p Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Ve|ja za vse leto - • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS The largest Slovenian tke United States. wy day eaxe|»t Sim .lays ■ and legal Holidays. 1 75,000 Readers. $ Daily m 1 1 c_J__m TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, H. Y., ander Act oi Oongn ■s of Ka rek 3,1879i TELK POK: OORTLAHDT 287«, NO. 180. — ŠTEV. 180. NEW YORK, WEDNESDAY, AVGUST 3, 1927. — SREDA, 3. AVGUSTA 1927. • VOLUME XI XV. — LETNIK XXXV. Nemško-francosko prijateljstvo. BREZPLODNA POGAJANJA NA RAZOROŽEVALNI KONFERENCI Francoskonemsko prijateljstvo je še daleč proč. Francoski senator de Monzie je rekel, da manjka volje do sprave. — Kompromisni predlog v Ženevi. — Konferenca se bo izjalovila. NENADEN v IZBRUH VEZUVA BRATIANU BO ODGOVORIL BIVŠEMU PRESTOLONASLEDNIKU Princ Karol domneva, da bo ministrski predsednik Bratianu odgovoril na njegovo obdolžitev, da je bil prisiljen odpovedati se nasledstvu. — Romuni hočejo baje Karola za kralja. — Širjenje propagande. PARIZ, Francija, 2. avgusta. — Romunski princ Karol pričakuje, da bo ministrski predsednik Bratianu javno odgovoril na njegovo ugotovilo, da je bil prisiljen odpovedati se romunskemu prestolu. — Boj se je šele pričel, — so izjavili prijatelji princa. — Pričeli smo z veliko kampanjo ter upamo, da bo Bratianu. sam v teku par vo, odslovila Mihaela ter pozvala^Nankingu kot severna vlada v Pe-naj se vrne ter vlada de- kiiifiu trdita, da sta zmagali na BERLIN, Nemčija, 2. avgusta. v— Francosko-nemško zbližanje je zelo zaželjivo, a še daleč proč, — je izjavil senator de Monzie, prejšnji delavski ;minister v kabinetu Brianda in sedanji predsednik francosko - ruske zadolžne konference, v nekem pogovoru, katerega je dovolil v Parizu poročevalcu Hugenbergovega nacijonalističnega čase pisja. — Locarno je započetna točka, — je nadaljeval senator, — a nikaka pogodba. Mi Francozi., . A .. i _ i i i i v k t . I tednov stopil na stran velike veci- go vorimo o locarnskem duhu, docim govore Nemci j ne romUnskega naroda, ki hoče 0 locarnski pogodbi. To je nesporazum, katerega princa Karola nazaj. V takem sinje treba popraviti. | čaju bo ali sam prišel semkaj ali pa Vil- .i - i - i i poslal einisarje, da povabijo prin- nadalinem poteku pogovora ie povdarial sena-i , . . iti i ii • 11 aJ se vrne domov. tor dejstvo, da je bil zagovornik sprave med obe Vsa znamenja kažejo, da deli ma deželama že dolgo pred sestankom v Locarnu Karol sam upanja svojih prijate-in da je kot član Briandovega kabineta sestavil na-!J-'ev in (la ie tudi on mnenja, da črt, na temelju katerega naj bi se rove v Saar doli->b° prcj\ali fje ™ka v!af(la v>11 ... , XT „ j sama raztrgala odpovedno posta- ni izročilo kompaniji, obstoječi iz Nemcev, Francozov in Italijanov. Prepričan je, da bi izvedenje tega načrta odstrenilo važno točko frikcije med oj bema deželama. Glede izpraznenja zasedenih okrajev pravi senator, da razume v polni meri nemško mentalnost v tem oziru, da pa je sklenil podpirati vlado Poin-careja, tudi če bi odločitve njegove vlade naspro tovale njegovim lastnim idejam. — Imam posebne razloge, vsled katerih želim, da bi se udejstvilo napore glede zbližanja, — je na daljeval senator. — V svoji lastnosti kot predsednik francosko- ruske zadolžne konference sem pre- nja, so. da se bo ta propaganda hi-pričan, da je dogovor nemogoč, dokler je sovjetska!*™ razširila po celi vlada zmožna izigravati Nemčijo proti Franciji. Mi žalimo drug drugega, ker vlečemo za različne ritke. Nemška intimnost z Rusijo je velika napaka. Ob zaklj učenju pogovora je rekel senator: — Enostavno dejstvo je, da nima niti ta, niti ona stran zadostno močne volje, da bi pozabila na preteklost ter izvedla zbližanje. Prva stvar, potrebna za kaj takega, bi bila, da bi bili popolnoma prevzeti z željo do sprave. Kakorhitro bi bila ta želja odkritosrčna na obeh straneh, bi se težkoče same od sebe rešile. Med tem pa škodujejo obema deželama zavlačevanja neizogibnega sporazuma. ŽENEVA, Švica, 2. avgusta. — Japonski dele-gatje pri mornariški razoroževalni konferenci treh sil so predložili kompromisni načrt, da spravijo v soglasje nasprotujoče si zahteve Angležev in Ame-rikancev glede vprašanja križark. Japonci zašle- v™^^ LT^ ~ 1 - . . j v v 1 eeraj z\©cer je obstajala resna aujejo pri tem namen, da na ta nacm se vedno mo- nevarnost, da «e bo Sacca in Van- SITUACIJA NA KITAJSKEM Ognjenik Vezuv je pričel močno bruhati ter ogroža vas. — Prebivalci vasi Terzigno be-že, ko teče lava iz ognjenika navzdol preti dolini. — Tudi druge odprtine so pričele bruhati. XAP0LJ, Italija, 2. avgusta. — Vezuv, ki je pričel pretekli |»etek kazati precejšnjo aktivnost, je pričel včeraj prvikrat ogrožati obdajajoče jra vasi. Lava je včeraj dosegla najnižje točke roba zunanjega kraterja ter je pričela vreti preko obronka v sosednjo dolino. Tam je bila lava za nekaj časa ustavljena od ovir, ki so bile zgrajene leta 1908. a ovira je bila le začasna, kajti včeraj opoldne je pri-jčela lava prodirati v Valle de In-forno ali Peklensko dolino, direktno severno od male vasi Terzigno. Tako Nanking kot Pe-, „ , . „ . fJ . . . .. j ______ | >5grnaj včeraj popoldne je dose- Kitig trdita, da sta zma- gla &reSa iava prva drevesa se_ gala.—Gen. Kaj-Sek je,verno od vasi ter jih zažgala. Dre- sedaj baje ogrožen od vpsa so ?orela skozi ure kot PIa-dvefi strani. i menice. Nato pa je pričela lava s •svojim počasnim, a stalnim napre- BOJI MED MAJNARJI IN SKEBI Zadnje dni se pojavlja več spopadov med unijski-mi premogarji in stavkokazi. — Boji so zavzeli v Ohiju naravnost nevaren obseg. — Governer namerava pozvati obe stranki h konferenci. DOVER, Ohio, 2. avgusta. — Včeraj je prišlo do boja med stavkokazi, ki so se nahajali na poti v rov Maple Leaf v Newport, v bližini tukajšnjega kraja, ter med stavkujočimi premogarji. Eden stavkokazov je bil obstreljen in štirinajst nadalj -nih je bilo pretepenih. DOVER, Ohio, 2. avgusta. — Včeraj je prišlo do boja med stavkokazi, ki so se nahajali na poti v rov Maple Leaf v Newport, v bližini tukajšnjega kraja, ter med stavkujočimi premogarji. Eden stavkokazov je bil oSstreljen in štorinajst nadaljnih je bilo pretepenih. COLUMBUS, O., 2. avgusta. — V nekem pogovoru z Oral Dough-erty-jem. predsednikom Hoeking Valley Union Miner, je dal včeraj zvečer governer Donahey izraza skrbi, da bo prišlo do nadaljnih BUSI MESTO POULIČNIH KAR Na Staten Islandu so bu-si nadomestili poulične kare.— Edisonova kom-panija je prekinila doba* vo toka radi nekega neplačanega računa. Točno na minuto je ustavila Edi- SAXGHAJ, Kitajska. 2. avg.— Tako nacijonaJnistiena vlada v dovanjem navzdol v dolino. njega, želi. V Xeuilly izgledajo vse te sanje izvedljive, a tukaj v Parizu, med o Romunei, ki so v tesnem stiku z dvesto milj severno od Pukova in učinki, režima Bratiana, prevladu-'ob istem času so dospela semkaj je mnenje, da bo moral storiti Ka- Pengpu. sto milj južno od Hsueov rol dosti več kot izdajati prokla- ali na pol poti med Hsučov in Pu-macije ter dvigati osebne obdol- kov. žitve, če se hoče vrniti na Romun- j. Nasprotniki Kaj-Šeka se nagi-sko tekom življenja Bratiana. Ibajo k mnenju, da niso poročila iz Pristaši princa trdijo, da je 80 Xankinga resnična in dasoPeg-odstotkov prebivalstva zanj. Ka to pu dejanski zavzele severne čete. temelje tudi svoja upanja. Mne- (Jd dveh strani ^ prodira sedaj proti Ivaj-Seku. Severne čete se deželi, a v bližajo ob Tiensin-Pukov železni-zvezi s tem je treba vzeti vpoštev,^ do£im prodirajo gete nacijonalu da je skrajno težko voditi katero-sti-ne Hankov vlade skozi provin_ koli kampanjo tekom režima Bra-'co Vnhvev proti Nankillgu. tiana. Iz Neuillv je skrajno težko i . , . . »v vsakem doseei romunsko javno mnenje. Reka lave je le približno dvajset čevljev široka ter se vsled tega domneva, da ne predstavlja nobe- _ _ ne posebne nevarnosti, kajti vsled hantung fronti. Iz glavnega stana , , , , . . „ . » . ... ,tako majhnega obsega se bo lava generala Kaj-beka se je sporočilo , , ,, . , . ' _ „ kmalu ohladila ter bo njeno na - zopetnem zavzetju Hsueovfu, . . . predovanje ustavljeno. slučaju pa je težko zanesti se na verodostojnost vseh teh poročil, ki so pogosto narav-w t * M7rill,|'l I|7 nost Umišljena ter poslana v svet Y AnLtic 111 Jt br tjavendan BAJEBLAZEN Vanzetti se nahaja baje že izza petka v gumijevi celici. — Uprava jetniš- nice trdi, da je imel na« j pleskarske delavnice tukajšnje pad besnosti. — Baje je'državne jetnišniee, je stal življe-trpelo tudi duševno sta- nje.treh kaznjencev ter spravil nje SaCCa ve^je Število nadaljnih v neposred- Lesni alkohol povzročil smrt kaznjencev. MacALISTER. Okla., 2. avg. _ Lesni alkohol, ki je bil ukraden iz goče rešijo konferenco, ki bi drugače gotovo postala popolno izjalovljenje. ŽENEVA, Švica, 2. avgusta. — Med Mr. Brige-manom, glavnim angleškim delegatom ter baronom Išii so se vršila včeraj pogajanja, ki pa nikakor niso očistila zavoženega položaja v Ženevi. Bri ugernan je imel tudi razgovor z zastopniki angleških domini jev. Splošno prevladuje utis, da si Japonci na vse škriplje prizadevajo, da preprečijo izjalovljenje konference in če bi to ne bilo mogoče, da bi se konferenca razšla brez vsake plenarne seje, ki bi se vršila pred razpustom. Tudi v krogih francoskih opazovalcev prevladuje naziranje, da bi bila to najboljša pot iz zagate. nadaljnih no bližino smrti. Warden Newell je izjavil, da so jetniške oblasti'najprvo ugotovile, da je bila v soboto ponoči vpri-zet in ja za vse življenje zaprlo v'zorjena op-IJa z lesnim alkoho-kako umobolnieo. !lom' ko Se Je sP<*°čilo, da so zbo- To je postalo razvidno včeraj Ml tnje kazni<™i. Bardnett, Wil-zvečer, ko je postalo znano, da soiSon m Wllliains" Urarli v teku Vanzetti i a že v netek ut^knili Ur P° nJih P^evedenju v bolni- T |eo. Dr. Echols, jetniški zdravnik, napad besnoeti. Jetniška uprava ni objavila do-sedaj nikakih podrobnosti glede razlogov, ki so jo napotili, da je na tak način postopala z Vanzetti-jem. Prikrivanje glede prevedenja v gumijevo celico je tem bolj sumljivo, ker se je glasilo, da je Vanzetti v zadnjih dveh dnfeh prekinil svojo stradalno stavko ter zav-žil vse obede. O Saccu se glasi istotako, da je vsled svoje stradalne stavke zelo Boj&kt, spominjajte se nesrečnih slepeev ter darujte oslabel m da 80 »e more dvigniti za Slepski Dom V Ljubljani! ' svojega ležišča. Tudi glede nje- ga se trdi, da Tapidnopefenj^go-'vo duševno stanje. Imenovani so anzettija že v petek utaknili v prisilni jopič ter ga spravili v gu . mijevo celico v državni kaznilnici Je Sp0r0cl1' da leži v bolnici v Charlestown. ker je imel baje nadalJmh Jetnikov, razven zairr- T 11 li nn vwvnlnJ^.L »i.___1* • lih. na posledicah zastrupljenja z alkoholom. Izjavil je, da bodo najbrž izgubili vid. Noben kaznjencev ni hotel povedati, na kakšen način so dobili lesni alkohol. že psihiatri,, da preiščejo duševno stanje obeh mož. Govori se ae o t«n, da bosta Sacco in Vanzetti do srede zvečer izvedela za svojo usodo. Governer Fuller je bil zaposlen v nedeljo z izdelovanjem svoje od-ločiltev ter je imel včeraj daljšo konferenco 8 svojim osebnim pravdnikom, Wiggmom. Rekel je, da bo do srede zvečer gotov s jo odločitvijo. bojev med stavkdrji in stavkoka- son Electric Company dobavo zi, če ne bodo rovi v par tednih zo- j električnega toka za ospm poulič-pet otvorjeni in če se ne bo urav-.nih občinskih črt na Staten nalo bojev premogovnih poljih Tslandu, kot je objavila že poprej. Ohija. Na konferenci je baje razvil Občinski komptroller Berry ni governer posredovalni načrt. so-( hotel poravnati električnega raču-glasno s katerim naj bi se lastni- na v višini $175,000. Ker ni dobi-ke premogovnikov in zastopnike^la kompanija nobenega odgovora premogarjev sklicalo na konferenčna zadnje svarilo, je čakala še tri-co, da se uravna stavko. I deset dni ter obvestila občinsko STEUBENV1LLE, Ohio, 2. avg. (upravo, da bo v pondeljek zjutraj Pumpna naprava Summers rova prekinila dobavo električnega to-Goodyear Tire & Ruber Company ga. v bližinj Adena je postala včeraj J Edinsrvnova kompanija je zani-zjutraj žrtev plamenov in povzro- prave in stavbe soglasno s katero je Profesor Mallandra, ramatelj škodo se ceni na $50.000. Rov vezuvskega observatorija, je mne- so ^nažili stavkokazi in v petek naj bi se pričelo z obratovanjem. Na nekem drevesu v Adjena je vi- nja. da ne ba imel izbruh nobenih nsodepolnih posledic. Domneva, da se bo aktivnost Vezuva vrnila k svoji normalnosti v štirih ali petih dneh Na tisoče turistov obišče vsaki izdal občinski department za naprave in štabe soglasno s katero je Edisonova kompanija obljubila dobavljati električni tok do 15. sel nagačen premogar, ki je nosil| septembra, ko bi se spravilo v o-na prsih plakat, na katerem se je bratovanje buse. žigosalo podlost stavkokaštva ter j Da premaga promet, je dal spra- pozivljalo organizirane premogar-jvjti department v pondeljek zju-dan vrh Vezuva in mala železnica je, naj ustrajajo v boju. traj na Staten Island štirideset bu- je zaposlena noč in dan, da jih spravi tjakaj. Prizor, kot se ga vidi z roba vulkana je v resnici veličasten, posebno ponoči, ko je celi zunanji krater sliČen ognjenemu jezeru z dolgimi žarečimi rekami, ki tečejo navzdol ob strani gore. Sredi kraterja se dviga erup-cijski stožiČ, s kojega vrha se neprestano dviguje po več ton žareče lave do višine več sto čevljev. Po ulicah Adena je bilo postavljenih kakih dvajset piketov. vendar pa ni prišlo do nikakih spopadov. Takoj po požaru so oboroženi rovski stražniki obstopili hiši D. Christiva, ravnatelja Summers rova in R. MacCaslanda, voditelja Robeyville rova, Pittsburgh Coal Company. NAPOLJI. Italija, 2. avgusta. Nešteti tisoči ton žareče lave so se pomikali včeraj zvečer proti me-sau Terzigno, iz katerega kraja so 38 mrtvih v japonski mornariški nesreči. TOKIO, Japonsko, 2. avgusta. Eksplozija morske mine na krovu polagalca min "Tikova'\ o kateri že pebegnili številni prebivalci. L.'se je poročalo že včeraj, je zahts-1920 je imel Terzigno kakih tri ti-j vala vec žrtev kot so prvotno do- soe prebivalcev. HO JAKI, NAROČAJTE SE MA "GLAS NARODA". NAJVEČ?JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. mnevali. Pri tem je našlo smrt 38 mož, med njimi pet častnikov in 47 nadaljnih mož je bilo poškodovanih, — kot je sporočil danes sov. Nadaljnih dvajset busov pa je obratovala Tompkins Bus Corporation. Busi so zahtevali voznino desetih centov, dočim se je dose-daj zahtevalo na pouličnih karah le pet centov. Nikake razstave v Chicagu. CHICAGO, 111., 2. avgusta. — List Tribune poroča, da je občinska uprava župana Thompsona sklenila opustiti načrt, da se priredi v Chicagu svetovno razstavo leta 1933. Smrt dveh angleških letalcev. FARNBOROUGH. Anglija. 2. avgusta. — Letalca Boon in Vin- mornariški urad. Požar, ki je iz- (cent sta bila včeraj ubita, ko je bruhnil nato na ladji, so pogasila padel njiju Bristol vojni aeroplan moštva drugih bojnih ladij. na neko igrišče golfa. r Seznam To je sezram, ki pokale, koliko ameriHMga ali kanacfekegs denarja nam je treba poalati, da poskrbimo v atari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki m po potrebi ob j ari na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudbo ngnjaJa, posebno št, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežba Din. Din. Din, Din. Din. Dinarji 800 . 1,000 . . 2, BOG . . 8,000 . . 10,000 . $ 9.40 < 18.50 $ 46.25 $0100 fltt.00 Idr lir Ur Ur Ur Ure 100 200 300 800 1000 $ 6.10 $11.90 $17.56 $28.75 $86.50 Ba paBUatv* ki iHaaiJsv aH pa DvmtM lir Posebni podatki. Pristojbin* m hpb. His saerUUh Mar-Jev v JafsriariJI te Italiji sledi: ii |2S» |av; si $28. m is ON. m S si FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortkndt Street, im ooktuhdc mt i Xorlt, N, K, GLAS 'NAHOBA, 3.'AVG 1927 NAR0 DA (8LOVENE DAILY) i» » . i * ■. i; "i Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president. Loyia Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officer«. 82 Portiandt St.. Borough of Manhattan, Nqw York City, N. Y " GLAS NARODA" (Voice of the People) « V' SPOMIN PADLIM VOJAKOM Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta .............................$3.00 7a četrt leta -..........................%1*0 Za Hew York si celo leto... %7.00 Za pol leta........................-.....$3.50 Za %nozemstvo za celo leta ..$7.0v Za pol leto........................—..... Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan tzvzemši nedelj in praznikov. Peter Zgaga JLUJ IHMiVOO§ A I Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-j kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje Dne 24. julija je feldmaršal lord Plumer posvetil ogromen spomenik spominu 60,000 angleških najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone.- Cortlandt 2876. wm—mm COOLIDGE NE BO KANDIDIRAL jakov, ki so padli v svetovni vojni. Spomenik se nahaja pri Ypres. Belgija. Novice iz Slovenije. Nič hudega sluteča je gospa pritrdila in v tem hipu je neznanec že potegnil samokres, ji ga nastavi na prsi in zavpil: "Denar sem!" Vsa prestrašena je Dcrnovško-va izročila napadalcu denarnico, iz katere je lopov pobral 400 di-najev. Denarnico samo, dve papir- Brigita razvidela. da je bilo dete prav nežno in drobno, morda je bil celo novorojenček. V hipnem razburjenju pa ni opazila, je lo bil oblečen. Prebivalstvo z razumljivo živahnostjo ugiba, odkod j« Sava prišla mrlička. Včeraj so potekla *tiri leta izza časa, ko je bil tedanji podpredsednik Coolidge zaprisežen kot predsednik Bopanfci napad pri belem dnevu. v onih par trenutkih, ko jejrtaval Združenih držav. | 18. julija dopoldne se Je podala jT^TLZ^^Jl Pri nato sledečih volitvah je bil izvoljen predsedni- gostilmčarka Pavla Dernovškova i i moi lz Colniš v Zagorje, da v trgovini kom in njegov termin poteče meseca marca leta 1924. nakup. ^ potreb„ine Kq sf je Kut znano, sc mudi na počitnicah v Black Hills, So. ZOpet vračala proti domu, je na sa- Dakota. motnefy krfeju med Podkrajem in V okrožjih je vsepolno časnikarskih poročevalcev in hišami opazila v grmovju po-7 , , . , i • i * lpo ceste sumljivega moškega. Ko fotografov, ki pazijo na sleherno njegovo besedo in kret- je DrhovSkova prišla t-k njega se njo t«'!' jo sproti sporoče javnosti. je mož hitro izluščal iz grmovja in Včeraj opoldne je pozval k sebi časnikarske poroče- jo vprašal, mar ni ona gostilničar- valce, jim rekel, naj se postavijo v vrsto ter vsakemu izro- ka T, Čolmšah. *•» " 1 I Xn» lniflpfra « čil majhen listek, na katerem so bile napisane besede. — "Leta 1028 ne liaiileravam kandidirati za predsednika.'' Ta objava je vse jako presenetila. Xa prvi pogled je odločna' in se zdi kot da bi se predsednik enkrat vselej odpovedal vsem političnim ambicijam. , v ; Toda pomisliti je treba, da predsednik ni ničesar o- Jiati kroni, kjuč in robec pa ji je -i - , -i in i • •• „i: .. vrnil z ironično pripombo: "Hva- mciul, ee 1)0 sprejel republikansko nominacijo ali ne, \ 1 A ' i .i x o .. la lepa, gospa! . . . Nato se je o- slučaju, da bi bil na prihodnji republikanski konvenciji brnil in urno izgjnii v ?0zdu. noimnirau. | Kmalu po tem dogodku je Der- Vsledtega njegova izjava ni točna in vseobsegajoča, novškova srečala nekega domači-Motila Coolidge noče še nadaljna štiri leta opravljati nfL mu °i>isa,a doživljaJ in na" , ...,.„ , . padalca ter prosila znanca, naj ob- predsedniških poslov, toda s tem m izključeno, da ne bi Vesti orožni5ko postajo orožniki ftelja-Janko Ogulina na njegovi 'graščini pri Semiču. Razkazal mi je svoj lep gozd. kjer je pred desetimi' ieti nasadil trideset tisoč fcmrek in mi pokazal tudi lepo trtje, kjer je sam nasadil pred petimi leti' Malo tesno mi je pri srcu, £o vi-4000 trt! Vse trtje v semiški gori dim, da je včeraj urednik o ti javil je lepo poškropljeno z modro gali- meje pismo v tej koloni. Vse flbi bi-co in tudi letina je lepo kazala, to- 1° dobro, če bi moje ime zamlolcal. da žalibog prišla je pred nekaj dni Moje ime naj bi zamolčal in zapi-toča in oklestila skoro polovico "Naročnik" ali "Poročevalec", grozdja, katero se je že napenjalo.— in hvaležen bi mu bil. fTako in dalo pričakovati letino jako do- pa ... no, saj veste: "Lastna hva- bre kakovosti. Toča je rožljala tu-fc» se pod mizo itd____" Pa todi v di po goricah metliškega okraja in tem oziru sem varen, hvala Rogu! uničila nade vinorejeev. Uboga (Tja do svetega Martina se niti jaz, Belokrajina. Lepa si, imaš dobre niti ti. dragi rojak, ki čitaš to ko-ljudi, toda nikdo se za te ne bri- lono, niti lastna hvala, ne bomo ga. reklama se dela samo za Go-[valjali pod mizo. Kaj ne. da m* T renjsko. za štajerske hribe in na- Leto je dolgo in sploh je ta dežela še morje, kar je sicer čisto prav, taka. da v nji nobena stvar nič ne a za Belokrajino, katera ima tudi(zaleže. Bas zadnjič sem slišal trvle lepote svoje vrste se nikdo ne zine- modrovanje: ni. Kdo je temu kriv? Morda tu-1 — V tej deželi pa res nič ne za-di brezbrižnost Belokranjcev sa-,leže. Tristo jialon sem ga napravil, mih. pa sem prejšnji teden zadnji sod V Semiču se nahajajo okoli far- odcedil. Ko sem bil na višku, svo-Tie cerkve mali zidani stebri, kate-jje slave, mi je dohtar neke pulfer-re vežejo močne verijre. Reči bi ft' zapisal in je rekel, naj vzamem moral, so vezale verige. Te veripe dva, ko se me žeja loti. Pa sem se j ležijo že več kot leto in dan pojv vročini zmotil in je vsak dan po . . . , . . »tleli, kar je dokaz brezbrinosti dvak kvarta jemal in mi ie pul- iskal z gospo bakserjevo in svojo .. , . r . , - ... ... J . , .. , j župnijskega ka or tudi obcmske«ra fercev ostalo se za vso lesen in zi- hcerko Državni osrednji zavod za' , . , f vo- D o p i s. Selo Moste pri ljubljani. Imel sem priliko, da sem ob- ženski domači obrt v Ljubljani. Na1 urada, prava sramota za lepi Sc- mo in menda jih bom še za pri- ... ........ Uverjen sem. da bi bivši fa- hodnje leto imel. Ja, kar človek lrpa dela nas je opozorila prav he- na izložbena omarica na ljubljan-' ... , , , , . ... , . , , . . . / itovo napravili kolekto in dali po-skem kolodvoru, ki jo je zavod na-|___. , , i rani, ki se nahajajo v Ameriki go-'prišpara. je dobro. * ., \ • ' . „ .. ...Ispraviti in urediti prostor pred mestu v reklame svrhe. PrisedsiT„ ... , , . videli. Pozdrav prihodnje leto nastopal kot voditelj svoje stranke. so se takoj odpravili k zasiedova- Tcj izjavi so dali povod različni vzroki: precejšnja vendar navzlic marljivemu opozicija proti tret jemu terminu; neodločno stališče far- iiskanju nis® mofli sleudov za i drznim razbojnikom, ki se baje o- merjev, ki so pričakovali od administracije dosti vec kot krog Zagorja klati že 14 dni in je v Most smrti v Trbovljah. 16. julija opoldne se je nudil pa-santom v bližini železniške postaje nenavaden prizor. Proti mostu čez Savo, imenovanem po rudarjih "most smrti", odkar je z njega že več rudarjev skočilo v Savo. je hitel zelo razburjen 57-lct ni Alojzij Laznik. rudar po poklicu, stanujoč v Žabji vasi. Ko je prišel na most, se je naglo slekel in se vrgel v samomorilnem namenu v deročo Savo. Na rešitev ni bilo misliti, ker ni v bližini nobenega čolna in je voda zelo globoka. Tako se je Laznik utopil pred očmi nekaterih mi-j in dekleta moidočih. i Vsak obiskovalec je zadovoljen Joža. na Turjaški trg. kjer ima zavod i svoje uradne prostore in delavnice. sem se jako začudil, da je nastanjen v tako stari hiši. Prijazna gospodična nam je takoj začela razkazovati prekrasne izdelke ta-kozvanih idrijskih čipk in tudi druge* reči. Od 1 eni širokih čipk. pa do 1 m širine siuo videli več sta vzorcev. Za posteljino in blazine so lepih vogalov celi zaboji.' . , , , . x- .. , biIi ^aniei p0 en ?ias> po. ji na suhe. Pogreb se je vršil 18. da ga vzame kot spomin seboj.l^-^ moški p0 dva in 0->etje s tre. julija. Laznik je zapustil V svoji Tlelo je pa zelo mučno in prinaša'mj otroci po trj glasove, dočim obleki na mostu pismo, v katerm našim ženam in dekletom po zimi naj 0ijtale ženske sploh brez vsa-erni svojo ženo. s katero se nista le nekaj pičlega zaslužka. Najbolj ^ vomne pravice. razumela. Laznik je delal pri rud-|l" 'dnc delavka lahko zasluži ko-|___ niku in se je včasi udal pitju Vzro- maj 20 Din. na dan. Vzlic temu ka njegove smrti je iskati v ne-iipke zelo trpežne in tako snažne, KronprillC Se bo ji kmetov srečnih socijalnih razmer, v ka- da se jih človek skoraj ne more na- --- terih živi slov. delavstvo. gledati. BERLIN, Nemčoija. 2. avgusta. J Na ta zarvod opozarjam vse naše Ker stavljajo kmetje Oelsa nepre-[rojake, ki prihajajo v <£tari krajJstano na njega in na člane njego-VSE ONE, KI POTUJEJO V EV- Xai nih?e ne zamudi prilike, in I ve družine vprašanja, "kdo da ja ROPO ALI IMAJO TAM TRGOV- na-' n*a poti skozi IjJubljaT,° fro-( zmagal v vojni", je bivši kronprinc 8KE ZVEZE ltOV° z,asti ženskemu sve-| Viljem sklenil preseliti se v Pots-_ (tu bodo izdelki všeč in prepričan dam, v upanju, da mu bo bolj u- ko in grško princezo Heleno. Od prve se je ločil, drugi jc pa ušel. Sedaj je v Parizu. Ko je kralj Ferdinand umrl in se ga ni nič spomnil v testamentu, je poročalo časopisje, da bo šel na Romunsko zahtevat svoje pravice. Ta bojazen ni bila upravičena. Karla ne bo na Romunsko. Na Ro-iz"munskem ima dve ženi. Pa naj je še tak junak — dveh ne bi u žugal, ko bi šlo enkrat zares. Vsaka vdova ima čudno navado. — neprestano govori o svojem možu. Ivako da je bi! dober, priden, delaven, ubogljiv itd., itd. Tu ponavadi dostavi: — Nazadnje se ga je pa Bog usmilil in ga je po kratkem trpljenju vzel k sebi. Hm. — deset ali dvajset let za- njem načrta, soglasno s katerim kona ni nikako kratko trpljenje. sem. da si bodo marsikaj vzele shajalo bivanje v onem monarhi-seboj. ker je zelo po ceni. Bolje je stičnem središču, kupiti doma in podpreti revne ro- opozarjamo. da imamo v Parizu slovensko pisarno Agence Com- merciale Franco Yugoslav« (130, . , . , , , „ , ^ _ . _ _ ' jake, kakor drugod. Nahajajo se Rue Ordener, Pans XVHL Tel. „ . , . . J. , . . mm « . .. ... , namreč tukaj tudi dame, katere se Marcadet 06-39), katero vodi g. T , .; , 'J r. .r.. ,.v . , vozijo v Trst, da kupujejo enake, ■ rranc Mikolic, sin uglednega tr- , , - • , ,, . ° ali slabse izdelke po višjih cenah, govca in posestnika Franceta Mi- FORD BO FINANCIRAL BYRDOV POLET količa iz Sodražice na Dolenjskem. Ta naša prva in edina slovenska samo da se lahko postavljajo z im-portiranim blagom. DETROIT, Mich., 2. avgusta. — •Edsel Ford je sklenil financirati jutri ne sprejel.'1 so oSkofln " , . Zavod vzdržuje 11 čipkarskih nameravani polet poročnika Bvrda ^ tDi« ___ a 1- • ' . . . 8,0 °SKoao' ustanova na Francoskem je od vc-v S tem pa nikakor m rečeno, da bi je.vam Vinogradniki ker je toča uni- like važnosti iu b0 vscm uJa5im ro. - Neki rojak, ki je jedel za dva. je ležal bolan v bolnišnici. Prve dni je potrpežljivo prenašal lakoto, nazadnje je pa začel godrnjati. Nikdar mu ni bilo dovolj. Ko mu je nekega dne prinesla strežnica s putrom namazan kruh, jo je vprašal : — Kdo je ta kruh s putrom namazal ? — Jaz, — je odvrnila. fNama-zano je bilo res jako r.a tenko). — Kdo je pa potem puter s kruha polizal? — se je nadalje informiral dragi rojak. * Ej. saj ljubezen ni tako strašna kot bi človek domneval. Ljudje so; se modernizirali. Neki postaren možak, ki je imel krasno mlado ženo, je pripoy^Jq-; val: - i — No, kaj takega pa Še ne. Saj pravim, nesreča pride nepričako- m DENARNE POSlLJATVE IZ DENARNIH VLOG Stranke, ki pošiljajo redno denar v domovino si prihranijo čas in delo, ako imajo denarne vloge pri nas. Mesto, da bi morali kupiti za vsak nalog na posti Money Order, nam enostavno na-, roče. da dvignemo denar za pošiljatev iz vloge. Knjižica ostane najbolje .spravljena pri nas. Tako vtegnemo nalog prej dobiti in prej izplačati v starem kraju. Denar je med tem pri nas varno shranjen in se obrestuje po 4%, obresti se pa priČno račuuati s prvim vsakega meseca. . 4 FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., Mew York, N. Y. v , • . t . ... . n ,, • t„» ; . v . . t . , . .. " ,vano. Zadnji teden mi je hotela sol in sicer v Ljubljani. Polhovem »a »Južni tečaj, kot je objavila De- » , . .. ... , „ v d izena elopati z našim bordarjem. Gradcu. Kamni Gorici Zireh. Ze-.troit Free Press. I ., . .' ■ Vse sta sc bila zmenila, najpotrebnejše stvari sta zapokala. ona me je ofrnažila za par sto dolarjev, on leznikih. na Prevaljah. Jesenicah.j Poveljnik Bvrd je presenetil | Omenjena pisarna je popolnoma v Fari Kočevju. Horjulu, Sel-.včeraj avtomobilskega kralja in čia ponekod več. ponekod manj, a jakom y neprecenljivo korist. -skupno skoraj do 60 odstotkov vin skih pridelkov. . . . . , . » , Toča se je vsula tudi nad Dra- uvedena na l'anskeni 111 P®- cih nad Škof jo Loko in Zametu, njegovega sina Edsela s svojim . . ... ...... . - šiči in nad Požakovin, Posebno pa ™«to in deželo v vseh podrob- kjer je bilo 000 gojenk. Vseh čip- obiskom ter preživel celi dan s . . , ^ . ... - nosti. Oni. ki uotuieio domov v ^ „ innnn _____:___\ se je Diio skomaiuiirano. \se pri- je trpela Babna ničenih približno delkov. Kmetovalci so obupani. jvim Posebno pa----- ----- ^^^ Kjcr J0 DU0 ;HMJ gojenK. vsen cip- ooiskoiii ter preživel celi dan s .r . ... . .. -ora kjer je u- n°Stl' 0,li' ki I)otl^ej° domov v karic pa je v Sloveniji do 10.000. konferencami ter ogledovanjem bI,0^0n,a"rav)'pno* . In kot^ IV/ uuaivnu* pil- » •__X _____1:1________... __ 1__ _ ... . _ ' .....- _____ ... " J torlai na nrule nesreč ponavadi Zadnji čas je pritiskala neznos-j na vročina in je suša začela uniče- .če nimaš v velikem mestu, na kogar bi se obrnil. Ves svoj čas izgu- no. Pouk je brezplačen in dobijo vil Edsel Ford, da bo z največjim' »A-iAnlrn ca narrru/l a 7c, kar velja za iiio«lerno in da. če bi bilo moderno, da imajo žene ljubimce, bi jih imela...." On: "Toda..,." Ona: "lil .sedaj mi je tega dovolj! Imela bom prijatelje, če že to hočeš, ne bom .se več brigala za .svoje predpise in bom počela kar se mi bo zljubilo ne zato ker je to moderno, temveč zato, ker .sem .sc že naveličala, da me mučiš pri-vsaki malenkosti. Radi take .smešne zadeve pa dvigneš tak škandal! — Kaj neki potrebujem? Kaj imajo druge žene in kaj imam jaz/ In pri moji zunanjosti!!" • On: "Vem, nisem ti dejal tudi nič drugega, ko...." Ona: "Kar povej! Ti vedno kričiš. če izveš resnico. Druge imajo vsako .sezono dve novi obleki. — jaz si moram dati vse predelati; druge imajo pristne bisere, da (v solzah), pristne, ne ponarejenih za dvesto kron.--— bom že našla prijatelje, ki mi bodo kupili pristnih biserov in ne bodo počenjali radi nepristnih takega škandala!" On: "Srček. sa. '"in, da .si razsodim, toda končno smem imeti tu. ce likrti. če bi se ljudje drznili reci jaz svoje mnenje> ki odgovarja temu "moderno"I est etičnemu...." Ona: "Pri najbolj nedolžnih rečeh prideš na dan s takimi umaza- On: "Koliko «i dala za nove bisere:" Ona: "Dvc?,to kron." „ On: "Dva .stotaka .si vrgla za takole smet! Kakor, da ne bi oti c-bovali denarja za potrebnejše re-či." Ona: "To .so franeaski biseri m to drugače mnogo dražji. Kupila sem jih po prav ugodni ceni." On : "Kad bi samo vedel, kaj naj bi bilo na tem, na tej barbarski navadi, da se poštena žena okinča, kakor kaka met resa od nog do gla. ve s ponarejenimi dragulji...." Ona: "Biseri izgledajo kot pristni." On: "Igledajo kot pristni. Kaj ne? To je tLsto! Kaj ne? Pa niso pristni in tudi ne morejo biti, ker vsakdo dobro ve, da taki veliki bi seri ne morejo biti pristni. Tu .se ne da nič pomagati. Ali morila no-čež uvideti tega !" Ona: "Zakaj ne bi mogla tvoja ž^tA imeti pristnih biserov? In končno je tosedaj moderno." On: "Moja žena ne more imeti pristnih biserov, ker jaz ne zaslužim toliko in ker biseri tudi ne spadajo med najpotrebnejše reči ter nič kaj ne povečajo življeuske sreče .V.saj tako mislim jaz. "Moderno" pa je izgovor za vsako neumnost in za vsako neokusnast. Ali bi ti imela morda tudi kar tri ljubim. Ona: "Prav nič ne .smeš imeti, prav nič. Drugi nižje zaslužijo, nostmi. i ,|a sj morejo njihove žene kupovati On: "Dejal sem ravno nasprot-j ,,rj.stnih biserov. Jaz tega ne za-moderno- j btevam. zadovoljna-sem z nepristnimi in ti.... no. da ne bi smela t< sti" vedno konsekventno izvajati, llotel sem reči le...." Ono: "Kaj si hotel?" Biseri ti ne ugajajo, ker ne maraš nepristnih draguljev. Potem si še dovolj n&sra.... (tu izbruhne že v jok).... sra..... ne.... sra.... men...., da me zmerjaš z metreso!" On: "Kdo te je zmerjal z metre- .SO?" Ona: "Ti!". On: "Poslušaj me in bodi mirna: Nisem ti dejal ne nesramnosti, niti te nisem zmerjal z metreso. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Na-roda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. On: "Rečem le. da mi ni nič bolj neprijetnega kot nepristno!" Ona : "Potem zasluži vendar toliko. da moreš...." On: "Potem si moraš koga poiskati. ki bo s teboj lepše postopal in ti mogel nuditi več kot jaz." Ona: "Ne pustim se zmerjati z metreso. Ne dovolim si očitkov radi vsake malenkosti!" On (.se vznemiri in jo bolestno zgrabi za roko). Ona (zakriči): "Tudi tepel me boš. To so nebesa na zemlji, ki si mi jih obljubljal. Dvesto kron mi očitaš, da bi jih zaslužil...." On (nemo zapusti sobo). Na stopnicah sreča svojega najboljšega prijatelja in ga prosi, naj gre gor in naj pomiri njegovo "res in globoko užaloščeno" soprogo. ki jo je on tako kruto raz-žalil. Najboljši prijatelj mu najyavi to prijaznost' in stopi v sobo. Ona (sett i popolnoma mirna in sveže napudraria na divanu. Konč. ho skoči pokonci): "Pavel, kako si mogel poslati tako dragoceno darilo!? Pomisli le, če bi se Emil samo količkaj spoznal na bisere in bi spoznal, da so pristni...." Pavel: "Toda srček, saj ni Wed-no besed. Saj-.veš. za tvojo lepoto ni nič dovolj...." ;. ' Se vroče poljubita. ' '. ' Kavno pri tretjem j>oljubu P&jj^ Krnil skusahega, -srca kupil prstan * pristnim briljantom. ^ MADŽARI IZUMIRAJO POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenski črke č, š, i $30- OLIYER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Bisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, N. T. Že Košut Lajoš je opazil, da se čisti Madžari preslabo množe. Ta renegat, ki jc dal Madžarom ognjevit ogrski nacijonalizem. je od-krito priznal, da ni druge rešitve. kakor da se Madžari osvežijo s slovansko krvjo. V ta namen te mu je zdelo pomadžarjevauje Slovakov in Srbov uprav narodna dolžnost. In kdo bi mogel tajiti: Košutovi rojaki so oznanje-valca svojega nacijonalizma dobro razumeli. Vsi vemo, s kako vnemo so se trudili, da bi s Slovani povečali izumirajoči madžarski narod. Zdaj. ko so Madžari sami. se že opaža, da nazadujejo in da jim resno preti Q>ogibej! razljudenja. Doslej se je mislilo, da so Francozi edin narod v Evropi, ki ga tarejo take skrbi. Vsa znamenja pa kažejo, da so Madžari zašli na še nevarnejšo pot. Glasovi o tem .so sc že slišali v budimpeštanskerc parlamentu. Statitstika priča, da ševilo porodov in število umrljivosti nista v pravilnem razmerju. Neki mesec je poskočila umrljivost nad porode, v splošnem pa se drži na po-j dobni višini kot v Franciji. Razlika med Francijo in Madžarsko pa jc ta, da se na Francoskem o-paža izboljšanje in skoraj konstan-žarskem število prebivaLstva stal-ten porast, medtem ko na Mad-no pada. i ; -'t. na Romunskem, v kateri bo kronan kralj Mihael. V nji " Sta bila kronana tudi kralj Ferdinand in kraljica Marija. CENENA JUŽINA Pesnik Paul Verlaine jc potoval po južni Franciji. Ves izmučen od hoje je lačen in žeje prispel v majhno vas, toda njegova mošnja je bila prazna kakor zmeraj. Kljub temu se je odločil, da stopi v prvo gostilno, na katero, naleti. "Ali bi mi lahko povedali.'" je vprašal okroglo gostilničarko," koliko bi neki stal dijamant v velikosti lešnika?" Gostilničarka je nezaupno premerila čudnega popotnika od peta do temena. Premožen res ni bil videti. toda kdo ve.... Nemara da je dijamant kje ukral in sedaj ne ve. kaj bi ž njim. Poskusiti velja ! NAJDRAŽJI ELEMENT Kakor poročajo laški listi, sc jc Luigiju Rolli. 'profesorju kemije v Firenci po dolgoletnem razLska-vanju posrečilo odkriti element št. 61, čigar mesto v perijodičnem sestavu prvin je bilo dozdaj znano le teoretično. Profesorju je pri poskusih pomagala aslstenka Brunet-ti. Iznajditelj je novi novi element krstil po latinskem imenu f i renske univerze na ime "Florenium". Kakor zagotavlja nemški časopis "Technik fuer Alle", je nova prvina najdražja, kar jih je bilo do-sedaj odkritih. Za njegovo ugotovitev je bilo potrebno nič manj kot 30 ton mineralij, tako da je Flore«*- Sedite, prosim!" ga je vljudno tium eol° dražJi 0(1 radija- Dase" pozvala in je ponudila pesniku vi-M«J «> S* produc.rati le ne- na in jedače. "Hvala, sem že jedel!" jc odvrnil Verlaine. "No, malenkost boste že še pre-V "Pesti Napi o' je priobčil taj-'nesli," je menila darežljiva gostilni-nik ministrstva za socijalno skrb čarka. dr. Kornel Scohlz razmotrivanje o' "Ne, hvala, nikdar ne jem dva-tem vprašanju, ki vsebuje tudi ne-,krat na dan." koliko nasvetov, kako naj bi se pre-j "No, malo južine vadi ne bo ško-prečil ta za madžarsko bodočnost dilo. Pijte na moje zdravje." poguben pojav. Dobro bo učinko- In Verlaine je pil na zdravje go- val zakon, ki ga vlada že priprav- j stilničarke in jedel za tri. Ko se je lja: zakoncem, ki nimajo otrok in nasitil, se mu je gostilničarka pri-isamcem se bo naložil poseben da- jazuo približala, prlsedla tesno k vek. Prav tako bodo hudo ol)davče-j njemu in ga začela diplomatsko ni zakonci, ki imajo samo enega o- spraševati o dijamantu. t roka. Zoper umrljivost- dojenčkov, ki je razmeroma visoka, bo država nastopila na ta način, da bo osnovala moderne higijenske zavode za deeo. zlasti pa otroške dispanzerje. Najoveduje se tudi aster boj jetiki in spolnimi boleznini. Vprašanje je, ali bodo mogli vsi ti ukrepi zadržati izumiranje Madžarov, ki je do neke mere resen pojav in ki bi ga morebiti preprečilo le temeljito križanje z drugimi narodi. "Kaj f" pesnik. koliko miligramov. Podrobnosti o pomenu in tehnični u-porabi novega elementa še niso objavljene. NEVŠEČEN GOST WlStlTE Anerieiij Venice - Ameriške Benetke. •Krasno novo pifiriiorsko mesto na Long IsUndu. Med Aariijrville in IJndenhurst se blizu železniške postaje Copiague na Long Iafaradu takoj polrf morja nahaja krasno novo primorsko mesto, imenovan« American Venice, to se pravi Ameriške Benetke. To mesto je usta, novita in gradi American Venice Corporal i cm v namenu, da zgradi tam najlepše mesto za stanovanja ter primorsko zabaval išče in kopališč v bližini New York*. Vhod v American Venire.' • Brw dvoma bo oni, ki kupi zemljišče rk taki izpremembi wa>hin"" r-itku kar zunaj na prostem ter trd- to,Lske «'°?odbe- Ko «>a -s0 tudl Ja" no zaspal. Naenkrat ga je zbudil l)01ici Pote?niIi z Angleži, so se o-šelest listja. Po bllskovo je poteg- ^mljeni Američani udal. v toliko. nil iz žepa električno številko in da bi se zadeva velikih brodOv. — se je začudil ubožni zapazil kakih 25m pred seboj ve- cal>ital shiIxs- obra^avala koncem Vi .ste v resnici menili,!likega tigra. Imel je puško poleg konference, ko bodo urejena vsa da imam dijamant?" "Kaj blebečete?" se je razjezila krčmariea. ki jo je potrepežlji-vost že jela zapuščati. "Stvar je taka." je pokojno od- EGIPČASI IS ŽENSKE Iz Kaira poročajo, da je zakonodajni odbor zbornice predložil o-snutek zakona, po katerem so zakonski možje upravičeni ubiti svojo ženo, če jo zalotijo in flagranti pri zakonolomu. sebe, urno je pomeril p sprožil. ™tala vprašanja. Vsekakor pa bi Toda strel živali ni usmrtil,, nego' moral° astati razmerje 0:0:3 med jo je le težko ranil. Ilip nato je bil Ameriko, Anglijo m Japonsko ne- tiger že na njem. Zače} se je str?-.izpremenjeno. šen boj med človekom in zverjo.!, Komaj je bila ta težava nekako govoril nasičeni pesnik. "Tisti di- Smrtno zadeta žival jo razjarjena' premagana in je prišlo celo do spo-jamant sem videl davi v Marseillu' zasadila .svoje zobe kaj>etanU v ra- razuma glede- omejitve tonaže in V izložbi nekega zlatarja. In zdaj mi. nato pa je popustila, pograbi- opreme rušileev. že je izbruhnila si že ure ukvarjam glavo z vpra- la za puško in pobegnila. Ranjenec nova kriza zaradi križark in pod-šanjem. koliko je neki vreden. To-'>e je privlekel do bližnjega dreve- mornie. Glede slednjih je bila ka-da že vidim, da mi ne morete po-!sa, se vzpel nanj in v strašnih bo- ka važnejša omejitev nemogoča, če magati. Z Bogom! dobro južino!" Hvala lepa za lečinah pričakal jutra. se nanjo ne bi vezali tudi Franci- Ko je zasijala zora. so težko ra- ja in Italija. Za Anglijo je to vpra-! njenega kajH'tana našli njegovi vo- šanje toliko pomembno, da je v po. četku predlagala celo popolno odpravo podmornic. Seveda se tak predlog ni smatral resnim. Največja važnost se je polagala Se dobro počuti po 6-letni bolezni. .liajal v družbi, ki bi vas smatrala Šest lot je bolehal Mr. Emery B. Shank, Harrisburp, Pa. Bil je nervos^n, jvjdf vržen prehojen ju izčrpan. imel mo-J^ duhovitega." ci Jn ne teka do jedi. On ram piS- : Od- | g Icar sem začel jemati Nuga-Vonf, »e x«*- I — «t ■ • pet dobro počutim po se.st!etn<-m trpijo- j Smrt dljUU V SftVl. nju. Sedaj lahko triki -1 na da>i jem. In 1, t» • nMj:„.l __- i_____- sem se precej zredil I Fn Brežicah je pri kopanju v xuBa-Tone je *.!•, ako ne. re vain . .. . , . denar povrne. Kupite t* d:«nes eno Mc- POtaplja, SO mu priSKOClll na pO- 5fy«^ ! brez Utopljenca ni- redbe so nič vredne. —Adv't SO našli. DOBER ODGOVOR. j jaki in ga nezavestnega prepeljali Monsieur de Flahaut je nekoč v vojaško bolnico v Paehmarhiju. francoskemu državniku Talley-1 Tigrovo truplo so našli kakih 40 randu pošteno zagodel. "Pravili so ni od pozorišča boja. mi. da ste v neki družbi, ki me je imenovala duhovitega, trdili nasprotno.' je Talleyrand napadel plemiča. Tn promptno je dobil odgovor. "Jaz .se še nikoli nisem na- ZASTAVE •VILKNK AMERItKB, ILOVINIKI IN HRVAiKtf HKOALUK. PftKKOftAMNICt, BOM N ICS, ZNAKE, UNIFORME ITD 8iff*rno 25% cene ji hot drugod. VICTOR HAVKf&EK, BI QRCEVE »T, CONEMAUOH, M. ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO English^Slovene Reader Sestali dr. F. J. KERN CENA • poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street : ^ New York, N. T. 32S532 na problem križark s tonažo izpod 10.(X)0 ton. glede katerih se vrši pr:ava oboroževalna tekma med državami. Ameriška delegacija je predlagala za ta tip bojnih ladij enako skupno tonažo. za Zedinjene države in Veliko Britanijo po 230.000 iio 3()0.0,000. Zdaj so .-.e uprli Jap.mei, češ. da tudi to znižanje ne bi bilo dejansko nikako znižanje, marveč bi morala tako Amerika kot -lapon. .ska izdatno pomnožiti svoje sedanje efekte. Namesto da bi pomorska konferenea "privedla do omejitve v oboroževanju, bi ila-egla baš na.-proten rezultat: velike nove grad-be bojnih ladij. O v poslednjem trenutku ne pride do poravnave na ta način, da bi Amerika odjenjala v vprašanju "capital ships". Anglija pa glede križark. je razsulo koaKrcnce neizbežno . V splošnem se mora pihniti, da no angleški argument mnogo boljši od ameriških. Anglija je 1. 1921. .sprejela pariteto z Ameriko gleue velikih bojnih brodov, ker jo vseeno še ohranla nadmof nad ostalimi mornarieami Evrope, a ameti-škega brodovja se oddaljen t.?:i bri taiiskemu otočju ni biti. Druga je zaileva s križarkami, ki 52 tičejo varnosti morskih potov in tbrambe obširnega imperija. Američani nimajo niti ])omembni!i morskih komunikacij. ki bi jih morali čuvati, njene kolonije so soK«^»erno majhne. manjša kot angl.^iid je njena prekooceanska trgovska mornarica. a sam teritorij Ze*Jii:j"uih držav je z morja tako rekoč neranljiv. Velika Iiritanija pa bi umrla gladu, če hi bila odsekana od pre-koinorskega sveta. Gre ji za življenje in smrt. Zato ho'*e imeti vsaj zadostno število modernih lahkih križark izpod 10.000 ton. Ce zahtevajo Zedinjene države tudi na tem polju enakost z Anglijo. se ta zahteva ne more tolmačit i drugače, kot da hočejo nd.sledili Veliko Britanijo kot morski žan-darji. Samo za lastno varnost jim pri tej zahtevi gotovo ne gre. Francosko časopisje zagovarja v splošnem angleško tezo zlasti zato. ker .se boji. da bi tudi Italia zahtevala glede križark izenačenje s Francijo, če bi obveljala enakost za Ameriko in Anglijo. Kaj bi pomenila absolutna enakost Lahov in Franeozov na morju, pa stoji na dlani. V slučaju vojne bi Italija utegila preprečiti pošiljanje francoskih afriških in drugih kolonij-skih vojska v Evropo. Na pomoč svojih kolonij pa Francija ne more resignirati. Zanjo je to življenske-ga pomena. Mobilizacijska svoboda francoskega kolon i jskega imperija je v nevaratisti. " "r . — "Juto?* I X V i COLOMBA Spisal: Prosper Merimee. ' ^ jp Za Olaa Naroda priredil G. P. f ' / 23 (Nadaljevanje.) / j Nastal je kratek odmor v pogovorn. Colomba je bila prva, ki je zojiet prekinila molk. — Mogoče si že slišal, brat moj, — je vprašala, ko je nalivala kavo, — da je v pretekli noči umrl Kari Battista Pietro? Pobrala ga je močvirska mrzlica. — Kdo je PietriT ' ' 1 * '**'.> — Iz tukajšnjega kraja je. mož Madelene, ki je sprejela biljež-ltico rz rok najinega umirajočega očeta. Vdova me je naprosila .naj pridem k mrliški straži ter zapojem žalostinko. Tudi ti bi moral biti pravzaprav*tam. Ljudje so najini sosedje in bila bi le navadna dvorijvost, kateri se človek ne more izogniti v takem majhnem kraju. f — Za vraga, s tvojimi mrliškimi stražami, Colomba. Ničesar noeeiu vedeti o tem, da se moja sestra tako javno producira! — Orso. — je rekla Colomba, — vsakdo časti svoje mrtve kot pač ve in zna. "liallata" izvira iz časov pasih pradedov. Kot starodaven običaj jo moramo vsled tega spoštovati. Madelena nima "daru" in stara Fiordispina, najboljša voceratrice na otoku, je bolna. Nekdo mora biti tam, da zapoje Ballato.. — Ali misliš, da ne bo mogel najti Kari Rattista svoj? poti na firugi svet, ne da bi popeval kdo nad njegovo krsto slabih verzov? Ce nočeš drugače, bom šel k mrliški slovesnosti in če misliš, da mo-*'a biti to, te bom spremljal tja. Pusti pa popevanje, — kajti v tvoji starosti se to ne spodobi. Prosim te zato, draga sestra! — Brat moj, jaz sem to obljubila. Ti veš, da zahteva to tiikorabljeiio, — Ne, brat, jaz bi je ne mogla spesniti vnaprej. Jaz se postavim pred mrtvega ter mislim pri tem na žalujočo družino/ Pri tem mi stopijo solze v oči ter j>ojem, kot mi narekujejo občutki. Vse to je rekla tako priprosto in naravno, da je ni mogel človek imeti na sumu, da jo je prevzela pesniška neeimurnost. Orso se je pustil omehčati ter obljubil, da bo šel s svojo sestro v hišo Pie-trija. Mrtvega so položili v največji sobi hiše z zakritim obrazom na mizo. Vrata in okna so bila odprta in krog mize je gorelo več sv?e. Ob vzglavju mrliča je stala vdova in za njo večje število žensk, ki so polnile polovice sobe. Na drugi strani so stali moški, z Vazkritimi glavami ter v frlobokem molku, neprestano zroči na mrliča. Vsakdo, ki je vstopil, se je najprvo približal mizi, poljubil mrliča, pozdravil nato s kiinanjem glave vdovo in sina zamrlega, nakar" se je postavil v krog. Sempatam je bil ta slovesni molk prekinjen, ko je eden navzočih stopil naprej, da naslovi par besed na zamrlega. — Zakaj si zapustil svojo dobro ženo, — ga je vprašala nek« soseda. — Ali ni dosti dobro skrbela zate? Česa si pogrešal* Zakaj bi ne počakal še par mesecev? Potem bi to podarila žena tvojega sira unuka. Visokorastel mlad mož, sin Pietra, je stisnil trdo roko mrtvega očeta ter vzkliknil pri tem: — Zakaj nisi umrl od roke morilca? Potem bi te maščeval! To so bile besede, ki so zvenele Orsu nasproti, kakorliitro je vstopil. Krog se je otvoril. da se mu napravi prostor in lahno mrmranje presenečenje je razodevalo veliko napetost, katero je vzbudil med zbranimi prihod voceratrice. Colomba je poljubila vdovo, prijela eno njeno roko ter stala več minut s povešenimi pogledi na mestu. Nato pa je vrgla nazaj pajčolan, zrla nepremično na mrliča ter pričela z obrazom, ki ni bil nič manj bled kot oni mrtveca, s popevko, ki se je glasila : Počivaj torej. Carlo Battista, Počivaj v milosti našega gospoda. Proč iz tega bednega življenja, Odplavaj v sinje višave, Kjer te ne muči niti poletna sopara, , Ne zimski mraz ... Tako je Colomba pela naprej. Naenkrat je izbruhnila vdova zamrlega v krčevit jok in trije ali štirje navzočih moških, ki bi ob dani priliki prav tako hladnokrvno streljali na krščanskega človeka kot na jerebico, so si obrisali debele solze s svojih lic. Colomba je kmalo nato nadaljevala s svojim improviziranjem ter naslovila svoje besede sedaj na mrtvega, sedaj na njegovo družino. Sepmapatam pa je vpletla v Ballato tudi mrtvega samega, ki je pričel govoriti s svojimi prijatelji ter jim dajati razne nasvete. Čim bolj navdušene pa so postajale njene besede, tembolj vzvišen je postajal izraz njenega obraza. To je bila pracvata zamaknjenost Pitije na njenem stolčku. Sempatam je bilo čuti kak vzdih iz množice, ki je bil dosti manj dovzete za to divjo poezijo kot vsi ostali, je kmalu čutil, da ga prevzema splošna ginjenost. Umaknil se je v teman kot dvorane, kjer je pretakal tako vroče solze kot jih je le mogel sin Pietra. Naenkrat pa je nastal viden nemir med poslušalci. Krog se je odpri in vstopilo je več tujcev. Na spoštovanju, katero so jim izkazovali, in na nnemi, s katero so jim ponujali sedeže, je bilo spoznati, da morajo biti to odlične osebe, kojih obisk mora veljati kot posebna čast za hišo. Iz spoštovanja do Ballate pa ni nikdo nagovoril tujcev. Oni tuj-cvev, ki je vstopil prvi, je moral biti star kakih štirideset let. Vsakdo je takoj domneval v njem prefekta, kajti nosil je črn frak, na katerega je bil pritrjen rdeč tra,k v obliki rozete. Za njim je vstopil sključen starec rmenkasto blede barve, kojega nestalne poglede so le deloma pokrivala zelena očala. .. (Dalje prihodnjič.) GLAS NARODA, 3.^ AVG. 1927 KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortland* Street, New York, N.Y. MOLIT VKNiiU: Duša Marija Vvhinjs: t . platno rezano .............Ji v fino platno ..............LN y celolojd vezano............1.26 v usnje vezano...............L5# v fino usnje rezano ........1.7S Rajski dami: v platno rezano ............1.66 v fino platno vezano........Ul v usnje vezano ............1.56 v fino usnje rezano ........1,76 Skrbi za duše: v platno rezano ............M r usnje rexano..............LC5 r fino usnje rezano ........L86 Sveta Ura (z debelimi črkami): v platno rezano ............ JO v fino platno rezano ........L5| r fino usnje rez. ............1.66 Nebesa Nu.Don: r usnje rezano..............liO v fino pgnje vezano..........1.80 Kvišku, ares mala: V; fino usnje vez. ............U0 Oče naš, slonokost bela..........L26 Oče naš, slonokost rjava .........1.20 PRi Jezusu: v celolojd vez.......1.30 pozlačeno ...........a......1.30 fino usnje vez...............1.60 Angleški molitveniki: lrnno ....................84 Jagnje .....-....................30 Jernač Zmagovač, Med plazovi.....50 Jutri (Strug) trd. r..............75 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseb 10 zvezkov, lepo vezanih .................10.— Sosedov sin. broS. ...............40 C. zvezek: Dr. Zober — Tngomer trdo vezano ................1.20 broširano ...................75 Juan Miserja, povesti iz Španskega življenja ....................60 Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Japonskega ..............30 Korejska brata, povest lz misij o- nov v Koreji ..............JO Karmen, trdo vez. ...............40 broširano ...................30 Križev pot, trdo vezan ....;.....L— Krvna osveta ...................35 Levstikovi zbrani spisi...........90 1. zv. Pesmi - Ode in elegije — ' Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje igre v pemneah — Različne poezije — Zabavljlce in pušice — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedrorskl rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5 zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70 Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, KupeLjskl stražnik, TJ-radnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd.....................00 Mali lord, trdo vezan ...........80 Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............1.00 Malo življenja .................. .05 Marijaa otroka, povest ia KavkaS- Hh rora ......................J5 Maron ,krSčanskl deček lz Liba-nona, ........■».*..»...........• .25 Mlada mornarja ...,.•»....... .30 Mimo življenja, trda vez. ......1.00 broširano •.*>•............ JO dOadih zanikernežov lastni živo- topis ..............I..........75 MoJe obzorje, (Gangl) ..........1J5 MftVl GMM •••••oaaaoenaao.no «3S iftCV oaaaaaaooaaaaaaaa Nosoliflo •••••••••ooo*o••■«•••••• Mali Klstd ««••••••••••••••••••• Md^jft o-oooooooaaa o • ooaaoaaoaoaaa JD Malenkosti (Iran Albreckt) ......JS Mladim sram. Zbirka povesti za slovensko mladino ............JS Notarjev nas, humoreska ........ J5 Narod ki imin .........••.....• .40 Naža vas. l. del 14 povesti......JO Nsfe vas, II. del 9 povesti......JO Nova Erotika, trd. vez. ...........70 Naia leta, trd. ves. .............. JO broširano ................... JO Hdk ........i..... JO ................... Nekaj4a fuflko zgodovino ••••»•»• JO MUBaft -.40 Miting paruito* - Shipping n*» Narodne pripovedke za mladino.. .40 Ne v Amerika, po resničnih do. godkih. (AleSorec) ............JO Na Preriji ......................JO Naseljenci ......................-30 Na krvavih polfraoh Trpljenje in strahote z bojnih pohodov hivie- ga slovenskega polka ........1J0 Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..L40 Ob 50 letnici lir. Janeza E. Kreka .25 Ogenj, trdo rezano..............U0 Pablrki iz Roža (Albrecht) ......J5 Pariški zlatar ..................J5 Pegam Lambergar, sreča v nesreči in druge povesti ................70 Prihajač, povest .................60 Pod krivo jelko. Povest lz časov ro- kovnjačev na Kranjskem ......JO Poslednji Mehikance ............JO Povest o sedmih obešenih .......70 Pravljice H. Majar ..............JO Povesti, Berač s stopnjlc pri sv. Soku .........................35 Po strani klobak, trdo vez.......JO Požigalec ........................25 Praprečanove zgodbe .............25 atria, izvesti iz irske junaške dobe JO Predtržani, Prešera ia drugi svet. niki v gramofonu ..............25 Prigodbe čebelice Maje, trda vez . .1.00 Ptice selivke, trda vez .......... .75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke (KoSutnik) 1. zvezek ....................40 2. zvezek ...................40 Podobe lz sanj, (Cankar) broi. . .1.— Poznava Boga...................JO Pirtii ...........................JO Povodenj ........................JO Praški judek ......................25 Prisega Hnronskegn glavarja.....30 Prvič med Indijanci ............JO Preganjanje indijanskih misjonar- jev ........................... JO Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.— Kahlji, trda vez .................75 Robinzon.........................60 Revolucija na Portugalskem......30 Rinaido RinaJdini .............. JO Romantične duše (Cankar) .......90 Razkrinkani Habsburžanl.........40 Roman zadnjega cesarja Habsbnr- žana .........................1J0 Rdeča in bela vrtnica, povest.....30 Slovenski šaljivee ................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .74 Suneški invalid .................35 Skozi širno Mijo .............. JO Sanjska knjiga, mala .............60 Sanjska knjiga, nova velika......JO Sanjska knjiga Arabska.........1.50 Spake, humoreske, trda ves.......JO Strahote vojne ..................JO Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalen......>. .1 JO i Stritarjeva Antholegija, trda vez .. JO j Sisto Šesto, povest iz Abrucev .... JO i Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...........................80 Sv. Genovefa.....................35 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, trd. vez. .............CO broS.........................40 Spisje, male povsetl .............35 Sveti večer......................JS SHAKESPEAREVA HBLA: Maehbet, trdo vez. .............. JO bro3irano.....................70 Othelo ...........................70 Sen Kresne noči..................70 SPLOŠNA KN1ŽNCA: St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broSirano .....................J5 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broi, 105 strani ....................J5 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano .....................JO Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna ia njegova družina, veselomodre Črtice I.. 72 strani, broširano ..............J5 Št. 7. Andersonovo pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utra, 111 Str., broi .......... J5 Št. 8. Akt Št 113 ...............70 St. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani. broS.............70 Št. 10. (Ivan Albrebt). Andrej Ternouc, relijefna karikatura ls minulosti, 56 str., bro3. ........J5 Št. 1L (Pavel Golia) Peter&ave poslednje sanje, božična povest r 4. slikah. 84 str., broš.......J5 Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prsta«, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str., brofi. .........JO Št. 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun. 113 str.. broS........... JO Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno-gospodarski spis poslo-venU dr. Albin Ogris, 236 str., bro^, •»•••••*••••#•••«••••«••• Št 16. (Janka Samec) Življenje, ! pesmi, 112 str^ broš. ...........45 Št 17. (Prosper Marimee) Vene • dušo v rieok, povest, pravd Mirko Pretnar, 80 str.............JO Št 18. (JarosL VrchUcky) Opo- loigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broB. .. JS Št 19. (Gerhart Hauptman) Pa-topljeni zvoa, dram. bajka v pa* tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš. ........JO Št. 20. (JuL Zeyer) GompaH bi Komurasnkt, japonski roman. Is čeSine p revel dr. Fraa Bradač, 154 str., broi. .............45 Št 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 60 str^ broširano......................JO Št 24. (E. L. Bnhrer) PosMal dnevi Fomfajtir, L del, 8W wtr+ brOl oo»o»«aaoaaoa*«o«aaaaaaaa IL del DOLOČENA OOPLUTJA V AVQ. >27. 4. avgusta: Hamburg, Cherbourg. Hamburg. 5. avgusta: President« Wilson, Trst. I avguiU: Paris, Havre; Majestic, Cherbourg: Pennland, Cherbourg: Rotterdam, Boulogne sur Mtr in Rotterdam. 9. avgusta: Columbus, Cherbourg, Bremen. 10. avguata: BerensHria. Cherbourg: rreaideiue Harding, Cherbourg, Bremen; 11. avguste: Westphalia. Hamburg. 13. avguata: Duilo, Nnpoli Genova. 16. avgusta: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 17. avgusta: Mauretania, Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen; 18. avgusta: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg: Conte Rosso, Xapoli. Genova. Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st., broS.............................. Št. -7. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broS. ......35 št. 13). Tarzan sin opice.........90 St. 31. Roka roko ..............23 Št 32. Živeti ...................25 St. 3D. (Gaj Salustij Krfep) Voj. na z Jugurto, poslov. An t. Dokler, 123 strani, hroS...........JO . (K saver MeSko) Listki, 144 strani ...................«5 Št. 37. Domače živali ...........30 Št. 38. Tarzan in svet ..........1__ Št. 39. La Boheme ............ 1.— Št. 46. Magda................40 Št. 47. Misterij duše............1__ Št. 48. Tarzanove živali .........90 št. 40. Tarzanov sin ........... 90 Št. 50. Slika De Graye ........1.20 št. 51. Slov. balade in romance .80 Št. 52. Sanin ..................1.50 št. 54. V metežu ..............l._ Št. 56. To in onkraj Sotle.......30 Št. 57. Tarzanov« mladost .....90 Št. 58. Glad (Hamsun» .........90 Št. 61. (dolari Bratje in sestre.. .75 Št. 62. Idijot. I. del. (Dostojevski t .90 Št. 63. Idijot, II. del ...........90 Št. 64. Idijot, III. del ...........90 Šter. 65. Idijot. IV. del ........90 Vsi 4 deli skupaj............3JS5 Štev. 66. Kamela, skozi uho šivanke, veseloigra......45 NOTE ZA TAMBURICK: Slovenske narodni pesmi za tambu- raški zbor in petje. (Bajuk)____1.30 Bom Sel na planince. Podpnri slov. nar. pesmi. (Bajuk)............1.00 Na Gorenjskem je fletno........ 1— NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .........................50 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VANJEM KLAVIRJA Narodni zaklH, Zbirka slovenskih narodniL pesmi ...............90 Uspavanka......................70 NOTE ZA KLAVIR: ( Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Klavirski album za mladino — (PavCič) .....................L_ Tri skladbe za klavir (Adami?) .. .50 Tri skladbe xa klavir, (Premrl) .. .45 Moje sanje.......................20 Slovenske zdravite. (Fleischman). — .29 Pri poznanje. Polka mazurka. — (Jaki) ........................40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljnba^no blebetanje, Polka mazurka. (Jaki) .....................40 Zmiraj zvesta. Polka, (Jaki) .....40 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) ....................J»0 Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... .20 At s Penguin's Picnic. I*~tcrmeszo. (Aletter) ......................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat .......40 Newyorske. Različne, ducat.....40 Velikonočne, božične in novoletne ducat .........................44 h raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat .............40 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po ................06 Importirane prorokovalne karte . .1— Zemljevidi: Slovenija ...................35 Jugoslavija..................26 Canada....................40 20. avgusta: Leviathan, Cherbourg; He de France, Havre; Homeric. Cherbourg; Yolendam. Bolougne sur Mer, Rotterdam; Colombo, Xapoli, Genova: Dresden, Cherbourg, Bremen. 23. avgucta: Thuringia. Hamburg. 2* avgusta: Aquftanla. Cherbourg; Muenchen. Cherbourg. Bremen. 25. avgusta: Xew York, Cherbourg. Hamburg. 26. avgusta: Olympic. Cherbouig. 27. avgusta: Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Frsnce, Havre; BelgonlancJ. Cherbourg: V'eendam, Boulogne sur Mer, Kot-terdam; 30. avgusta: .Marti.a. Washington, Tm: Iti'snlute. Cherbourg. Hamburg. 31. avgusta: Berengariu. Cheibourg; Homa, Nai>oli, Genova. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 6. avgusta. — 3. sept. FRANCE 27. avg. — 17. sept. H N'ajkrnjflu not pn železnici. Vsakdo v posebni kabini z vsemi mnderi#ml udobnosti. _ rija^a ..n slavna francoska kuhinj;«- Izredno nizke cene. Zajamiite si prostor za prvo vožnjo novega ve'ikana ILE DK FRANCE 20. avg. VpraSajte kateregakoli poobla££eriega agenta all FRENCH LINE 19 State Street — — New York CITATJE TO -SEDAJ! N'a«i pol stoletja smo do-j^uijali, kaj hočejo preko-oceanski potniki Klefin povedali. .Vli pa vpraSajte v n.iScm tm ' t -niškeni od'lelku: No. 1 B'dway.N V C. t Združenih držav, velik!.......... Nova Evropa ................... Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kanaaa, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indians. Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, New Yoffc- vsaki po ....................... Velika atenska aoapa Bvnpe .4« .50 JU .40 2.06 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali peštne znamke pa 1 al 2 centa, če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v capiku. Jtnjigš pOiiljama poštnino prosto. "tus umr 82 Oortkndt 8t, Hew Tork Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor ]o namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je poo-•en o potnih listih, prtljaj^ in dragih Ltvareh. Vsled nafle dolgoletno lakuSnJe Vam ml samoremo dati nmjboljSa pojasnila in priporočamo, vodno le prvovrstne braoparnlke. Tudi nedržavljanl aamr/eio po* tovstl v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenj«- all permit ta Wanblngtnns. bodisi m eno leto ali 0 mesecev In se mora delati pro-Bnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washing* ton, D. O. na generalega naselnf-fkega komisarja. Glasom odredbo, ki je stopila V veljavo SI. julija, ltZS se nikomur več ne poOje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak poellee osebno, bodisi v najbllSnJl naselnl-8kl urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo ▼ proBnjl eaproel. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost Kako dobiti rvojce b starega kraj«. Kdor Seli dobiti sorodnik« afl svojce ls starega kraja, naj nam prej plfie sa pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuSčenlh v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena m ameriško rt rta v-Dane. ki Se!e dobiti sem tarife ta otroke od 19. do 2L leta ln pa m poljedelske delavca. Amerind dSavljanl ps samorejo dobiti aem Seno in otroke do 18. lots brea ds M Mil Stoti v kvoto, potrebno ps Je delati proinjo v Washington. Prodno podvaameta kaki KorsV. FRANK SAKSER STATE RANI H OORLAMDI &T« BORW IOSK