodo več pribiti zase v svobodnem boju. Ti ciniki naglašajo, da je iste-dne, ko je bila podana razsod-približno sedemdeset stavbin-h podjetnikov sklenilo pakt, bodo podpirali drug drugega odklanjanju povišanja mez-Samo štiri stavbinslce tvrd-niso podpisale tega pakta. Pri tavi pakta so sodelovali zelo ivni stavbinski podjetniki. Iz ■hiše ni bilo nobenega prote-pa tudi ne od strani delav-a tajnika Davisa in trgovca tajnika Hooverja. Časnikarski podporniki uprave vljajo, da razsodba najvišje-»disča govori, da'organ izira-delavstvo ni ničesar izgubilo svojih pridobitev ob Času j Irvativnega političnega re-■ To pomeni, ako ima delavko moč, da doseže dobre poboje J podjetnikov, tedaj ima legal-f pravico, da to izvrši. Ampak Masnikarski podporniki ne o-■Jijo, da delavstvo nima sred-F- da razloži javnosti svoj popi in sporno zadevo od svoje bani.
klezntfarjem daje razsodbs pum. da Re izvede njih načrt 1 prostovoljno pogajanje. Ze-»vali i,(k1o v jeseni, dk Howell-jtolcvjeva predloga pride v •»odnfem kongresnem zaseda-^ nu dnevni red.
K K SPREMENJEN V OG-' E V SrftILNIO.
(kirago. III. — v sušilnici Wil-Kiln in MIH kompanije so J*'1 v Huniinici za les neznanca P*« njenega v oglje. V tej su , 1 > v**dno temperatura liO Kasneje ao dognali, kdo nec. Ne vedo pa, kako je r' v Milnico za les. Bil je Jto-I l^)lejr, zapoeljen kot Pri kompeaijL
^•šjt kuri
^*r'grad, 18. apr. — fiejk JJ^jdja rebeinih Kurdov. ja obsojen
UM**
Jjrčemj mm v
M ....	~ - "Ja ^Ipsaili i,i,»wmmmmmmmmmmmernm-—-;---
am c o^ f^TSS: Chicago, II!.. pondeljek, 20. aprila (April 20), 1925. I h	fsr le	uts. Act Oct. a, itiT, ..tkoru«d - Jms 14, ltia
Pregled daevaih fc. godkov
Amerika.
Železničarji še niso izgubili tipanja.
Grdo izkoriščanje stavbinskih delavcev v New Yorku.
Vlada toži jeklarskega magneta Schwaba radi enajst milijonov dolarjev nepostavnega vojnega dobička.
Ameriška reakcija je pretresla Kitajsko.
Po svetu.
Anglija menda namerava potlačiti revolucijonamo gibanje na Balkanu.
i Število mrtvih v Sofiji raste; več ko tisoč komunistov aretiranih.
Iz Belgrada javljajo, da so komunisti zmagoviti v gotovih krajih Bolgarije.
Nova francoska vlada stopi jutri pred zbornico.
Nemški predsedniški kandidat Marx agitira za aneksijo Avstrije.
Ameriška reakciji
pretresa Kitajsko
KITAJCEM NE GRE V GLAVO, JE BIL 'ODKLONJEN A-MENDMENT ZA ZAŠČITO OTROK.
Kajti Amerika je med njimi poznana kot krščanska dežela.
Washington, D. C. (F. P.) — Napredni kitajski voditelji, ki se trudijo na Kitajskem zgraditi pot, vodečo do napredka in do človekoljubne uprave v industriji, izražajo v svojih pismih na
ških tendenc.,
Dvfe stvari vplivati na mišljenje teh borcev za napredek v Ki-taju. Oni ne morejo razumeti, kako je bilo mogoče da so države večinoma glasovale proti taščiti otrok, ker je Amerika v njih o-čeh krščanska dežela. Ravnotako ne morejo razumeti, da se tako na široko prezira prohibicijoni-ška postava. Njim ne gre v glavo, kako je mogel kongresnik Porter tako ognjevito govoriti v ženevi za odpravo trgovine z o-pijem, medtem ko v Ameriki lepo cvete prepovedana trgovina z žganjem. Oni pravijo, da ne morejo razumeti misijonarjev, ki priporočajo, da naj Kitajci posnemajo zglede Amerike, ko njeni časniki poročajo vsaki dan o prepovedanih kupčijah z žganjem in o strašni korupciji, ki je nastals s prihodom prohlblcije. Sunjatsen je mrtev, toda kuo-mintangska stranka, kitajski dijaki in Y. M. C. A. so združeni v kampanji za izboljšanje delov-nih razmer v tovarnah, v katerih delajo žene in otroci. Ako bi bil v Ameriki sprejet amendment za varstva otrok, bi bila njim veliko olajšana agitacija v Kitaju.
Zadnja stavks v Sangaju je I-mela namen odpraviti te slabe razmere v tovarnah, ki so nastale zaradi brezsrčne konkurence v tujezemskih tovsrnsh.
preveč napeta '■<" ^
|M|M ——-S BLAM^Iaa
juiri pran ZDornico
Cafllauv ima dalekoeešne načrte aa rešitev finančne krize.
STRUNA IH« POČI
KREPKO GIBANJE JE ZA VALOVALO MED DELAVCI, ZAPOSLENIMI PRI DVIGALIH.
Njih tlaka je odmerjena ne M ur dnevno — 84 nr ne t***e!
New York, N. Y. — Delavci, ki operirajo dvigala^ so organizirani v organizaciji "Elevtta* S ta rte rs in Operators Union". Ta organizacija je pričela s kampanjo za organiziranje delavcev, ki so nastavljeni v apartmentaih hišah in ki garajo po štirinajst ur dnevno ponoči ali 84 ur v tednu. Ti delavci so dolgo časa čali ali S* pa posamič vp hišne posestnike, da se jim nekoliko olajša. Toda vsi si dozdaj so bili zastonj, stalo jim nI drugega, kot d| Se oiyanizirajo in svoje zahteve skupno predlože hišnim posestnikom.
Mlchael Flore, poslovni odbornik omenjene organizacije, izjavlja, ako ne bodo hišni posestniki odnehali, da se bo razvila stavk* Vseh delavcev, ki skrbe za v*dr-žavanje hiš, je okrog 200,000. Dozdaj je organizirana le precejšnja manjšina.
Nezadovoljnost med temi delavci je velika, ker so hišni posestniki nedavno utrgali mesdo za 10 do 16 odstotkov. Delavci bodo zahtevali povišanje mezde od 26 do 30 odstotkov in 8-urpJ delavnik« Kot minimalno mesdo apartmentnih hišah tiodo zahtevali $26 na teden.
18. apr. — Nova fran-vlada stopi v torek pred in vpraša za zaupnico, leve predloži parlamentu program.
poročajo, namerava \« i/.premeriti v marsičem sko zunanjo in notranjo o. Ce mu bodo socialisti vali, ae obrne na desnico oč. Boj s katoliško cerkvi jo ae opusti in poslaništvo pri pa-vzpostavi. Politika na-Nemčiji bo spravljiva. Od-sovjetsko Rusijo ostane-jo^eiz premen jeni. Briand, ki je sunanji minister, namerava umu s finančnim mlni-Calllauzom Čimprej rešiti e vojnih dolgov. Cail-načrt je, da nemška od-ina plača vojne dolgove iji in Ameriki, illauz opusti Herriotov načrt sa prevzetje kapitala in uvede VšČje davke; dohodninski davek ae podvoji. Vrhutega namerava pretvoriti bonde notranjih panoji!, ki znašajo ogromno vsoto 60 milijard mark, v brezobrestne zakladniške note. Dalje ima načrt za redukcijo osobja javnih nameščencev in spojitev vejnega, mornaričnega in avija* tičasga ministrstva v en sam od delfk, ki se bo imenovalo mini-sti^tvo narodne obrambe. Cail lauK tudi napoveduje ljuto vojno vojhim dobičkarjem.
prijatelje v Washingtonii, deso # gUv](Jt i, lata 1BS0 js naučila
pretreseni zaradf žaahjiH amen- jeiliVC(.f ^
morajo biti združeni drugimi delavci, ki vzdržujejo hiše, ako hočejo zmagati.
ČUDNI SO NAZORI ADVOKATA UNTERMYKKJA.
PAZITE NA 20-DOLAR8KE BANKOVCE!
Pojavili se se dobro izdelani fal-siflkati.
( hirajo. IU. — Po Chicagu in več krajih Illinoisa krožijo ponarejeni dvajsetdoUrski bankovci
Zagovarja svobodo gevora, udriha pa tedl po pekovskih d<lav-clk zaradi njih zahtev.
Netr York, N. Y. — Samuel Untermyer, miljonar in advokat, zagovarja svobodo govors, v isti sapi pa udari po delavskih stavkovnih organizacijah, kot je to storil na konvenciji organizgelje židovskih pekovskih tovarnarjev. Untermyer je obsojal torbo za grofa Karolyija, obsodbo bo-ger N. Baldwina radj njegovega govora ob času stavke svftmh tkalcev v Patersonu, v ravne tistem govoru je pe kritiziral |tro-kovno organizacijo židpvskih pekovskih delavcev. Untornkfrer" meni, da so organizirani pekovski delavci preveč trdi s svojimi gospodarji in da naj unije podpiše pogodbo z organizacijo pekovskih gospodarjev, mesto 4» prisili vsakega pekovskega gospodarja, da podpiše pogodbe za-s«. Dalje mu ni všeč, de se more vsak pekovski gospodar obrniti na unijo, ako želi najeti delavee.
Delavski gospodarji so bili zelo zadovoljni z njegovim govorom in občudovsli so njegove liberalne nauke, ki imajo za podlago manchesterski liberalizem.
ŽENSKA STAVKOVNA STRAŽA ARETIRANA.
Washingtoa, D. C. — Po dolgih letih je bila zopet aretirana ženska stavkovna straža v VVashingtonu. M rs. I)orothy Per-
SZ' t Porter, šef zvezne taj- guson, je obtožena, da je informi-ne polije, stvari občinstvo, naj r^a odjemake v prodajalni: "V se j^h čuva. Ponarejeni benkovc tej prodajalni n^tavl jenine-Z Zt in imajo serijslno števil organizirani prodajalci in proda-n r 2<l sli B-297 Nosijo sliko'jalna ni naklonjena organizira-na hTso v splošrH-m nemu delavstvu." Na poljskem ?lf££TteiiUcHs todažrrfts Modišču jo bo zagovarjal advokat ^.^klTblia	Ameriške delavske federacije.
Cesttdgev prijatd^i« Rim. IS* spr. — Prank W.
Stearns. trgovscizBostona posebni prijatelj predsedniks Cno-lidgs, je včersj obiskal Mua^^ niM^ Imela sU daljši pri vate.
London. IS. apr — Iz šte poročajo, da je ogrska vlada razpisala službo rablja, ki obeta ljudi. Priglasilo ss je 600 prosil-cev In med temi <
Vejaika revelta jI aa Pertagalske«
šnjih diplomatičnm krogov poročajo, da bo Anglija na čelu o-stal i h zavezniških sil zahtevala od Avstrlj* da IzŽene tujezem-sks komuniste i Dunaja. Na Dunaju je centralni propagandni biro tretje internacionale za ves Balkan ln jušnovzhodno Evropo. Kakor Javljajo burftoazni listi Je ta biro odgovoren za sedanje revolucionarno gibanje na Bolgarskem. Angleška vlada smatra razstrelbo v sofijski cerkvi u mednarodni čin. V slučaju, da re-
volueijonarji v Bolgariji zmapa- meu aa sam gevor~prihodnji pe-
la M0 raaienih Jo'1)0 Al*liJ* in,cltti^ tek la ta bo aa radio. Govoril bo luTmUS^mZ	saveznišlM aketje za ne- seveda te, kar mu spišejo monar-
' pad na Bolgarijo.	hlsUčnl kolovodje.
Dr. Popov,
Liabona, Portugalaka, 19, apr
— Včeraj je izbruhnila vojaška revolta v Llsboni, ki pa je živela le en dan. Čete, ki so optals zveste "sedanji' vladi, so udušils vstajo v nsdsljo zjutraj, Petnajst vojakov js bilo ubitih In okrog 200 je ranjenih.
Vstajo so aranžirali nacionalisti in na čelu gibanja je bil Cunha Leal, bivši premiJer. Zdaj ss nahaja v zaporu. General 81-nel Cordes, ki je vodil rebelne vojake, je tudi ujetnik.
Istočasno, ko so se vršili boji med rebelnimi in lojalnimi četami, so izbruhnili nemiri v več krsjih Lisbone; bilo je več bombnih eksptosij. Danes ja mir v glavnem mestu.
PODPIRALI BODO "PRIJATELJSKE" BANKE.
Tako js sklenilo delevstvo v Washlngtonu.
Washlngtoe, D. C. — VVash-Ingtonaka centralna delavska u-nija je sklenila z 30. proti 6. glasovom podpirati načrt, da se Izbere šest ali več lokalnih bank, ki so "naklonjene" delevstvu. Vseh bsnk je 47, katerim so blls razposlane vprašalne pole. Pozvalo se Js v spomin, da se js pred ne-ksj leti neka banka pokazala sovražna napram delevstvu In prizadetih je bilo $200,000, "naloženih kot hranilne vloge". Odobravanje je pozdravilo predlog, da organizirani delavci ne nalagajo denarje v banke, ki niso priporočene od delavskih organizacij.
-DKŽAR" JE HPET ZASLUŽIL
> •	$*0<MI.
Krasno, Cel. — Charles M-Hatfield, znani "dežar", ki dela dež, je te dni prejel od farmarjev v Tutale Uku vsoto 98000, ko je naredil dež. Hatfield ss je M godil s farmarji, da naredi dva in pol palca dežja. Ko je res pe-dio toliko dežje, so mu farmarji izplačali dogovorjeno vsoto In zraven so mu še dali $1000 nagrade. Lansko spomlad je Hatfield tudi zaslužil tolike, ko )e namočil zemljo. Hatfield dele del B
k*
V
ko
1000

a.

u-


stkv.—number 93
revolucijo v bolgariji
b Londona namigujejo o skupnem nastopu entente proti Avstriji, da raaiene balkanski revolucijonarnl biro na Dunaju. Anglija smatra ekaplosijo v sofijski cerkvi sa mednaroden An. LJut pogon na komunista na , v liolgarakem; več ko 1000 je aretiranih. Stavilo mrtvih in ranjenih v Sofiji raste.
Belgrad, Jugoelavija, 19. apr.
—	Potniki, ki se prišli denes Is Sofije, se prinsaU vest o najatra-kovltejšem bslem terorju. Vejne sodišče je aa delu noč In daa ln vsako ure ee vrla eksekuclje. Danes j« bile več ostrih spopadov med vladnimi četami in rs-volueijonarji v Sofiji In na d»-šell. Pravi polalaj v Bolgariji je meglen. Censor v Sofiji kontrolira vse briojavke.
Belgrad, Jugoelavija, 18. apr.
—	V okrožju Caribroda ob srbski meji so smagall bolgarski revolucionarji. 1 ki vodijo civilno vojno proti Cankovu. Tako se glasi vest iz Caribroda. i •
London, 18. apr. — Iz tukaj-
Ntrx agiHraz«
aaekeije Avstrije
Republikanski predsedniški kandidat je narsdU Is tega varala-nje sao glavnik točk svojega volilnega programa.
Berlin, 18. apK. — Dr. Viljem Marx, predsedniški kandidat re-publikanske koalicije v Nemčiji, je sinoči na volilnem shodu v Berlinu dejal, da mora Nemčija zahtevati anekaljo Avstrije, kadar pride vprašanje varnosti Francije ns dnevni red. Zahteva bo vsekakor ugejala onim staro-kopitnim elementom, ki ša niso pozabili na vslikoMsmško idejo.
Marx je apeliral na volilce, naj voli/o republikansko, če hočejo obvarovsti Nemčijo revolucija. Zmaga monarhiatičoe koalicija lahko iuove krvav prevtat, je reksl.
Monsrhisti so silno na js voljni nad zunanjim minlstVom Strese-mannom, ki je na volilnem shodu v Hamburgu popolnoma Ignoriral kandidsta Hindenburga, daai se je prej Izrekel sa njegovo kandidaturo. NHI s eno bssedico ni omsnil moparhiatičnega kandidata. Hindenburg namerava I-
Berlin. IS. apr bolgarski poslanik v Nemčiji, js danes obtoŠU sovjetsko vlado Moskvi direktne odgovornosti sa ekaplozijo v sofijski cerkvi, v kateri js bilo več ko sto oseb ubi tih. Popov pravi, da Ima bolgarska vlads originalne dokumante Is Moskve, ki vsebujsjo navodila za komunistični revolucijo v Bolgariji. Revolucije Js imela pričeti 16. aprila.
Sofija. U. apr. — Med mrtvi-mi v razdejani osrkvi sv. Krsla, ki je bila porušena s bombo zadnji četrtek, so tudi slsdsči: sofijski Šupan Paskalev, bivši vojni minister ln general Devldov, policijski prefekt Kisov, sofijski departmentni prefekt Kadalačev, vodja vladna stranke v bolgarskem parlamentu Baščev In dva vladna poslanca v zbornici Ko-lončev in Lekarskt.
Po zadnjem poročilu, bo najmanj 160 mrtvih ln okrog 800 js ranjenih. Vss bolnišnice In sani-tarijl v Sofiji so polni ranjencev. Premijer Csnkov in vojni minister Volkov sta le lahko ranjena.
Iz razvalin katedrale Še vsdno vlačijo nove'mrliče. Bomba jis bile položena v podstrešju cerkve in v hipu razstrelbe se je podrla kupole ter padla na ljudi v cerkvi. Kakor poročajo, js bilo približno 8000 ljudi v katedrali in pred eerkvljo; največ je bile vojakov, javnih uradnikov in pristašev Vladne stranke s njihovimi družinami. Med mrtvimi je tedl več duhovnov. Sofijski nadškof Štefan je težko ranjen. Se-rotnikl. ki so položili bombo, so nameravali ubiti vso ministre ln poveljnike armad«, ki so prisostvovali pogrebu generala Oeor-gijiva, kateri J« bil ustreljen na cesti v torek. Nsčrt ni uspel* ker je bomb* prehitro eksplodtel*. Ubitih js bilo najmanj šest generalov. okrog 60 častnikov. 60 vladnih uradnikov In pol ducata poslancev.
Cenkov, desi ranjen, je takoj po raestrslb! odrsdii splošno vojno stenje. Vse meje so zaprte. Le tojei. ki es lahko Izkažejo s potnimi listi, smejo odH4 iz dežel*. Sofije je dan«* vojaški ta-bor. Vlade j* zsM* straisa po-!o
KANADČANI IZZIVAJO BAN-*	KI RJE.
Weahlagtoe, D. C — Gospodarski položaj v Kanadi ja izrsd-no slab, ker se js zrušila njena poljedelska prosperiteta. Padla Js njena produktivnost, ker so padls cene poljskim pridelkom, Tako sodita Spencer Is Battle Ri-vsrja in Cootr iz McLeoda v provinci Alberte, ki se nahajata v VVashingtonu, da preštudirata davčns smernic« Zdrušonlh dr-Šav.
Spencer in Coote sta člana radikalnega bloka v kanadski sbor-nici v Ottawl. Oba sta člana tudi bančiMga odseka, ki iščs izhod Is gospodarakegs močvirja dolgov, ki so posledica vojna. Spencer sodi, da so zastopniki It Alberta pripravljeni proglasiti, da sa vporabi javni kredit brsz Izdajanja obvezni« In drugih obrsstl nosečih bančnih manipulacij. On poroča, da vodijo sdaj kanadska bančne posle štiri banke, de so vse bank* umaknil* kredit farmarjem na z*padu, da zapadnl farmski sv*t ni skoraj nič vve-dim na trgu In da vlada v Kanadi velika brezpo**lneat, ker se Kanadčani n« morajo iz**ij*vati Združen* držav*. IzjavU Je, ako kdo obtožuj« farmarj* in delavce, da so MbolJš*vlkr, tedaj se mu delovno ljudstvo roti.
Chlcege, lil. — Dva pobojnika sta napadla s kovanimi nap**Ulicami H«nry Jens«na, starega 46 let In predsednika unije tesarskih daleveev. Po napadu sta zbežal*. Jensert« so prapoljall v bolnišnico. Zdravniki Izjsvljejo, da j* poškodbs rasne. I Naped je bil izvršen ne ulici in J«n**n nI mogd dati nobenega pojasnila, ker brutalnih in strahopetnih napadalcev n« pozna.
VREMK.
Chlcego ln okolica t oblačno, morda I
Jutnovxh'«dni

PROSVET
mv foorooK
" jy 1 1111
DMS PODPOBJ
GLASILO HIX>VENSE1 NABODI
LAJfUOlA SLOVKJIMUI SHOrtU WQTOPH /BPW Cene oifU»«v pe dogovora. Rojupid ae ae racajo.
C,
Narufeina: Zedinjeae države (iaven CUra«o) f*40 m leto. $KJO a« ...........; Chkato in Cfcero na lato. *8J* m pol
1 lota Id $1J6 ta tri
$IM trn tri laaiact, in ta inolnorematvo f8-©Q.
Naalev s« eee, kar iaa itfk s
"PROSVETA1
"THE ENLIGHTENMENT
Organ tke 01
prično pravočasno zaci je, da jih razvoj v ne prehitita.
iratr svoje obstoječe organi-triji in osredotočenje kapitala
Novi problemi pred organiziranimi delavci so tukaj. Rešiti jih bodo morali sami, kajti kapitalisti jih prav nesljivo ne bodo reševali zanje, r
Owm* b? tka Sloronle

Babicription: United States (etcept Chicago) and , Cbicago M and foroign c<mntri«« »K 00 par year.
an p«r
MKMBEE of Tba FEDKEATED PRESS"
UNION LABEL APPLIED FOR
Datum f oklepaja a. pr. (April M-lf2S) poleg raiega pomeni, da ran |a ■ tem dnevom potekla naročnina. PonorRe )o
da ae vam ne uatorl Hat.
NOVI PROBLEMI PRED ORGANIZIRANIMI JS DELAVCI.
0 tem ni dvoma, da se kapital v vseh industrijah ved no bolj odredotočuje, niti tega osredotujočega kapitala pa drže v Wall §treet, kjer so nastanjeni finančniki, k kontrolirajo kapital, ki je naložen v industriji in poljedelstvu.
Nekdanji mali mojstri so zelo redka prikazen, in kar jih je ostalo, imajo ravnotako trd boj za obstanek, kot delavci. Ti mali mojstri so ostali samo še tam, kamor trusti s svojimi ogromnimi lovkami ie niso posegli Male družbe se združujejo v večje in večje družbe v manjie tra-ste, manjši trusti p* v velike truste ali industrijske kombinacije. Ta gospodarski proces se neprestano vrši v vseh industrijah in v nekaterih industrijah je skoraj ie dovršen.
Ta gospodarski proces pa prinaša organiziranim de lavcem nove probleme, ki kličejo organizirano delavstvo, da jih reši, preden bo gospodarski proces tako dovršen, da bo vsak odpor organiziranih (Jplavcev proti svojim gospodarjem popolnoma zaman, a
t . ^	' A 'V ffi x V:- i" ' i
Gospodarji industrije in financ Ho zadobili tako moč, da bodo lahko hkratu odpustili sto tisoč ali pa še več delavcev, da jih napravijo poslušne in pokorne.
Hidro-električne naprave se razvijajo, „ Ako se te naprave razvijajo in bodo pod kontrolo privatnih interesov, bodo lahko v slučaju potrebe znižali produkcijo premoga za i to miljonov ton premoga. Kajti hidro-električ-ne naprave bodo nadomestile silo, za katero so potrebovali preja premog. Odpuščeni pa ne bodo neorganizirani rudarji, ampak zaprli bodo rudnike, v katerih delajo organizirani rudarji.
Električna lokomotiva tudi že prihaja in je ie samo vprašanje časa, da se uvede splošno. To pomeni, da se bo potrebovalo manj premoga, pa tudi službo strojevodja bodo lahko opravljali neizučeni delavci.
, Kadar se vrše take izpremembe v gospodarstvu, je v industrijah, v katerih se vrše izpremembe, vedno večje število delavcev brez dela. > 2e v naravi človeka je, da se nerad Joči od dala v industriji, v kateri je že delal deset ali še več let in si je v teku let pridobil gotovo mero izur jenosti. Ti brezposelni delavci, ki bodo zaradi tega brez dela, ker jih industrija več ne potrebuje, bodo vedno tvorili nevarnost za delavske strokovne organizacije.
Brez dvoma prihajajo velike tehnične izpremembe, a te velike tehnične izpremembe v industrijah, ki ao pod kontrolo privatnih interesov, prinašajo velike nevarnosti za strokovno organizirano delavstvo.
SUKEIZUSBJM
SealAvie«, Pa. - Pred kratkem je bilo poročeno iz te naselbine, kako ae nam godi delavcem. Tudi zdaj ae ie ne morem pohvaliti z razmerami, ker ao popolnoma slabe, akoraj bi rekel, da ni nič dela. Nfčeaar ne moremo zaslužiti. Kakor Je pokazal začetek leta. bodo imeli ru dar ji leto* veliko počitnic. Tukajšnji rojaki ao sklenili
r i redi t i veaelico dne 26. spila korist Slovenskemu narodni mu domu. Naa vaeh dolžnost je, da podpiramo to prekoristno atavbo, zato kličem vae rojake iz Mlin je okolice, da ae gotovo Udeležite. Godba bo Iz Pittsburg-ha. Za vao potrebno postrežbo bo rflcrbel zato Izvoljeni odbor. Na svidenje dne 26. aprila! — John Jabkar, tajnik.
NcmacoHa, Pa. -r (Slika k con nell viHskega okrožja trdega premoga.) — Malo je slišati iz te okolice, čeprav je tu dosti iUo-vencev in Hrvatov ter vobče Ju-goalovanov. V Nemacolinu smo za piruhe dobili triintrideset-od-Htotno znižanje mezde. Docda. je še bilo živeti, od aedaj naprej pa ne vemo, kako, ker tudi sta eovanja ao povišaj i od dvanajst na šestnajst dolarjev, premog pa od $1.60 na $8. Prej amo imel plačo: poatavljalci opor $7.55, aedaj $6.05; polagalci tirov, prej $7.66, zdaj $6.06; motorniki, prej $7.66, zdaj $6.06' pomagači, prej $6.76, zdaj $4.86, delavci od znotraj, prej $6.60, zdaj $4.16; navadni delavci od zunaj, prej $4.06, zdaj $8.60.
Od vozičkov, kateri, kakor pravi kompanlja, držijo po šest-nšestdeset bušljev, je prej bilo po $1.88, zdaj pa'ravno dolar. Voziček pa ne drži nič manj kakor štiri tone in pol.
Lepe piruhe smo dobili za ve iko noč! Pozdrav vsem sobrstorti S. ft. J.! — Louls Lastiner.
postavljanja bil. Za njimi tudi
ie pridejo na vrsto železničarji.
Prišla je spomlad in tudi čas,
Ako hočejo strokovne organizacije odvrniti-to nevarnost, se morajo nanjo že zdaj pripraviti.
Kadar se izvrše izpremembe v industriji, so potrebne izpremembe v strokovnih organizacijah. V srednjem veku in skoraj do novega veka sem so zadostovali cehi za rokodelske pomočnike, da so se bojevali proti poželji-vosti mojstrov. Ko se je pričela razvijati industrija^ se ustanovljale atrokovne organizacije stare šole, to je po rokodelstvih in brez tesne medsebojne zveze. Nadaljnf razvoj je prkllil te strokovne organizacije, d. so ustano-	Sft
vile zveze, v katero ho pripadale lokalne organizacije ene | da bi al drug drugemu očiuvali stroke. Nato so se te zveze združile v narodno zvezo in i neresničnosti. Svoji k svojim, to kasneje v mednarodno, daairavno so delavci ostali t Jo- * ^i""}1
srs^r:1?! ^ h« s^^arsssfi
d lis tri j a pa zahteva industrijah* organizacije. Tehnični 'v napradno delavstva
razvoj v industriji in osmlotečenje kapiUla in industrij -----
v rokith vinlnn m U M t imaiuul uviaii .... »Vi....!, .i. _
8 pota. — Po Minnssoti je od novembra naprej tulila mrzla burja, ki je nesla snefinke v oči. Po zatiijih ao ae delali kupi sne. ga in zameti. Vae Je kakor čez noč minilo. Teko sem opisal ie v začetku marca. Debeli led aa ezerih ae Je stajal in danes je vsepovsod leps spomlad. Brstje U poganja ob jezerskih krajih, ptice aelivke že pojo iz gnezda, fad ravno ozelenelo trato ae tu pa tam tudi le pokaže zgodnji metuljček. O letošnji veliki noči je Mi tudi v Minnesoti že resnična spomlad.
H| spomladjo pa je prišlo tudi veselje, zvoki godbe so ae spet zaslišali in navdušili stare in mlade k veaelju in zabavij>ri atomskem pevskem društvu "Sloveniji" v Evelethii, Minn., katero je pod skrbnim vodatvom iz Chicaga došlega rojaka Kuhala ml. Ko nam Je v začetku zbor zapfel lepe domače peami, amo se ■4lihu zazrli v naš Triglav, v slovensko domovino. Občeznani rojak Bratulič i Eveletha je v vzpodbudnem govoru orisal mla-< O in hitro napredujoče društvo.
ovedal je, da je društvo nepolitično, uatanovljeno sa povzdigo naroda in izobrazbo. Tako Jo bilo na prvi pondeljek po veliki noči ko Je bila prva prireditev te spomladi od društva Slovenija. Na vrati pa so še druge veselice, prav kakor ae »podobi za apo-mladai čas, kar je tudi ^ ker tu ao rojaki drug s drugim,
Cle Elum, Waab. — Umrla je Katerina Pirnat, roj. Selišnik,
doma iz Solčave pri Celju na Sta- — ______________
jerakem. Pokojnica Je bila bobia|ki ao ostali Še kaj močni, tri tedne in je umrla dne 1. apr !a Starosti 14 let Imela je srčno napako in vodenico. Pokojnica je bila v Ameriki kaka štiri leta. Tu zapušča soproga, hčer in brata, v starem kraju aina, brata ln tri sestre. Ima le nekaj sorodnikov v Somersetu, Colo. Pokojna je bila članica društva "Nova doba" it. 871 S. N. P. J., katere Člani ao ji priredili krasen sprevod. Sprevoda ae je ud4ežilo tudi društvo "Dobrodošli" št 79 S N. P, J. iz Cle Eluma z zastavo in je položilo kraaep venec v zsd nji spomin.
Hvala gre vsem članom dru-Štva, it. 79, ki smo vsi korakal /a njihovo zastavo proti pokopališču, Civilni pogreb ae je vrii dne & aprila ob dveh popoldne od hiie.Nosti. - -
Upa hvala gPe gdč. Mary Medved za njen trud, ko je ila okoli slovenskih len in nabrala vsoto* osem dolarjev, za kat _. je kupila cvetlic. Hvala^iruštve-nemu predsedniku Franku Bi-tencu, tajniku Valentinu Hmeli-ču za njun trud, ki sta vae lepo ukrenila. Dragi pokojni članici pa žalimo val skupaj miren poč*-tek, jLahka naj ji bo ameriški
zemlja.
Rojaki, pristopajte k Sloven aki narodni podporni jednoti! — Frank Moskon, član druitva št.
Ivptrl) odprla
i|a||H||aa
mmesemapa
Piše Leland Okla sa Fed. Press
btcuMvr AO^CIAVUI D{JVIIUIUU| I,	--------- ----- —' 1
Zakaj so ljudje ravno zmesi r^	resnice. Ako bo«
sirupa in žvepla prepisovali tako I r®"!il?> P1?® ' Pr»v gotovo \m čudotvorno moč. nihče ne ve. Ai-l™*****1 }n razglašeni za laži
ke. To ae je zgodilo meni. — Fa
Oni
.................v Chleagu imajo baje
v rokah vedno manj gospodarjev. t>a zahteval« da J'fSf*?4 ^^^^ So pa val emdd, Th indiutrijKkih o^nl^lj ^ e^rm.llTrijT.Jv^r.^v^! aka organizacija, ker bo tovarnar lahko najel prvega <le-!ka- P™* meter njih Je, da jim lavca, ki pride vprašat za delo ne glede nato kaj zna in1	}" ^^ ^
kaj nežna, ker bodo stroji tako izpopolnjeni, da ne Moj	*
potrebovali lačuanih delavcev.	M |Činkov njUl Naukov. Kdor m
Ako strokovna organizacije ne bodo vpošUvale tega ^T^^TVTiSL ps dejstva, bodo prišli prav zanesljivo trdi časi trpljenja za kaaneje. Do takrat pa naj delavce, ki bodo aahfevali velike žrtve od njih etrani. Te-	i« vklali
- M delavd lahko Izognejo, akolH^ ^ 10 « ^ -
Poglejmo klešče odprte delav niče, kakor pritiakajo na organizirane rudarje! Za zlato dobo meriško ceaarstvo bogatih vlagateljev zahteva podložni delav aki razred doma. Odprta delavni ca je domača stran imperializma.
Vojna je ostavila tri mogočne delavske skupine, ki so mogli od bijati "božanske pravice" denarnih mogotcev: železničarske delavce, rudarje in atavbinske delavce Druge močne unije ae ne tičejo tako direktno oanovne ia duatrije, v kateri je finančno diktatorstvo tako zakopano ka kor v strelnih jarkih.
Strategija odprte delavnice od leta 1*24 je« bila, da se izstradajo označene skupine, da ae bodo rade same podale s časom in pri stale na odpravo nezaposlenosti kakor si ftelijo bogati podjetniki Prvi so prišli na vrsto železniški. delsvci, mehaniki iz železni ških t delavnic, ki tvorijo trdnjavo kovinarskih delavcev. ■ manf kakor enem letu je bilo 200,000 odslovljenih in železnice qo obratovale naprej brez popravil ali pa so se pogodile proti o-gromni podkupnini z neunijski mi podjetji. Bilo je naznanjeno izprtjje, proti kateremu ao delavci bili trpek boj, toda zaman. V dveh letih, med Ča3*>m, ko so deaottiaoči imeli čiato malo za-alužka ali pa nič, ao železnice iz-ailile leta 1922 atavko po delavnicah. In železnica je stala za hrbtom železniških družb. ■Unije kovinarskih delavcev so izgubile veliko članstva, izgubile ao pravico, da prodatavljajo večino delavcev, ki ao zaposleni po železnicah, izgubile so svojo odporno silo. Stavkovna akcija je bila razbita.	*
TW- :
burškem premogovnem polju. Unija Je bila primorana izključiti lokale, katerih vai člani ao pričeli delati na nekaki ajepilni kooperativni podlagi v svrho, da se rešijo pogodbe in dobijo delo.
Nova ______
t Cenjeni K. T. B.! Spet se 0|rt
šam in zraven U pošiljam "(][
Kdo je prihodnji? Na vrstoUo župnije sv. pridejo unije stavbinskih deUv- je priletelo v roke KvrZ J cev, ki pa ao aedaj še kolikor to- fblizu Stefano^h,' lfko varovane radi velike zahteve|Uhko dobiti; aaj leže cel,,
K?kof vWil' je v "Clasilt
izkaa davkov^ ki jih plačujejo t
| rant Bogu. Črno na belem lah! čitaš, da denar gre Bogu! Ko i čltaš dalje, najdeš, da ie Ka! mir z duhovskimi i»močnil vred vzel $2706 plače, mežnar
SH.. ^	... ,v*el $1281.60, farovft z družin
ko ljudje radi jemljejo takozva- pritiklinami je požrl blizuH
okrepčila
tm
na "spomlad na (spring tonics).
; Dr. Matthias Nicoll Jr., zdrav-	_
stveni komisar države New|» farani'plačali v pre^ijTm1]
škof je vzel $1000, papež je dob $92, garaža za "Columbia Sii | je stala $427 itd. Vsega sku*
York, je v nedavnem radio-pre- tu $24,278.70,v blagajni Sil davanju dal sledeči dobri re- sUlo $424.72. Vidiš, tako / w ^
Bog!
Ali to še ni važne za nas, ki 1
cept "»pomladnega okrepčila". ■fJemlji vsak dan dobro dozo I
aolnčne svetlobe pomešano z ži-1 plačujemo davkfc .Zanimiva vahno hojo. Naj aledi primeren nova dogma, katero je prokl obed, v katerem naj bo vsaj ena miral Kazimir. Citaš jo na pr zelenjava. Privošči utrujenemu strani "Glasila župnije sv. štel telesu vsaj osem ur spanja. O- na". Dogma ae glasi; Osveži med tem pljuča v svežem "Vaak človek je dolžan B01 zraku, ki naj prihaja akozi od- vsako leto desetbio svojega z prto okno. Ko vstaneš, rabi | siužka in pridelka* to je lOc, 4im več vode, zunaj in znotraj." Ta recept — enostaven in po-
vsakega dolarja .... Kdor nT prostovoljno tega davit ceni — je sledil obširnemu raz- Bog že najde način, da ga dob
govoru, v katerem je dr. Nicoll zasmehoval starodavno navado
How*a that for free peoplel a free country? In v 20. stoli
takozvanih apomladnih okrepčil. ju* Ni čuda, da je ubogim lj Zlasti žveplo in sirup sta se sma- dem pod smrtnim grehom prep tihdo in ae Še vedno tup*tam vedano čitati kaj drugega k amatra kot izborno pomladno 0-1 kutarski list in Ave Marijo. ]
krepčilo. Otroci so se bali že aa- * oglasim.—Neizpovedan gre
me misli na studljivo dozo siru- nik' (
__.• ___». *__• _ .____ I	e e e
pa in žvepla, al) mamica je smatrala tako' toniko za neobhodno potrebno začetkom spomla&i.
Na daa s resnico! Dopisovalci, varujte se, da
e e e
Uganka.
Žena ni človek — pa je rodi človeka. Kaj je to? — Rdeča V
Čudotvorno moč, nihče ne ve. M cer v nečem je pomagalo, aaj ME^JKE^ airup odvajalno aredstvo. Ali'manca'MUlston'Ww-vsako«moderno odvajalno sredstvo bi ravno tako pomagalo. Za srečo današnjih otrok ni
sta airup in žveplo nič več ^Ito&ffiZSi Wis* popularna s aUrši, ali, ako čk>_ IromKa' Miiwaulcee, Wis.
vek sodi po raznih oglasih o to-nikah, ki naj. okrepčajo in čistijo telo, mora človek le sklepati, da mesto nepotrebnih lekov prejšnjih Časov imamo dandanes So manj Vrednih lekov, sa katere ljudje trosijo tnnogp denarja.
e e e
Vae za cent, k v oder in dolai
Ljudstva ljubijo vojno, stradi .aje, goloto!... Pirčev list zaključuje, da ljudstva v Evropi vračajo nI
Čudežnih lekov za vse sploh desno, to je proč od aocializm ni. Medicina, ki lahko pomaga kajti socializem jih je pahnil enemu, utegne imeti na drugega nesrečo.	I
najhujše posledice. Je le enaspo- Yes, siri Socializem, ki dr mladanska tonika za one, ki ču- Evropo v pesteh zadnjih 50 le ti jo ono "spomladno utrujenost"! Je vzel ljudstvom vsa ogromn ali -"spomladno mrzlico". In za bogastva. Zato ae vračajo h Poii to toniko je dr. Nicoll dal zgor- carejem, Hindenburgom in dri nji recept, ki bo lečil tudi naj- tim takim proleUrcem, ki ljub bolj težke slučaje in poleg tega N° mir, demokracijo in svob< nič ne stane. — F. L. I. S. I <*<>	m^^m
e e e
JvgMlivij«
Dogodek ŠL 46.
(Prva in zadnja apov#d.) Deset let sem bil atar, ko m Elektrifikacija ptujskega po- šel prvič k spovedi. Bila je tuc Ua. V nedeljo dne 29. marca je [zadnja. Župnik mi ni dal odv« prvič zažarela v vasi Zlatoličje ze. Rekel da sem že zapisa )ri Ptuju elektrika, ki je bila pri- pogubljenju, čeprav še tak ilopljena na daljnovod falske [ mlad. Sel sem domov in premii elektrarne v Ptuj. Ob tej priliki Ijal, kako bi ušel pogubljenju ae je vršila v Zlatoličju lepa do- Spomnil aem ae neke družine, k
mača veselica.
je bila na glasu« da je brezver
Nesreča v rudnika. V premo- gk*- ^ tiste družine ni pošilji irovniku Podlož-Hrastovec se je|9v°Jih otrokov cerkev. K njemi i 0. marca pripetila težka neare- Krem in povem kaj ae je z meoo < a. Rudar Maka Sepej je padel v *f°dilo, da me Je župnik obsodi 10 metrov globok rov ter ai pri v Pogubljenje. Mož ae nasmeji padcu razbil lobanjo. Zlomil si je M11 P»*vi, da me kmalu reši po tudi desno roko terzadobil rane	^al mi je neke knji«(
po vaem teleau. Sepeja šo v brez-1in llst "Rdeči prapor". To čitaj
upnem stanju prepeljali v mari 1|"
borsko bolnišnico.
je rekel, ps boš rešen vaeh «tra hov. Bes sem čital ln v kratken času me je minil *$rah pr«
ZDRU2ENE DRŽAVE TOZUO peklorn' *»*0 Je bila moja prvi BETHLEHEM KOMPANIJO. Jf0^ tudi "dnja. — John ii
Philadelphia, Pa. — Vlada je vložila tožbo ( na zveznem di-| striktnem aodišču, da ae iztirja
Hcrminie, Pa.
e e e
_____Št. 47.
Kako aem vero izgubil, namre od Bethlehem kompaniie"^d I Itro v katoliško maMkovanjaf $11,000,000 do $16,000,000, ki so f"? * v gUreln ^^ Ne vt
.111 _■__.	_	_	IraVA aa AA k.lt	--------
Odprta delavnica je zadela rudarje. Unijake jame po tllinoi- Wii plačani preveč za delo v voj- ^ 90 99 biU dMtlti 909 su. Indiani. Ohiju, West Virgini nem času. % Pri Mohorjevi družbi tako Ji. Kentuckjrju ln po mnogih ru-	---I »n6111« enkrat izdali v
dfcčih južnega zapada ao bile .prlailjene, da obratujejo le polovico Časa. V mnogih slučajih ao jih zaprli popolnoma, dočim «o neunijski rudniki presegali v o-bratovanju vae prejšnje rekorde. Nekatere unijake jame ao ao po akoraj vaeh diatriktih tudi previdno odprle, da ao pričele obratovati pod odprto delavnico.
Na aadnji konvenciji podjetnikov v Clevelandu, ki ao prišli a centralnega polja, so prinesli tudi aaprej zaključek, če ae do-aedanje izpiranje rudarjev «e ne bo iskaaalo učinkovito, da bodo 1 T)»r ln uvajanje inlprte delavnice razširili tudi aa Penaaylva-
KJE 8TA?
bili čsatlti gosi-sij
lil
_j ~ -... ______________poezij
Simona Gregorčiča. Simon C1
.	-----"	Itorčič ji bil duhovnik, toda K<»
Anton Humar, rojen leta 1887 aem čital njegovo peaem 'flove-v Uorlci. V Ameriko Je prišel ka nikar", sem takoj vedel, da teta 1820 in je stanoval v NVw , on ni verjel v humbug. Ta pcwm Yorku. Išče ga brat Fran jo Hu- — ki govori o večnem prenav-
UdiSh^
m&r.
nur v Vidoncih. pošU Gornja Lendava, Prekmurje.
J^P I^eajak. rojen v Novem mestu. V Ameriko je priiel leta 1908 ln Je stanoval leta 1914 na naslovu: 1111 Wood Alley, Brsd-<k*k. Pe Išče ga nečak Ivan Olinjec, Sudnlčka. br. 7, Zagreb Naproša ae vaak, ki mu Je kaj m*»o o imenovanih osebah, ali Pe iskana sama, da ae zglaaita ■^<-n*raiai konzulat S. H. ^ iS® Wost 22nd St., New York
lUaaju, a smrti ni nikjer, mi j« dala misliti. Kdor dobro opazuje naravo, ve, da res a^ nobene smrti. To, kar imenujemo * " Je le razpad oblik in sno/i. ki * po zakonih narave povrne v polne ln Iz prvin nastajajo / nove zgradbe. Od tistega časa ne verujem več v nobeno hum • gorstvo In ne bojim ae amrti. (»r»'gorčiču pa bom hvaležen vse svoje življenje. — Geo«e G<*-

J0JEK,
HH
HLAVSKE
(Federated Press.)
Lih	krogov.
^^^ija brivcev je izvo-14 "tedenskega poviška. •iodha, ki velja za tri le-brivski* delavcem $30 | in 60% prejemka, kar
^icna L W. W. jejupi-poslo^je za svoj glavni poslopjem nahaja na 3383
,|m0!it ave. Tu bodo vsi u-proetori kakor tudi tiskar-! kateri se bo tiskalo osem r< organizacija se preseli v po v i stan 1. maja.
družba ukradla unij-ako znamka, ^neapolis. — Peoples Bake-[Co ge mora zagovarjati pred htm, ker rabi unijsko znam-, kruhu brez dovoljenja U-i, Družba je pretrgala pogod-ianijo in uposluje skebe, to-, pniko še vedno rabi, da za-^odjemalce. Unija pekov-delavcev št. 231 je tožitelj.
ibljeni delavci se organizirajo.
tshington. — Severnoameri-igentura Mednarodnega de-m biroja lige narodov po-, da so zastopniki organiza-ohabljenih delavcev v Angliji j i in Franciji pred krat-jmeli konferenco v ženevi, uteri so ustanovili medna-
0	zvezo pohabljenih delav-Odbor zveze apelira na de-(v vseh dežel, ki so trajno ibljeni pri delu, naj še orga-tjo in stopijo v svojo internata.
Stavka predilcev.
|olyoke, Maas. — 360 predil-vHadley Mills je zastavkalo dni. Zahtevajo 15 odstotkov lika. Stavko vodi neodvisna jevna unija predilcev in tkal*
rkarji odpro svoje delavnice.
Vashington, D, C. — Unija Lkarjev in sobnih slikarjev, Savkajo že dva tedna, je skle-\ odpreti svojo delavnicoT Deri bodo sprejemali dela brez Ička in služili $10 dnevno ko-r zahtevajo.
tanala noče organteiranih
delavcev. hkxico City. — Delavski orga-storji, katere je poslala Mehi-delavska federacija v sosed-republiko Guatemalo na ju da organizirajo ondotne de-e, bo bili izgnani po odredbi tenalske vlade. Nekaj orga itorjev je bilo vrženih v za-Guatemalska vlada je o<jre-I, da v republiki Guatemali ne
1	biti delavskih strokovnih u
"
i.
mci«


i
komur grb mar.
Ce je urednik skrivnostno sladko
ginjea
Takrat vse dvojno vidi! Navadno vodo smatra za brinjevec n brinjevec pa za vodo; privatna lastnina ae mu zdi, da je javna, naobratno se mu pa javna astnina zdi, da je privatna. Za-0 tudi ni nič čudnega, ako ima pri pisanju uvodnikov še večjo smolo.
Takemu uredniku ae ne sme zameriti, ako piše, da so v Chica-gu državljani/ zavrgli z velikansko večino predlog, da bi mesto "astovalo cestne železnice, ker državljani niso zavrgli takega predloga, ker ga ni ijilo na glasovanju, ampak so zavrgli umazano kupčijo, ki so jo nameravali privatni privilegiji in interesi izvršiti pod krinko javnega lastništva. Takemu tovarišu se daje-,io le dobri nasveti, karati se pa ne sme.
In če se urednik v dvoji skrivnost no.slad k i ginjenosti jezi, ker je taka kupčija propadla, v katere je sam zaljubljen in jih prav rad podpira, in ker je tudi "Pro-sveta" pripomogla, da se niso izvršili načrti privatnih privilegijev in interesov, naj sede na led n sedi toliko Časa na njem, dokler se mu ne bo skrivnostno-sladka ginjenost jpkadila iz glave. Ako se bo ravnal po tem nasvetu, si bo v bodočnosti prihranil marsikatero blamažo v slovenski javnosti. Za urednika, ki je dan za dnem skrivnostno sladko ginjen, prihaja tudi nevarnost, da se nekega dne pronajde v palači, v kateri imajo umobolni brezplačno stanovanje in hrano. Za tovariša je mogoče še čas, da krene na pravo pot.
|lE l»A
JE KONEC ŠTORA?
PRO-
vezarji na delu v inte-
resu cestnoželezni-ške družbe.
Propaganda za termlnsko pogodbo je pričela.
IZKORIŠČANJE OTROK CVETE NA BOMBAŽNIH NASADIH.
let ;
I ^^^HH' MRI^RHBI
i
Akron. a Kakor ima vsako leto avoje sezone, pomlad, poletje, jesen in zimo, tako tudi ta-hko naštejemo več dob v našem New Vork, N. Y. — Organiz*- življenju, katere so Izmed mno-wija National Child Labor Com- gib najvažnejše: sezona mlado-mittee je študirala izkoriščanje atl, starosti, samskega ali zakon-otruk na bombažnih nasadih v skega Življenja. Ker sem sam še Teksasu. Študije so se raztezale v sezoni samskega življenja in prek &eat okrajev in na »98 dru- poleg mene mnogo drugih, zato-lin, ki štejejo skupaj 5.121 oseb. rej omenim le is omenjenega I Ugnalo se je, da belopoltni otro- kroga. Vsak posameznik ima ci izgube eno četrtino čaaa od I svoj življenjski roman, svoje 1-šolskega obiska, zamorski otroci deje in miaH. ' pa polovico časa.	Slovenski pečlarji ali samci
OtrOci v starosti od šest do kakor ostali Slovenci smo raztre-šestnajst let delajo po devet do šeni po Ameriki in največ zapo-enajst ur dnevno na bombažnih sljeni pri trdem delu, to je po nasadih. Pomagati morajo pri Rretnogokopih, rudnikih, gozdo-sadenju, kultiviranju in okopa- vih, tovarnah in vsakovrstnih vanju in zopet pri pobiranju drugih podjetjih ali poklicih. Kot bombaža. Otroci so prisiljeni drugi narodi največ is Evrope. |SAPADNO OKROftlRi delati revščine njih starišev. tako smo*tudt Slovenci prišli iz Ti fakti govore, kako potrebna nekdanje, sedaj razbite Avstri
Ptiptn« l«bml
IT.
-SS Sa LAWNDALB AVB, CMICAOO, ILUNOt*
lavrfavalni odbor: UPRAVNI ODBBtP^M
[ koMškoc«
R. f. D. T,
Bok 1M. Jokastew*. Pa.» kl taja* Mottkov T*rk» lajelk BUo Novaki ml ktetajalk Ma Vocrkki arodalk zkslls Me U\ upi •vitel) (lotila PUle ©edlaa.
POROTNI ODaRRl
. tatr a. i^il^^a^ci^fJl7tu TiT^SSkmit b»-
A«£ w«x Krk^Okio; Mar, Ud«»kk. MM B. RUgevar ŠH, CM* UL| Joka Msll. Bm ll^gUoWoo,^o
OSREDNJE OKROtJRi BU. Notak, sroSooSalk, MtT4» «. ImAsls Ase* VZBODNO OCROftJRi Js«sb AeiktoŠM, Bss Mi, Mesa Fj^
je federalna zaščita otrok.
DOLGE delavne uhe PREpovedane ZA OTROKE v nrw YORKU. ^
je v Ameriko in največ v tej generaciji namenom, da si kaj prihranimo ter se čez nekaj časa zopet povrnemo, da si tako izboljšamo svoje gospodarstvo, katero je bilo posebno teško za Slo-. Albany, N. Y. — Governer I vence. Prišli smo sem navadno l0"*^ Smith je podpisal Moorove pred- «mo zdravi in čvrsti« ker logo, ki določa, da ne smejo otyo- Pri. trdih delih niso slabih ci več delati v tovarnah kot štiri šslsll, drugega pa seveda zna-in štirideset ur v tednu. Podpisa- Mi nismo prav dobro kot kana je bila tudi Trumanova pred- Prvi 'job\ Prišlo je sem tudi ved-loga, ki določa, da se mora od- no".več samskih kot oženjenih, fikodnina zaradi poškodb izplača- in ftajbrž zato, ker so samski bivati že štirinajst dni po poškod- H *>°lj prosti, kar ni vedno pri bi. Sedaj se je izplačevala Ide oženjenih. tri tedne po poškodbi. " Ko smo se naselili po naselbi-
-.---nah, smo si prvo poiskali primer-
50,000 uradnic v Rusiji. no delo/pozneje smo se pričeli Washington, D. C. «— Tukaj- polagoma privajati ameriškim šnji ruski sovjetski informativni razmeram, katere so mnogim
issssk lerke. BFD. % Bu 114. „ Astos asUr, Bos 1M. Gro* Rsas^ SS |a|MapO, Frank Klan. m. i hUkoUs, Mtaa^ ss Stv. sap.
Nadzorni adbor:
rasi Bsraav, grišušslk. NI WWs«r BU CM«se, R. Na. I. RMsdsk. IU. i Prsak bKUBf.
Združitveni odbori
I RtcharS I. Ss-BU CUsage. n
PrilnšaRi Prsak Akš, I1M ta. CrswM A?s- GUssse, m.| Isfts Ovsa, IIBt.Nak, Cklcago, Ulj Joka 011». MM Se. CMflsa Park A«S.
CMssgsT&L
VBROTNI BDRATNIKt Dr. P. I. Etra. UM Bt Osli Avs«
s glavahal ilkarslkj M
POZORI -Is, ss vrli taksist
va A PIBMA, M ss asasšsjs as pešk gL irHn<sBM ss i ssšalštvs a N. P. In MIT U Se. Uvašals Ara, Cklssge, UL
VSE SADEVR BOLNIŠKB PODPOEB BR N A SLO VB i šive B. N. P. K SUMI So. Lseatals Ata^ Cktosc^ m.
DKNABNB POŠIUATVB 1)1 BTVAR1, M ss ttšsfs si lilljluMlgZ es Is Jodaeto vsfie ss asslsvsi Tajalštvs B. N. P. U M*T4» Be. Lava-
biro poroča, da je približno 50,- bolj ugajale kot v sUri domovi 000 žensk uposlenih v sovjetSalh * P°leir tega so se nekateri uradih.	| čedalje bolj seznanjali z ameri-
škim jezikom, kl je bil pogoj k boljšemu ušpehu pozneje.'
Pred svetovno vojno je bilo priseljevanje in izseljevanje mod (Glasovi Članov 8. N. P. J.' ia I Slovenci nekaj navadnega. Sli so I svojo površnost Tn gledajo, k j« je čitateljev Proevste.) | nekateri v domovino, čez čas se njih svoboda ... Pričnejo se do-
zopet vrnili, ker bilo Je zelo pro- msči prepiri, ki pozneje navadno ColUawood, Ohlo. — Ze lan-1 sto v tem oziru. Med svetovno končs Jo na sodni jI. ako Isto je bilo dopisniku dosti| vojno je bili skoro docels prekl-| Ds ni sporszuma v zakonu, Js
VHK ZADBVB V BVRSI B BLAGAJNIŠKIMI POBU ss psšttja|s as ssslov: BlsfslaUkm B. N. P. L MIT4I So. Uwašsls Am, OUssse, m.
Vso prHelbs |l«d« poslovasls v (L Itvršovslsssi slksre as aaj sellleN Pasi Borforla, prsMalka asissrasss sikors, Iksr aaslev |e sfsraL
Vsi srlslvl as gL psrstnl sšssk ss ss| ssšttjsjš ss assksvi Martta sikor, Bos t7t, Bsrbsrtea, Okk
Vsi dopisi Ia šrsgl spisi, assaaaBs, oekai. asveš«Ma Is sshh tss ku le v avosl s glssUsn |da»li, as| ss psEUs aa asdsvi -HpOBVRTA8, BIT4t ie, Usmisls Ave, " *---
JAVNA GOVORNICA j
dosti ali nič skusili ssmskegs življenja, in tudi ne imeli veliko iskušenj sa seboj. Ko so Že v kletki, pa sačenjajo premišljati
bridge, Maaa. -j- Na zvez-harvardske univerze so doda je najbolj oddaljena . ki se lahko vidi z naj-im daljnogledom oddaljena »emlje en miljon aVetlobnih Ta zvezda je med zvezdo-|i poznana kot NGC «822. vezdoznanci so izračunili, a-J bi zračna ladija plula BOČin-P s hitrico šestdeset milj v u-P ne da bi se ustavila, tedaj IpotrelK.vala 33,815,000,000 let Moape do te zvesde. phovni, ako jik kdo vpraša, «o nebesa, pokažejo proti ne-M, da so nad zvezdami loznanci jih s svojimi naj-daljnogledi niso odkrili Natoru, ki se razteza med tiio in najbolj oddaljeno zvezdi ae Vidi le z najboljšimi nnogledi. Za to zvezdo je zo-P pro«t„r, zvezde itd. Torej so W*** še l>olj oddaljena. Do te jMj oddaljene zvesde, ki se Ml z i boljšimi daljnogledi, ae [potrebuje več ko tri in tride-■ miljard let, ako se potuje "»»da», s hitrico šestdeset milj lri 1' ( ovni. pa pravijo, M ^ ni star šeet tisoč let. Kje ltf)r'j duše očakov. Ali ao že Bp-le v mdieaaT Ia če so U '»"no hitrico ao potovale?
Springfield, lil. — Parlamentarni vslarji in zakullsniki ao bili na delu v Chicagu in Spring-fieldu pri razširjanju propagande v interesu cestnoželezniških interesov.
Zastopnik Henry A. Blairja, predaednika čikaških cestnih železnic, je delil "Public Service Magazine", list, ki zagovarja privatne , interese za javne potrebščine, v interesu terminskega dovoljenja, po katerem lahko družba za javne potrebščine nadaljuje z obratom svojega podjetja, četudi je potekla koncesija.
Občinski svetovalec Wiley W Mills, po poklicu advokat, se je izrazij, ako bo sprejeta Barrova predloga, da bo izvršen korak za šestdeset let nazaj. Mills je bil eden glavnih nasprotnikov De-verjevega načrta. Menil je, če bo predloga sprejeta, da bo konec "homeruli" za javno potrebščine enkrat za vselej.
"Postava za devet in devetdeset letje bila sprejeta v ilinojski egislaturi leta 1865, toda a-mendment k postavi za ilinojsko komercijalno postavo, predložen po senatorju Barru, ne sme biti nikdar sprejet," je rekel Mills.
Temu je dodal, ako se ljudstvo v Chkagu in v drugih ilinojskih mestih na kaj združi, tedaj je potreba, da se zedini za home-rulo". Barrova pnpdloga uniči lokalno kontrolo nad transpqrtan jo in drugimi korporacijami za Javne potrebščine.:
"Zdaj razumemo, zakaj ae ni moglo odložiti splošno glasovanje glede zadnje cestnoželezni-ške odredbe. Noben član splošne zbornice naj ne glasuje za to ne-sramno predlogo, ako »jj*^ Jien se umakniti iz politlčnegs Kj^je naglašal Mills.
Proti Barrovi predlogi so se o-alasUi tudi bivši župan Carter H. Harrison in stari poslani-Sadnji so izjavili, da U predlog« daje preveč neomejene moči gie-S tranaportacije in korporacij za javne potrebščine.
i kvanstonu JE SE >1 \LO CERKVA.
PRE
p^Mon, IIL — Župnik dr. ' r Brown je pHčel x a-I a ne nabere sklad pof dolarjev, ki naj služi za W>" prve kongreeijonalne
Lmi sto je še zdaj cerkva.
povedano, ko ae je prala zadeva njeno prlseljsvsnje Dl Ukoj po i- med mnogimi psč več vzrokov, v G. S. Zdaj se izrašs kot uradns ati pa je bilo vsako leto bolj ome- Prvič, ker ae šenijo premladi; oseba, slovenski funkcijonar v Ueno, tako da kar jih sedaj pri- drugič, pa ker prideta dve osebi Collinwoodu, ki "nepristraneko* de pod kvoto iz Jugoslavija, ni I skupaj, kl si nisU prav nič .<im-vabi člane v mišnico, da bi jih vredno računati. Kakor mnogo- patični. Radi simpatičnosti je dobivali po glavi in drugih delih krat zadene sprememba postav pač težavno v izbiri, in izvrštnl AJi v glavnem gre radi največ nekatere, tako so tudi za- eksperti bi morali biti, ako bi 1-domovega gospodarstva. Veliko dele nove priseljeniške postave meli zmožnost spoznavati lastno-članov je bilo primoranlh opusti- ne samo naa samce v Ameriki,Isti drug drugega. Ako bi Imeli ti avoje navadno delo pri domu temveč tudi pečlarice, sevsds v te smošnosti, bi bilo vsspovsod radi politike, ki so jo nekateri stari domovini, ker ne morejo veliko več slošnostl. zasejali v korporacijo. Dopisnik več v velikem številu sem prlha- Dalje povzroča veliko nespo-sam najbolje ve, kako so nasto- jati, kot so poprej. Tsko je pri- rasums v zakonu revščina, bole-pali ob svojem Času, ko so se ime- Čelo primanjkovati nevest za un, a tudi trmoglavost ali seblč li izkazati kot uradniki korpora- samoe. Večina vse, ki ao še došle Uget. Mnogi si domišljajo, da je cije. Za vzgled Je treba aamo vze- aem, ao ae pomožile, ker ameri-1 Vse njihovo prav, in al ne dajo v ti aemenj iz leto 1924. 1 ških dorastllh Slovenk pred ča- glavo, da šena ve v mnogih slu-Dopisnik naj kar lepo prizna, som Je bilo še malo. Ob enem pa čajih več kot moški. Da lahko da ae pod njegovo kontrolo žtpi-Ne bUo oP^iti, da samci ao bili Urkjt nezadovoljnost med zakon-rajo vrata S. D., da ie na ta na- bolj prvim naklonjeni Sedaj ae-] §k|ma radi tega, je umljivo.
SAMO DVA MESARJA NA vi "	DIKU.
Wash»ngten. D. O-j Benjamin C. Marsh, ravnatelj Narod; negs farmarskegs svsta, pra% i % s£j> vlogi na	j
dva velemesarja mesto petih. s^ ko se potrdi Annour^^ združitev. ^rshjep»«uše^ as bodi ta ta dva	..M«
\H odstotkov meddržavne klav-industrije pod svojo kon-
čin lahko napravijo pozneje pri-1 veda ss je pričelo obračati v temi pri vsski stvsri js treba po-s topi i dobri delničarji ieškodl jI- oziru. Fantje, ki so ostali po sva- misliti in vzeti v prstrss, bodisi vi. Se prodno so asdanji prišli v tovnl vojni v Ameriki, In teh je še pri posamezniku, tembolj pa sedlo 8. D. je naglašal, da mora- veliko več kot deklet, tudi sedaj v zakonu, kaj bi bilo v izboljša-mo igralci dramakega društva ne gledajo toliko ali je Ameri- nj0 jn sporazum obeh. Zakaj pa podpirati obe struji. Pa m* je čanka ali "grinsrcaM, kar js v v društvih, pri vlsdah Itd. veči-odgovoril užaljeni član. da oa te resnici nekaj nespametnega. na odločuje. Opaziti je vse lepše spada mpd ljudi, ki kakor noš PravHno bi morali gledati le na življenje, kjer ni tUU sebičnosti režejo na dva kraja. Kdor dela dobre lastnosti, simpstije in lju-1 ter si drug drugemu dsjo dopo-za napredne ustanove, ne ntore bežen drug napram drugemu. vedati, ln stvar se mirnlpi potom tudi delati za nazadnjake. iVve Večkrat se je Žo slišala govori- v korist cele družine porsvns 9 ima pri nas predstavljati S. D., sa, da so Inosemke boljše Žebe, al y mnogih slučsjih tudi žens druge oerkev. Torej kdor dela/se po mojem mnenju so boljša sme- vse premalo vpoštevajo svoje 3. D., ne more tudi za cerkevlče rikanaka dekleta za one, ki ml-1 može, ko Jih enkrat imajo. Ne je pošten in odkritosrčen. V tem I sli jo tu ostati. Onim, kl mislijo pomislijo, kaj js žens brez moCa. e bil položen temeljni kamen se-1 iti v stari kraj, so pa boljs one Hiša brez soproga Js toliko kot soglasju, ki ga je pričala sejati hz »tare domovina, ksr so vsjene neslana juha. V drugem slučaju cerkev.	" I drugemu standardu življenja j« pa seveda soprog neprecenljl-
Ustanovilo se je pevsko dm-1 kot Američanke. So pa Izjeme, da Ve vrednosti, posebno takrat, ko tvo "Lipa" večinoma iz članov I je ravno nasprotno. Ce Je prava jt treba plačati račune. Za take društva "Soča". 8tvar je vodil ljubezen med zakonskimi, ze ne||n druge vzroke ima vsaka neo-kaplan, ki je po navodilih is trn- gleda na omenjeno, rovža naloži) malo pristopnino. Pečlarsko življenje nI dolgo-Clan, ki se je hotel vplaaU, je časno, dokler je človek mlad in moral enostavno plačati galono Ndrav, In ne brez cven^a. Živi vina. To Je bilo kajpada na kvar -vobodno brez skrbi, kot zs mu S. D., kajti skupni ssstanki ao se zljubt Da pride starost, so le vršili po privatnih in skrivnih U^iki, kl na to mialijo. Le kadar pivnicah. Pri takem triumfira- kita začne prihajati, ss sačne aa-nju je "kultura" šla v glavo, da mec tedalje bolj dolgočasiti ter I kateri so ns bosrdih, mso videli drbgegs kakor rdeči t| čadalje pogosteje pradstovlja- včasih imenovsni pečlarji, oni na Collinwood.	ti, da bi ss bolj srsčnega počutil, "furnleh«d rooms" ali po hotelih.
Danes pa prihajajo s oljkovo ko bi imel družico. MUH jo si na I so pa še "športi". A v teh vrstah vejico v kljunčku. Tako je zagie- način, kakor je rekel naš nepo- smo val pečlarji ali samci, ie si dSTdopisovsIčevs klobasa beli sabni peanlk Simon (ir.-gorčlč:, kuhamo sami ali pa če nam an dan v A. D., neki drugI liet pa je »Gprjs mu kdor v nesreči biva geljd prinašajo jedila, odgovoril, da nočs priobčevatl Ia- sam. a srečen ni kdor srečo vživa Prppričane bodiU pečlarice, ti ia ColUnwooda. Poslal ga je|sam."	Ida mnogi pečlarji, kl so navaje-
V splošnem sa opazi, ds ssmsl I ni gospodinjskih del, znajo ceni-so zelo redki ki si kaj podbrejo, IU v poznejšem življenju tudi de-
ženjona ženska cilj v svojem življenju si dobiti nekoga, ki je bil tudi pečlsr. Ko ga t* enkrat ima, pa mnoga misli, da Ima "llttle dolly", s katerim as lahko poljubno igra.
Slovenci navadno Imeuujemo pečlarje one, kl si sami kuhajo, so samo
AH smemo sahtevatl darila aa-ssj. O tem vprašanju ss je ras-vlls v beri luških listih obšlrns debata, ki šs vedbo ni zaključena. Neki bivši zaročenec, kl Je razdri svdjo zaroko, js namreč zprošil vprašanje, aH Je upravičen zahtevati od svojs bivše za-roAnke nazaj svojs darove. Izvedenec v teh zadevah mu Je pojasnil zsdevo takole:
Vprašanje povrnitve darovanih predmetov srfvlsi od tega, če sta bila darovalec in obdsrovs-nec, v tem slučsju moški in ženska, zaročena ali ne. Ce sta bila zarotena ter sta si resno obljubila zakon, je stvar sledeča: nln, kl js obdsrovs! nevesto, pa jI Js potem Izneveril, nima pravice zahtevati, da mu ženska vrns ksr Ji je dal. Vsseno Je, Iz kakšnsgs vzroka Js zapustil zaročenko aH nevesto; glsvao je to, ' ds Js on kriv ločitvs obojlos. Ce pa je ženska krlvs, ds ss js par razšel, tedaj tudi ona nima pravica zahtevati nazaj tistega, kar je dala svojemu zaročencu.
Povsem drugačen pološaj pa nastane, šs zahtevajo nazaj predmete ljudje, ki si niso obljubili zakona, torej toki, ki ao šivali bodisi v tskozvansm "ras-msrju" in "prijsteljstvu". V Um slučaju js običajno, da ss daro-vsni predmeti sploh ns vrosjo v«>č. Izjems ae naprsvl lahko samo v gotovih slučajih, n. pr. če se Je darovalec napram obdaro-vancu Izkazal globoko nehvaležnega. Val darovani predmeti torej ostanejo v rokah tistega, kl Jih Je prejel.
Iz tega Izhaja splošni zaključek, da so darila vedno last tiste-gs, kl jih dobi. Zshtevstl nazaj, ksr Js komu dsrovsno, pomeni skrajno netaktnost In brezobzirnost. Tudi v u m slučaju torej obvelja Istlnltost nsšega narodnega proftovora, kl pravi: "Kar je dano, Je v zemljo zakopano."
Glasu Naroda v New York, kateri ga je priobčil s podpisi.
Dooisovalec naglaša. da ae na-U<Wim ss jih večina povspe do |<> svoje boljše polovice. Ce se pa
............. 'boljšega stališča, ko so se poro- zgodi slučaj, da katera uide, pa
čili. Med temi jih je veliko, ki si tudi pačlarju prav pride znanje pa ns morejo pomagati iz raznih I gospodinjskega dela. Bolj ru rod. zaprek, ter Imajo vsi trdno voljo Up pa pride sa one, ki niso bili al izboljšati avoje goepodarstvo. i vajeni gospodinjstva poprej.
Slišijo ae izraze od mnogih, da Mnogi ne spoštujejo svojih ar samci bojijo šenitl da so strm- žen aH se jih neksko naveličajo, hoprtci ali sftbičnešl. Da Ia as! kakor bi se človek naveličal eno Kar umen človek dobro ve, kak- aH Isto jed neprestano vživeti, šno nalogo bo Imel v zakonu, ter | Postili na j M as nshaiks dni ia
giba k svobodni misli. Vprašanje nastane, zakaj Je potem glaaoval /a izključitev delujočega člana zm prospeb 8. D.
Pritrditi moramo, da so neka-terim ljudem pravila naprsnih ustanov le krpe papirja. s« i « b, jih sa te ne smatrali, bi njih B-radl drugače gledali na pretepače v lastni organizaciji. Taki
niki M morali
bodo imeli dober tek.
KOŽNE |
povzročajo mnogo trpi Janja v teh siuujih je trsba jemati
ESKO

Gena BO centev.
Jf 1 ■ «y> '
E3U
Iz ztfitkiv prirttolma
Spisal Pavel GraMj.
(Dalje.)
In brezdvomno je, da ao ae med brezštetimi svetovi vkljub tesni sorodnosti, ki jih speja, rodile izjeme, nebesna telesa brez žlv-ljenskih pogojev, na njih je to-rej val razvoja obstal pred pragom življenja. Večin* nebesnih teles pa je neizogibno poklicana, da rodi življenje.
____Se enkrat poglej na nebo,
prijatelj, predno ae ločiva! Ozri ae v to prostorno hišo, po kateri tisočgiaano odmeva vrisk in jok
življenja---- Okleniva se.
tovariš, kako sva majhna, kako ava nična v svoji rodni hili!... Kako ava mogočna! Zemlji in aolncu ava braU in vsem brez-brojnim zvezdam, v nebesnih meglah nam je tekla akupna zl-bel!
Sedaj pa lahko noči JVitri pa, ko bode zahajalo solnce, pridi zopet sem na obrežje in aedi k menil Pa bodeva govorila o Življenju po tujih svetovih in iskala človeka po vesoljstvu. sprehajala se bodeva po sedmerih zemelj-nih sestricah 1n po avetovih, ki
jim aijeio mnogotera, vijoličasta, rdeča in zelena aolnca. Sposnava-joč prirodo, postaneva rialeins njene neekončnoatj!
BL
Skalni grebeni molče v pora* j a joče ae jutro. V strmih prepadih med njimi še spi črna noč, odeta v mehko meglo, za zadnjimi smelimi stožci konec obzorja pa že vataja mladi dan.
Vijoličasti svetlobni trakovi se vžigajo na vzhodu, valove črez obnebje in ginejo proti za-padu; smaragdnozelena luč ae bojuje ž njimi in jih premaga slednjič popolnoma — toda le kratek čas se veseli avoje zmage. Zelenkasta barva omedleva in ae prerodi« v svelorumen ton, ki žari kot čisto zlato; in kakor da bi hlapela kri izza horizonta, zardevajo zlati prameni od tre-notka do trenotka močneje. Nebo te ti zdi poauto z mandelje-vim cvetjem in vedno intenzivneje ie zakrvaveva. Mahoma se vžgo najvišji vrhunci gora v rožnatem bleaku ... v titanaki mogočnosti, kopajoč se v žare-čem morju krvi, vzhaja solnce.
Bodi mi pozdravljen, mladi bog!
Kakor od sveže krvi kipeče
MU se spuščajo tvoji Žarki na drhtečo zemljo, v ljubezni objemajoč sleherno stvar. V sladkem tvojem objemu zahrepeni mrtva gruda po Življenju, Id se vsepovsod porajp iz nje, sesajoč moči iz vročih tvojih pramenov.
Hrepenenje po življenju! nikdar ga nisem razumel tako globoko kakor danes ob prebujajo-čem ne dnevu vrhu sivih gorskih orjakov. - --—~~ ~ ; - -c—
S prvim jutranjim mrakom sem odrinil iz planinske jkoče v gorovje. Korak za korakom ae u-mika bujna dolinska flora gorskim rastlinam; pritlikavo drevje ae nagibije k tlom, listi cvetlic poetajajo raakavousnjati in ao poraali z nežnimi kocinami; planinska cvetana v karakteristični svoji obliki me pozdravUa in hrepenenje po življenju diha iz nje.
Znaki planinske flore imajo na tebi pečat hrepenenja po življenj^ tiaočglasno mi govore o ne-odoljivi njegovi ekapanzijski moči.
Dolgotrajna zima odene planine v mogočen snežen plaič; pošteno se mora truditi pomladno solnce, da se prekopljejo njegovi
IIIMOR JE
Spisal E. Kristan.

!<WW I
Prihodnje tri dni'je bil vea zbegan. Ali mu Slavka pač odgovori? In kaj mu odpiše? Vfcasi je šel po ulici mirno, počasi, a vendar ni videl ničeaar; hodil je mimo pcodajalnic, prišel je na obrežje, srečava! je ljudi, ogibal se je iz-voščekom, ne da bi opazil kaj. »
Cetr^l dan še nI bilo nobenega odgovora. Njegov nemir je naraščal ... in osmi dan je) bil resno bolan. Zjutraj je šel v šolo, a na poti j js občutil tako slabost, da se je moral vrniti. Legel je zopet v posteljo. Po vseh udih gs je treslo,1 kakor bi imsl mrzlico, in razgreta mla-deniška domišljija mu je dopovedovala, da bode moral umreti. Telo mu je še bolj oslabelo, drhtel nI več, v postelji ps končno tudi ni mogel več obstati. Oblekel ae fc in zlezel zopet ns prosto. Komsj se je gibal. In v prsih ga je peklo ...
tfaj bode to? . . . .Umreti bode morali del je v mestni park in poiskal-prostorček na prazni klopi med grmovjem, kamor je prišlo malo ljudi. Vse bolečine zadnjih dni so se zopet obnovile; zdelo se mu je, da se pam ssbi smili, in plsksl je, da bi ae bil kamen omehčal. Naposled ni imel več solza in tako je bil potrt, da nI mogel več čutiti bolesti. Tedsj je počasi vstal in nekako kljubovanje se je začelo gibati , v njegovi duši.
"Saj vendar nisem več otroki Pa kaj, in Če me tudi ne ljubi. Ako umrem, je itak vseeno. Ons bode kriva, ona. Ako pa ozdravim' —kaj 1 Nsj Is ns misli, ds je ons sama. Takoj si poiščem drugo. Ali pa — ne. Ne zaljubim ss tako hitro. Sedaj bodem Izbiral. Kadar ps najdem svoj ideal in se ošenim, jo obiščem pa ji pokaftem, da sem tudi brez nje lshko srečen . . i"
Ts hip se js domislil, ds je tudi moških ns svetu in — Slavka je lepa. Koliko ženinov bode iztegovalo roke po njej! Tudi pna bode lahko izbirala ln lahko našla. Pred oči mu je sto-pila slika. Videl jo je ob objetju drugega, ki jo je privljal na prsi in poljuboval. In zopet mu je bilo, kakor bi moral zblasneti.
Ssm ni vedel, kako je prišel domov. Vlekel se je kskor senca, ln ko je prišel v svojo sobo, je padel onemogel na divan. Nekaj ga je dušilo, da bi bil glaano zastokal, toda is grl* ln lz pral šj mu ni mogel izviti noben glas. Dolgo je letal na dlvanu; misli so mu ginile, občutki so mrli. Naenkrat Je skočil na noge. Plašno in vprašujoče se je ozrl po sobi. Bilo mu je, kakor da se je nekaj zgodilo, a ni vedel kaj. Tedaj mu Je pogled obtičal na mizi. Oči so se mu razširile in roke zadrhtele.	/
"Kaj Joto? . . . Pismo!" » Njeno pismo I
Sedaj mu je dvajset let, a tako otroško bo-Jsčefa in upajočega, platno radostnega čuvstva Bi Imel, ko mu jih je bilo komaj deset. Nikdar As, nikdar. Bal ae je odpreti to pismo, ali pa ao mu bili treaoči se prati preslabi, da bi bil odtrgal omot. Buljil je v papir s Čudnim, motnim pogledom. Naposled je sedel na stol pri oknu in počasi prereza! ovitek.
Najprvo Js pogledal podpis, kakor ne bi bil vedel, čigsvo je pismo. "Slavka! Slavka!"
2e to ga je msveselilo. Cital je njeno ime; ta hip mu js bilo to akom toliko vredno, kakor bi atala ona sama tukaj. In jm—Slavka. 1'od-piauje ae samo a krstnim imenom I
• Oh, tf neumni Veljko! (ki otročjih nog se poanata; kako pa naj bi se drugače podpisala?
"Oh, ti neumni Veljkoto je bilo tudi v pismu , . "Da, da. ti neumni Veljko, dasi al dve leti starejši od mene Ali ti ninem rekla, da ne poznaš ljubezni, da ne vei ničesar o len-akem srcu in o njegovih čuvatvih? Ako bi \>il tako velik filosof, kakr*»< na si se vtaal delal, bi bfl moral le tisti večer vedeti vse in razumeti vse. Zakaj pa ml nlel pokledal v oči? Nikdar prej te Se nieem imela tako rada kakor tisti Ne vem naUntno, kaj ml piiA
ml še vss črke plešejo pred očmi. Samo to ti povem, ds si neumni Veljko, smpak moj neumni Veljko. Ali je to dovolj? Ali hočeš še več? Slišiš, moj Veljko, samo moj Veljko in jaz tvoja, aamo tvoja Slavka! Zakaj?—Kaj mi a»r, zakaj ? čutim, da te ljubim, pa najsi bode 0aJ-metno ali pa neumno. Ljubezen je menda Vedno neumna; ako je pametna, pa ni ljubezen. Tako, tu imaš odlomek moje filozofije. In zdaj zbogom. . . Čakaj. . . Tega pisma ne odpof-I jem danes. Caka£ malo! Trpi malo! Ako ne trpiš, itak niai vreden moje velikanske ljubezni, ti neumni moj Veljko! Majhno kazen af sploh zaalužil. Torej na svidenje—tvoja Slavka. "
Opišite sijaj aolnca, kadar vzhaja v maju, opišite Škrjančkovo pesem, k^dar se dviguje v jutranji zrak, opišite vonj rože, kadar se je ravno razvila iz popka. . . tiste nebeške sreče, ki jo je Veljko Čutil ta hip, ni mogoče opisati. <
"Trgi malo! Neusmiljena. . . malo! Da veš, koliko sem pretrpel! A kaj sedaj to! Sil j je končano, končano ln sedaj je vse dobro." "
Popoldne je bil Veljko zopet zdrav kakor tista pelargonija, ki je cvetla na njegovem oknu.
IV.
'U! Jfi*
Morje se širi v daljavo, tja v nedogled — V bezkrajnost, v neskončnost . . . Daleč, daleč, tam nekje splavata morje in nebo skupaj in tam izgine vse; Um je tudi konec miali. Človek bi gledal v to čudno daljavo in plaval po nedold-čenih občutkih, ki mu jih obuja, ali misliti nt more ničesar. Vsak hip se mu zdi, kakor bi moralo iz one sive, drhtajoče nejasnosti <nekaj vstatf — ali pričakovanje neznane, v temno slutnje povite prikszni je zsapsno in leno, vse postajs nekako mirvansko. . . Počasi zdrsne pogled po tisti-eteni doli, počasi splava po širni planjavi nazaj, ssziblje ae po lshnem valovju, a po žarkih, ki se lomijo v vodenih figuracijSh spleza gori proti jasnemu nebu, kjer se blešči solnoe v žarki svetlobi, vabeč v spomin vse krasne pravljice o Heliju in Eroau, Tam zadaj večna uganka, šušteča skozi vesoljnost — tuksj življenje s avojo ogrevajočo toploto, s svojo svetlobo, s svojim neprestanim gibanjem . . .
Na kameniti klopi na koncu dolgega pomola aedi mlado dekle ln bulji črez morsko planjavo v nedogled. Lahen vetrček pihlja od vzhod-ne strani aem in kroti valčke, da so videti, kakor nebrojni kodri; piha ji v obraz ter se igfe z njenimi črnimi lasmi. Morje ima neko bafr-vo, katere ni mogoče prav označiti; modro ni, zeleno ni, aivo ni, in vendar je modro in zeletio in sivo; tuintam se spajajo atruje, mestoma olje,, mestoma širje; spoznati Jih je po barvi, ki je tu temnejša, Um svetlejša od druge vode. In aolčni žarki jih barvajo. '
Luka je polna ladij, ali proti italijanaki strani je morje prosto. Samo v smeri svetilnika. a daleč, daleč v ozadju je opaziti nekoliko ribiških čolnov s pisanim, rumenkastimi in rdečkastimi Jadri. Zdajpazdaj ae popelje kak čolnič mimo pomola, kakšna majhna ladjica sa premog ali pa flnancaraki parobrodič pohiti po Juki — drugače je vse mirna Dekle ne opaai niti tega gibanja. S avojimi velikimi, aijajnlmi, črnimi očmi gleda tja ... nekam ... kjer plavajo alut-nje, kjer ni ničeaar atvarnega. In tja, tja hrepeni njena duša, ki Je sama želja, ki mre aa čudnimi, nepojmljivimi tajnami, za nekim ne-opianim livljenjem, kakršno je mogoče aamo Um — Um zunaj — Um daleč — kjer ni zemlje, kjer ni ljudi — Um ... kje. oh, kje? . .. Morda Um zunaj na Širokem morju . . . morda ...
Nad morjem podrhtava zrak; videti Je ras-ločno, kako se ziblje, hitro, hitro, nepopisno hitro. Prav tako se trene njena duša, ki aili v tiste neznane kraje. Tisti zrak je pravzaprav njena duša In njena duša je tiati zrak. ki bi ss rad rasti ril nad vso širno planjavo tega skrivnostnega morja. Brez mej, brez mej. . . t
Kolikokrat je Še sedela doma. v svojem malem primorskem meetu tako ob morju, ne na umetni klopi, temveč na pri prosti naravni po. čini. pa je zrla v morje. Tam je bilo drugača* a tudi Um »e je odpiralo Uko v nedogled no daljavo ln tudi tam ao Jo obhfjaii isti obtut* Po glavi, ki j« bila vedno pokoma alutabnisa njenih čuvauv. Je bUakntta L M "
žarki skozi debelo sneženo odejo
in poljubijo ak*lnaU gorska tla. V gorkem poletju že raja življenje po dolinah, tu pa se Šele pre-dramljajo življenake sile. Z močjo hudournika vzkipe proti oživlja jočem u solncu; kot bi trenil, zacveto in z&duhte gorske planjave — in zdi ae ti, kakor da bi od trate do trate donel enoglasni jek: "Hitimo, hitimo!"
Hitimo! le se nagibije živijen-ski dan, fe jretino se nagne do kraja, mora biti naše polje posejano in požeto in sadovi poshranjeni po žitnicah; izpolniti nam je ljubezni in rodu sveto dolžnost, oploditi se moramo in roditi semena, hitimo!
V kratkoodmerjenem življen-skem času opuščajo planinske rastline ves nepotrebni lišp, one ne delajo cvetu mogočne podsU-ve in ne razvijajo pred cvetjem bujnokošastih listov, čas je zlato; eno hrepenenje le diha iz njih; cvet, ljubezen, plod!
Ubožlce! Brezsrčna mačeha vam je priroda; ni jI dovolj, ds vstn je odmerila Uko kratko življenje, celo v tesni tej dobi vas preganjajo sovražne njene sile. Smrtnohladne roke planinskih noči vam strežejo po življenju, v pekočem mrazu prezebajo vaša telesca; toda hrepenenje po življenju vas je učflo vztrajati in vas usposobilo zs boj proti pretečim klimatičnfm silam.
Dolinske rastline z nežnimi, Hočnatimi listi bi pomrznile v hladnih nočeh, in ako bi tudi kljubovale negostoljubnemu podnebju, bi potratile kratkoodmer-jeni življenski čas z običajnim snovanjem ponosne podsUve in mnogoštevilnih listov in bi zamrle v zgodnji zimi, ne da bj bile izpolnile življenski svoj namefc; nerazcvele in neoplojene bi usahnile, ponosni stasi dolinskega drevja ter grmičja pa bi se štrli pod neznosno sneženo težo.
Dolinskim rastlinam je visoko gorovje neUbežen grob.
Toda priroda hrepeni po življenju. In ravno planinska flora nam podaja neoporečeni dokaz prodirajoče njene življenske mo-41, ki Je dolinske rastline prilagodila Življenju v mrzlih višinah. Za vsako ped zemeljske grude se bori življenje — in ko so v tem boju prodirale rastline iz doline v gorovje, niso podlegle nasprotujočim oviram, amt>ak priroda je ugodno preobrazila njih organizem, prilagodila Jih je izpre-menjenim živijenskim razmeram.
Ponosni bor, visoko vrbo js nagnila k tlom, da tako laže nosiU sneženo odejo; kot pritlikavi bo-roveo (Pinus montana) in planinska vrba (Salix reticulaU) se sedaj uspešno boriU za življenje na neugodnih planinskih tleh; z usnjstimi listi in nežnimi koci: nami je oMarila planinske rastline, da kljubujejo ostremu mrazu, in priučila jih je pridno in hitro izrabljati kratko poletje.
Vseobčo lastnost organizmov, da se užlve in vdado v vse, še tako neugodne okolijttine, imenujemo njih prilagodnost; ona nam priča o nepremagljivi moči življenja.
.....Mnogo, mnogo mi je go-
vorila priroda na vsej gorski poti. Med Um pa se je iz mraka porodil dan, in sedaj, ko vsUja solnce. sem na vrhu. Kamorkoli ml beli pogled, vsepovsod mi razkazuje priroda hrepenenje po življenju.
Daleč na jugu leži pred menoj kraška zemlja, sloveča po svojih podzemeljskih jamah; in tudi te mi pričajo o hrepenenju po življenju, spominjajoč me svojih čudes.
Kakor sneženi vrhovi gora no tudi podzemeljske jame sovražne življenju. Neprodirna tema kraljuje tod, niti najponilnejši eolnčni žarek se ne Jomi ob sme lih obokih; življenje pa je bilo ustvarjeno v gorkoti in luči; v solnčnem blesku je izumila priroda živalim oči. da si iščejo hrane in da* ob ženitovanjakem času samec ne zgreši aamice; v njih koriat jih je obdarila a pisanimi barvami, divnimi hčerkami svetlobe, i
Gotova smrt preti nanje v večni noči!
Toda življenje se bori za vsako ped zemeljske grude — in v kraških jamah sem vkljub vrtni noči občudoval bujnorazvito živalsko življenje; prodirajoča njegova moč ae ni uatrašila niti gro-soU vedne teme, temveč je prilagodila organizme njeni eovraž-noeti.jj
Ko ao prodirale šivali is Jaa-nega dneva v podzemeljske jame. jim niao vet alutile oči ia v boju ss
njič popolnoma onemoglo, barve ao omedlele in docela obledele. Z vidom obdarjene, lepo pisane živali so postale brezoke in brezbarvne, n. pr. pajek (StaliU tae-naria). Toda kako naj si oslepele živali iščejo hrane, kako naj si v temi najdejo svojih potov, da si, družeč se v ljubezni, zagotovo mnogoštevilen zarod; ali ne preti njim in njih zarodu neizogibna smrt?
■Hrepenenje po ekspanziji življenja je premagalo tudi te ovire; v nadomestilo vida je ustvarilo brezokim občudovanja vreden tip in voh, ki jih usposablja za življenje v večni noči.
Planinska flora m kraška zemlja pod menoj se zedinjaU v skupno pričevanje.
.....Toda moje oko hiti dalje. Za golimi valovi kraške zemlje se'blesti v jutranjem solncu modrikast trak — Jadransko
bujne a
morje. .
Odtod sem. te zadnjič povedel daleč v svetovni prostor, danes pa mi sledi globoko pod morske valove I Glej! tudi tu najdeš odsev hrepenenja po življenju.
Le pogumno naprej, poUpljač; qe bo j se neizmernega morskega pritiska, ki ti preti zdrobiti kosti! Tako — sedaj pa obstoj! Dospela sva na dno, 5000 metrov pod morsko gladino. Tlak, s katerim pritiska nad nama stoječa množina vode Aa najino telo, je ogromen; zdrobil bi naju v nič, da nisva'samo v fantaziji Uko globoko pod morjem. Od 10 do K)0 metrov globočine raste pri-r ■Sa »ode na vsak štirj. cm pri-bližno ta 1 kg, eno atmosfero, v tej izredni globočini znaša torej tlak na vsak štirj. cm po 500 kg (atmosfer). Ker pa obsega tvoja površina okrog 18,000 štirj. cm, pritiska na celo tvoje telo okroglih 9,000,000 kg.
Devet milijonov kilogramov! | t Kje najdeš velikana, ki dvigne to orjaškp breme?
Jaz pa ti pokažem AtlaivU, nosečega na ramenih svet in ve-soljstvo, ki je premagal U mogočni tovor ... to je življenje! < Njegova ekspanzijsl/a sila ga je dvignila; pettisoč metrov pod morjem, kamor se ne ukrade naj-
PON tngui gg. *APR 11 \
manjši solnčni žarek je m? ogromnim pritiskom kolomzir, življenje v večni noči.
Nasanjaj najlepše pra\ljicJ Jih je strmeč poslušala otroi tvoja duša, poglobi se vanj« vso detinsko> fantazijo — i podla .vsakdanjost izginejo k stalni njeni gradovi in nebeftfl lepe device proti življenju v J skih globinah. Vse žari v ba svetlobi, rdeče, zelene in vik časte lučke,, žareča po živali telesih, plešejo m^ične piw lilijam podobne živali, mornke lije, se ziblje jo v tfepetajoS svitu, med njimi pa se valj pošastno grdi krasUvči (SeeJ zen). Smešne karikature \J okrog tebe, podmorske ribe z likanskimi, izbuljenimi, na h kem steblu gibljivimi očmi, rJ žrela so zarezana do polov ice I voU, ki iskri v izpreminjajočj luči.
Hrepenenje po življenju je Ugodilo živali neznosnemu skemu tlaku in večni temi.l žgalo jim je čarobne svetiljke podelilo njih očem izredno mo — Morje šumi pesem o hre nenju!
Cez neplodna kraška tla sel si njen spev in njeni odmevi h Čez planine do moje duše.
Hrepenenje po življenju! nikdar Jt# nisem razumel globoko kakor danes ob prebu jočem se dnevu vrhu sivihj skih orjakov. Vse ovire je i mostiU tvoja moč, priborila s sleherni košček mrtve zemelj oble in šla je celo dalje; na vih organizmih samih je oc čila organizmom bivališča, T mila je zajedavce. paraaite.
prihodnjič.)
(Dalje
DA SKUHAŠ DOBRO VO, PISI PO NASE PRODUKTE.
v saloffi slad. hmelj, slad la vsa trasa patreUOa«. Potka hr aa araprišajte. ta ie doma pri kafcaal vetne la aajboljšl ia
Groearljsa, slad&£arje« Is ? | dajala« ialeaniaa da »o primer« pri vetji* aarotillk. PlMto
K
*4Sf

S
FRANK OGLAR,
Ata«o* Clsvsltai
Naznanilo! J^Maiourn. Pennsvlvania.
n«*a«Mivi vvnaaivnai s
Vslm članom in društvam ha Mazhora, Pa., naznanjam, da se je sklenilo na redni seji Slov. DeL Doma na Mazhomu, da se skliče izredna aeja vseh društev in članov in aker za 26. aprila 1925 ob drugi Uri popoldan v S. D. Domu n* Mas*' hom. Ns ti seji ae bode razmotrivalo o združitvi z Slov. b*at Podpornim Samostojnim društvom v Mazhora in z Slov. Del. Domom, ker je U zadeva zelo važna za vse članstvo, apelira direkteri Slov. Del Doma, da se brez Izjeme vsi do zadnjega udeležite U važne seje. Torej ne pozabite na gori omenjeni dan se vidimo, na svidenje Direktor!.
f4	Jas. Rogel, Ujnik.
:
sprejema vsa v tiskarsko obrt sfabajota dela.
Tiska, vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem,
angleškem jeziku in dragih.
• ■
vodstvo tiskarne apelira ha članstvo s. h. p. i., da tiskovine naroča v svoji
IP.
CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE.
1 VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacij« na naalov: S. N. P. J. Printery, 2657-59 South Lavndala Avenue, Chicago, DL
TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.
■ Si