Obranek. (Najisal Jaouš Golec). I. Na Kozjem vrhn, v jarku ob pofoku je živel feevliar, ali po naše, bolj umljivo povedano, Obrankov ,,šoštar". Bil je možicelj srednje postave in klepetave. ga jezika, kakor večinomavsak njegove strolce, posebno taisti, ki so hodili po hišab, šiviat v Štero. Njegova leta so se že tako bolj nagibala: jeseni, ko je stopil v inaSo povest. Vkljub dvakrat dopolnjenipolnoletnosti še ni vlekel n.a zakonski jarem, ampaK je živel ob strani svoje veliko starejše sestre, kot deviSki samec. Obema skupaj so zapustili starigi kajžo in toliko zemlje, da sta se poleg Bevljarske obrti laliko pošteno preživela. Vsakdb ju ie blagroval, čeŠ,: ta dva sta pametna, noben se noče okleniti y zakbnske spono. In res; France še niso nikoli nadlegovale zakonske skušnjare, posebpo sedaj ne, ko je že korakala 60. rojstnemu letu nasproti. Brat Jaka, cevljar, pa je tako bolj na zunaj in prisiljeno, k'ar se tiče samstva, držal s sestro; na tihem pa si je mislil: ko bi se le terau staremu kremplju oMadile pete, jaz bi si že poiskal mlado iji bolj poskočno! Toda to si je Jafca samo raislil, izraziti pa si ni upal svojih želj v besedah, ker se je bal France in nad vse spoStoval prvorojenstvo, Franca pa se je že gibala, kakor povedario, v bolj od tega sveta poslovilnih letih, in jo je med drugimi lepimi čednostmi dičila tudi bogoslužnost. Ce je ie utegnila, se je odtrgala zjutraj in poskrbela za duSo. Bila pa je taisto leto, ki je bilo zadnje za našo Franco, kaj pasje huda zima, vendar vkljub rarazu in snegu je obiskovala pridno svitanice, vefeinoma vsako jutro. Kdor pa pozna naša remšniška brezna in' jarke, on tudi ve, da se človek do.dobra spoti, pred>no dospe do vitežkega sv, Jurij^. Tako so se tudi Francine kosti potile vsako jutro, ko je stopala navkreber, in so se v hladni cerkvi navlekle preveS vlage in mraza. Franca je jela pokagljevati in kašelj jo je tudi okoli božičnih praznikov položil na bolniško postelj. J.a.ka jej je stregel na videz s sofiutjem, pa le zopet sarao na zunaj, v srcu pa je želel, da bi se le odknšljala do konca, jaz bi se pa že lajiko to zirao oženil. Dal jo je še pravočasno prevideti in jej že večkrat podržal mrtvaško svečo; pa sveča za svečo je dogorela do konca, Franca pa se ie §e vedmo pre•mislila iri preganjala Jaketovo zakonsko lirepenenje s pokasljevanjem. Samec 'Jaka je ugibal, tuhtal in poskušal na sestri vse smrtonosne vraže, pa le ni šlo, Slednjifi pa je le vendar pogodil pravo. Spomnil se je materinih jiaukov, ki so mu večkrat razkladali, da se mora pri bolniku, ki se ga drži duša, uporabiti ne doma2a, ampak izposojena mrtvaška sveča. Dob.il je tudi takO svefio od Prfikove Lone in Sakal ugodne prilike, da bi ž njo Franci posvetil na drugi svet. Bilo je ravno v osmini novoga leta, ko se je obrnilo Franci zopet na huje. Jaka je prižgal svečo in mislii: sedaj ali pa nikoli. Držal je sveGo dolgo, dogorela je že skoro; Franca pa je Še vedno vlekla sapo na dolgo in gledala v strop. Brata je že minovala potrpežljivost; v roko ga je že žgala dogorela svefia; ojunažil se je in dregnil Franco z besedami: ,,No, no, Franca, hitro napravi, sveča ni naša!" In res, Fratica, ki je bila Stedljiva oelo življe. nje, ni liotela delati bratu riepotrebnili stroškov, je ugasnila z dogorelo svečo vred. Jaka je pokopal rajno z vsemi hribovskimi navadami s sedmino vred, in dospevši doinov, je že tuhtal, katero bi si izbral. Namnogotera samska in vdovska srca je potrkal, pa povsod je bil, ali prejesenski, ali prešalobardasti. Mislil si je: Pišite me v vih domace farance, se bodete že še kesale, Obljubil je Štorovemu Tincetu par novih škornjev, če mu nagovori m priprosi za zakoji Petričkovo Jero onstram Radla. TinSe }e vestno izpolnil svojo obljubo in cez mesec dni so že gospod župnflc metali 0brankovega čevljarja in bajtarco Jerico raz prižnico. Pri oklicu se je marsikatera samica odkašljevala in si mislila: ko bi me bil le Še parkrat zaprosil, p.a bi ga bila tiidi jaz vzela. Toda zvonenje po toči je prepozno; tega prepričanja je bil tudi Obran&k, in zalival je pridno čas zako:isrke priprave z vinsko kapljico, ne raeneB se za pregosjjoske želje remšnišklh samic. Bilo je teden pred poroko, ko je zamakal čevljar Jaka svoje, še samsko grlo po dokončani službi božji v reinšniški gostilni. Proti veceru se ga je bil že tako nalezel, cla je za-čel kruliti pesem: h,Kode je bilo, da je remšniškemu sv, Jurju ušel konjiŠ, da se. daj peš kolje lintvarja". Med gosti v gostilni so bili tudi domači gospod žiipnik, ki so se zaupljivo pogova^rjali z nekaterimi kmeti. Že večkrat so z ostrimi očmi pobliskali po preglasnem pevcu, vendar ta dan je bil Čevljar Obranek nedovzeten za osorrio poglede. Krulil iii bobnal je svojo pesem Se vedno dalje. SledpjiS je minila tudigospo. da župnika potrpežljivost, in na prigovarjanje trezuih tovarišev so pristopili k Gevljarjui in mu do d)obra clokazali, d.a ta pesem ni niti za fantaliasko grlo, k.aj še-le za tako postarairo in povrli žcninovo. Jaka je naiik dobro razumel in utilinil, le v sr_ cu se je jezil na g. zupnika, ki so rnu pregnali vso židano voljo, in sklenil je, se nad njimi maSčevati. — Prilika se mu je res tudi kmalu ponudila, Veliki zvon raz zvonik je oznanil wAve Marijo". Vsi gostje so vstali, se odkrili in spoštljivo molili za gospodom župnikom angeljevo češčenje. Le Jaka ni vstal, da, Se celo odkril se ni. Vsi so ga jezno pogledovali, in tupatain je dobil tudi kal<^en sunek, čcš: naj vsaj vstane in se odtrije, 5e že moliti ne mara. Toda cevijar 'Jaka se ni zmeisil niti za opomine v bcsedi, ne v dejanju, ampak trdovratno vstrajal pri svojem sklepu. Po dokonSani molitvi so gospod zopet pristopili k njemu, vsi so obmolknili, iji ga vpraSaii: zalcaj da on edini ni izpolnil kršeanske dolžnosti? Jaka je sedaj vstal, se odkašljal in odrezal, rekoč: „Vejo, 5astivredni gosp. župnik, pri vsej svoji lalikomiselnosti sem vselej spoštoval eetrto božjo zapoved. In moj rajni oče — liog in sv. 3ur jili popeljita v raj, Be Še niso tam — so mi pogosto pravili: ,,JaTyi, Jailca, dobro si zapontai taistega kmeta ali tudi koj šolarja, ki moli v oštariji veeno luc, ni nikoli nič prida. Jaz poslušni Obranlčov sin pa si noCem sam jeraati ocetovega blagoslova in se prostovoljno prištevati med ničvredneže, radi tega pa z vami tudi molil nisem." Vsi poslušalci so se nasmelinili dobremu odgovoru, gosi)od župnik pa so se malo popraskali za ušesi in, ker jim je menda nauk segel v srce, so se pocasi izmuzali iz gostilne. Obranek pa je še dolgo kvantal, pogodil še več modrih in domov grede je obljubil svojemu patronu 5 oBenaSev, ker ga je tako painetno razsvetil v odlocilnem trenotku. Z,a dober teden dni je bila porokai, in Jalca je poln veselja popeljal na svoj dom nevesto, oziroma ženo Jerko. Ni prinesla Jera bogve kaj h kajži, pa koza ,,mula" z repom je bila iji še nekaj drugih ropotij. Jaka je bil skraja prav zadovoljen, da ie zam«n. jal Franco z Jerko; vendar samo od začetka, dokler ni spoznal, ali občutil nje.nili čednosti; za, Obranka seveda slabosti. Kmalu jc irtoral priznati Jaka sam sebi, da je moc ženskega spola v jeziku in da tako gibčnega kakor Jerka, Še rajna sestra ni imela. Cevljar se je večkrat pokesal, da je grešil na<l sestro, toda clobro se je zavedal, da bode Jerka njemu svetila z mrtvaško svečo, ne pa o» njej. Kakor rajna Franca, bila je tudi Jerka bolj pobožna, in je rada zahajala v cerkev. Razloček med obema je bjil le ta, da rajna ni nik.dar priganjala brata ob delavnikih, posebno v mrzlili zimskih jutrih ne k službi bozji; poleg ^lerko pa je moral Jalca vefikrat krevsati k svitanicara. Huje pa kot na ženo, se je jezil Obranek na priženjeno kratk.orepo kozaco mufo, Kakor v hribih sploli, tako tucli pri nas na Remšniku ni najti zlepa ure po lcajžah, arapak pomagamo si mi hribovci pri doloeitvi časa z razniini, veckrat bolj nego ura zanesljivimi sredstvi, kakor n. pr. s petelini. Pri Ohranku pa tudi petelin ni igral vloge ure, ampak meketaea mufa. Vsa^o jutro, po leti ob 4., po zimi pa ob S. uri zjutraj, se je že razlegal glasni mulin me-e-e ko kajži, Ze koj prvi budilni k.lic je vzdramil Jerko, ki je brzO vstala in nato zaCela tudi moža tako dolgo obdelovati s sunki v rebra, doklcr ni zapustil toj)lega ležišča, se lotil dela, ali pa ž njo krenil v eerkev. Vsi remšniški farani so se fiudili, da je dobil Obranek tako ljubezen do hiše božje, Jaka pa je na tihem zaklinjal rogljasto budilko mulo in koval mašCevalne nagrte. Vsa zdravilna sredstva je bil na njej že poskusil: ravnal joj je rebra v Jerkini odsotnosti s krcpelcem, pušftal ji nemirno kri s šilom,'pa vse skupaj ni pomagalo niC; kozafta je pa6 meketala vsak"o jutro kakor nalašč. II. Pri nas ria Remšnika sino boli dovzetni m toliko, dandanes preganjano konser.vativnost in s« ;udi z vso silo upiramo naprednjaštvu. Zaradi tega tudi ne uporabljamo za razsvetljavo ne elektrike, ne pliiia, Še petroleja ne, ampak domači pridelelk: borove treske. Toliko se dandanes govori, kako slabo da upiiva slaba luč na oci, toda povem ti dragi bralec, da jo že marsikateri hriboivec izgubil slub, oči pa imamo vsi dobre, Tudi naš Obrankov Jaka je opravljal svojo o. brt pri treskini razsvetljavi. Ko je pa odložil zveoer dreto in šilo, utrnila je skrbna Jerčka tresko in sjostavila vselej precej visok svečriik d je bil na vrhu na debelo okbivaJi, z železom, na klop, za pec. Spaval je tudi naš cevljar neko pozimsko noč po marljivem delu prav dobro. Še-le protijutru so rau začele rojiti samje po glavi, in sanjalo se mu je ravno, da je že zopet držal izposojeno mrtvaško svečo, pa ne Franci, ampak Jerki, Sveca je dogorevala. v roke ga je peklo in povrh ga je še v istem trenotku bolha tako neusmiljeno ugriznila, da je stresel iriltrcnil z nogo svečnik za pecjo, ki je z vso okovajio težo telebnil spavajoči Jeri na obraa; od bolhe ugriznjeno roko pa je siromak predaleč iztegnil in zadel ob latvico mleka, ki se je z glasnim :,Crep" prevrnila po tleh. 'Jerko je nepričakovatni udarec nekoliko omajnil; še-le raufin krik jo ]e spravil k zavesti, da se je otipala, ukresala ogenj in videla vso nezgodo, Par gorkih, ki so priletele Jaketu s sveSnikom čez hrbat, je pričalo, da je zadela pravega krivca. P>o prestanih udarcih ga je pa ljubeznjiva ženka obsula s celo kopico peklenskih in zemeljskih pošasti, A Obranek. se je hohotal pod odejo in si mislil: Ko bi ti bil svecnik le Se odbil jezik, a — je molcal. Žena, ki je pripisovala udarec ne sanjam in bolhinem piKu, ampak hudobiji raoževi je kuliala odslej jezo, mu ni privoiščila več dobre besede, in za ^cazen in pokoro je moral klepati ž njo vsako jutro k svitauicam. Obranek pa ie zaklinjal te presnete zimske bolhe in bjidilko mufo, ter tuhtal, kako bi obojno golazen spravil v mašCevalni na5rt Po cele dneve je smolec grunfel in gonilukane po glavi, pa v nobeno ni mogel spraviti bolh in kozaoe. Večkrat je kar dreto trgal od jeze in razbijal s kladivom po nedolžnem obuvalu, da je mulka skakala kar v jasli. Približal se je božični teden, dnevi dela za čevIjarje, in Jaketov osvetni načrt še vedno ni bil izdelan. V četrtek pred svetim dnevom je bilo, ko so Obranka ponoSi zopet žrle kjvoloSne zimske bolhe iw ga je mufkin klic spravil na noge. Šel je v cerkev in na potu, za kar je bil celo življenje Bogu hvaležen. je skoval bojni nacrt. Sam sebi se je smejal, da jo je tako dobro pogodil. Koj drugo jutro se je javil ženi, ki je še vedna srdosala nad njim, bolnega, in ni šel ž njo v cerkev. Komaj so udarile Jerko duri po petah, zlezel je tudi Sevljar iz ležišča in za8el svetiti po ležišču. Ob svitu lufii so preplašene bolhe brž poskakale vaaka na svojo stran. Obranek se je namrdnil in zagodrnjal: ..Tri bodo že zadosti", Nato se je spustil na lov, njegovi smolnati prsti pa, posebno palec in kazalec, ki pri tem opravilu igrata glavno vlogo, sta se izkazala za to gonjo kot popolnoma nerabna. Jaka si jii pomiŠljal dolgo, arnpak je za,čel lomastiti s pestjo po prvi bolhi in jo tako dolgo mrtvičil po slami, da jo je vso omamljeno pray vlaliko zagrabil, vrgel v bezgov Štorek, ki ga j« bil nalašft za to priredil, in jo zaprl. Na enak nacin je vjel §e dve, riaio pa je štorek skrbno zadelal in ga skril raed čevljarsko orodje. Celi dan je pridno delal, vzel večkrat štorek t roke, ga potresel in pristavil na uho, da bi se i)repričal, če ni katere od teh žlalatnih živalio potolkfel do smrti. Vendar bolhe so se v temi kmalu zavedlt in s precej glasnim skakanjem po štorfcii oznapjai« življenje. Smolec se je nasmihal in si mislil: vse s« mi je še dozdaj posreftilo, da bi se mi le Še jntri. na sveti vefier. Obranek ;e namreS dobro vedel, da ima njegova žeirica vkljub bogoslužnosti celo k.opovraž. ali po naSe, babjib ver. Med drugimi je bila hidi ta, da je vsako leto med 11. in 12. uro ponofii na sveti večer šla molzt mulo, češ: kolikor mleka da rogafia na ta vecer, toliko ga bode dajala skozi vsaki dan celega leta. Napocil je sveti veBer, Jerka je začela napravljati jaslice, in druga leta je moral Jaka vedno zlesti ria pe6 ter je od tamkaj presojal pripenjanjo ven. cev, da ni visel eden kam na predolgo, drugi pa pre. kratko. Pri tem opravilu se je vedno razlegal Cevljarjev enakomerni: ,,Jera, bolj sem, Jera., bolj tja", ra« pe8. Tio leto pa ga Jerka še k temii opravilu jii povabila, ampak }e kar sama napravljala. Jaka pa je molče pušil za peBjo iz pipice in menil: nocoj ti žepokažem babura ti srdosasta! Bilo je okrog 11. ure, Jaka je zazdehal, si odrgnil ude, skočil v škornje in rekel: .,Jerk)a, letos pa grem k sv. Pankraciju k polnoBnici, ti pa le lepo varuj doma." Jera ni odgovorila nig, ampak iskala molzni žehtar. Smolec se je jel zaobljubljati k pa^ronu s celo rajdo ocenašev, izvlekel štorek' z bolhami in grede iz hiše je še pogladil v veži mufko. Kozi se je ta nepriCakovana ljubeznjivost dopadla in neliote ga je povohala ter se ga dotaknila z butico. Jaka je porabil tn priliko, prijel rogacio za roge in kot bi trenil, jcj je nastavil štorek z bolhami v ulio, ga oclprl, stresel boljie, jej zamašil še uhljo in odkuril. Ni šel k polnočnicam, ampak skril se je aa vo. gal kajže in prežal na učinek, Ni ftakal dolgo, in žt se je razlegal glasen ropot po veži. Jierka se je približala kozi z žektarjem, pa kar ostrmela. Mulka je namre8 grebla z nogarai, skakala vkljub nriletnosti v zrafc in skušala odtrgati motvoz, ki jo je držal k jas]im,. Cevljarki so kar lezli mravljinci pri tem pogledu, misieS, da je sam ta hudi obsedel kozo; lasje so se jej postavili pokoncu, in živo se je spomnila Župnikovega svarila in pridige o vražahL Ze 30 je hotela tudi sama popihati skozi vežo, pa mufa je odtrgala motvoz in kar naravriost drvila proti Jeri, Prestra&ena žena jo je klicala v vseh Ijubeznjivih imenib, pa kozača se je zaganjala va-njo vkljub temu. Tu in tam se je pomirila in pogledala socutno gospodinjo; vendar bolhe so jej začele znova skakati po ušesu in se je tako zagnala v Jero, da jo je previtaila in ji neprenehoma tišSala glavo in roge v hrbet. Jerka je vpila na pomoS, pa njeno vpitje je spremljala le terana noč in Obranek, ki se je kar va. ljal od smelia za voglom. Zbrala je še zadnje mofii in z urnostjo 201etnega dekleta je pobegnila v izbo, pa kozaca je bila zopet ž njo in jo obdelovala z rogovi, Ukane so tudi Jerki švigale bliskoma po glavi — do blagoslovlj&ne vode ni mogla; torej urno skozi olcno na plano, si je mislila. Pa kakor vse bribovske kajže, imela je tudi Obrankova majhna oknai, iri Jerka je hotela spraviti svoje obilno telo takoj skozi prvo. Reva je porinila najprej dolge noge skozi, spodnje telo je vieklo z vso težo navzdol, pa okno je bilo — preozko. Jerka je bila s spodnjim telesom zunaj, z gornjim in glavo pa v izbi. Od bolh preganjana mufa se je vzbela z nogarai na klop in si neusmiljeno hladila b.utico ob Jerkino glavo in hrbet* Cevljarka je vpila, dokler je bila pri sapi, pa veter je odnašal njene klice bogve kam. SSasoma je utihnilo vpitje in le kozača je še razsajala in premetovala eevljarsko orodje po izbi. Obranek se je nasmejal za voglom. do dobra in spoznavši, da je rnegova ropotija v nevarnosti, je skočil v izbo, prijel kozo za glaivo iu jej odmašil uh'o. Mufka je še en čas rogovilila, pa bolhe so jej poskalcale ena za drugo iz prostornega uiilja in vsa utrujena se je vlegla. Smolec je potegnil v past vjeto Jerko z okna in jo odložil vso upadlo v postelj. Se-le bolj proti jutru se je revica zavedla, zbrala raisli in zaupala možu grozno iinifino obsedenje. Obranek je pri Jerkini povesti komaj požiral smeh, !>a vendar se je kazal poln. sočutja in jo zagotavljal, da se je koj po prvih njenih klicih vrnil in jo rešil zlobe z žegmano vodo, ki bi jo bšla sicer gotovo razkadila v solncni praJi. Jerka je verjela ia.žnjivira ustam, kajti strah jej je bil tako močno stopil v udo, da še na sveti dan u; raogla v cerkev. Takoj po praznikih pa je prodala kozačo remšniškJemu krčmarju pod ceno, seveda je z-imoleala njei>o obsedenost. Odslei je bil Obranek rešen nadležne b.udilke. Jerka pa_mu je bila tudi hvaležna za rešitev, nikdar vec ga ni priganjala k svitanicam in rrm lepo stregla. Cevljar pa je od tedaj tudi rajši hodil v cerkev, se svojemu patronu pridno zahvaljeval za pametni načrt ia odslej ni nikdar ve5 ubil nobeno bollie.