SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
* , ,, i. i* V ^f*™84™*1 P^jeman velja:	|	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
k
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 104.
V Ljubljani, v torek 8. maja 1894.
Letnik XXII
Vrejenje valute.
Mi De spadamo mej tiste, ki bi bili vrejenje valute zmatrali za posebno koristno državi in tudi v sedanjem finančnem ministru ne vidimo moža, ki bi bil sposoben to vprašanje privesti do ugodnega zaključka. Reči moramo, da smo imeli veliko več zaupanja v finančne sposobnosti Dunajevskega iu Steinbaeha nego pa v Plenerjeve.
Da imamo prav, če smo skeptični, nam kažejo poslednji dogodki. Te dni je finančni minister hodil od kluba do kluba, da bi si pridobil državni zbor za svoje načrte.
Finančni minister se je lotil regulovanja valute na tistem koncu, kakor to žele kapitalisti. Spraviti hoče najprej iz prometa državne bankovce. To je najeti hoče toliko državnih posojil, da se bodo lahko ti državni bankovci spravili iz prometa. Letos in drugo leto hoče blizu polovico teh bankovcev spraviti iz prometa, pozneje bi seveda spravil vse. Sedanji državni bankovci so nekak brezobrestni dolg, torej tak dolg, ki ne teži davkoplačevalcev. Pozneje bi pa dobili dolg, ki bi davkoplačevalce težil. Vseh državnih bankovcev je nad 400 milijonov in če vzamemo posojilo, da jih spravimo iz prometa, treba bi bilo zato toliko posojila, da bi od njega plačevali 17 milijonov goldinarjev obresti na leto. To ie pač lepa svota in vsak poslanec si mora premisliti, predno bode v kaj tacega privolil.
Zato je naravno, da se je v vseh klubih pokazalo mnogo nasprotnikov Plenerjevim nameram, ki merijo le na to, da se kapitalistom pripomore do lepih dohodkov ]7 milijonov goldinarjev.
Sicer mi vemo, da se bodo ti bankovci morali spraviti iz prometa. Poprej ni mogoče začeti plače-
vanja v gotovini. Ce tudi bodo žrtve velike, bi mi vendar jim ne ugovarjali, ko bi urejenje valute bilo že tako daleč. Plener sam je pa priznal, da bode še leta in leta preteklo, dokler se začno plačevanja v gotovini in tudi za odpravo ažija ni vedel in ni obljubil nobenega sredstva. Dokler se pa ne misli na plačevanje v gotovini, pa ni najmanjšega povoda, da bi morali državne bankovce zamenjati z obrestlji-vim dolgom. Po našem mnenju bi vsak pameten finančen minister, kateremu so mar interesi davkoplačevalcev slednje leto tistih 17 milijonov, ki bi jih potrebovali za obrestovanje novega posojila, porabil, da zamenja nekoliko državnih bankovcev. Tako bi v teku let, predno se začno plačevanja v gotovini iz prometa spravil večino državnih bankovcev, ne da bi se napravil nov državni dolg. Seveda Plener tega noče, ker je odvisen od židovskih kapitalistov, ki bodo skušali, v kolikor je moči, dobička napraviti z vrejenjem valutne reforme. Govori se, da je ta dolg sramoten. Morda je to resnica. Časti dolg državi ne dela, naj se ie plačujejo obresti ali pa ne, to mi sami vemo, in tudi dolgovi, ki jih napravi Plener, ne bodo častni dolgovi. Sicer pa to sramoto prenašamo že več desetletij in jo torej lahko še nekaj časa. Ravno tako nečasten je bil ta dolg, ko je vladal liberalni Auersperg, ali vendar se niso liberalci izpodtikali nad tem. Zakaj ne? Tedaj je vlada vedno delala dolgove, torej so židovski kapi-listi vedno želi. Dunajevski in Steiubach sta pa finance uredila in ni več take prilike, da bi želi. Zato se pa mora najprej ta neobrestljivi dolg pre-meniti v obrestljivega, da kaj zaslužijo Rothschild in drugovi. Tako se polagoma omaje red v državnih financah in židje bodo zopet služili.
Pa še nekaj druzega je. Pri vrejenju valute
igra avstroogerska banka silno vlogo. Ce se privilegij bančni nekoliko ne spremeni, vrejenje ni mogoče. Finančni minister je pa stavil do banke vprašanje v tem oziru, ali v odgovoru mu je banka stavila take pogoje, da je sam minister izjavil, da jih nikakor vsprejeti ne more in je celo izrekel, da bode treba morda osnovati novo državno banko. Tukaj teh pogojev ne bodemo razpravljali. Ker je sporazumijenje z banko nekaka podlaga za valutno reformo, zato so pač tisti prav imeli, ki so zahtevali, da naj se počaka z vrejenjem valute, dokler bodemo z banko na čistem. Tako se utegnemo predaleč ž njo zamotati. Pozneje jemati iz prometa bankovce, ki jih izda banka iu sploh umikati in pre-klicavati dovršene stvari, je težavno in bi gotovo slabo vplivalo na naš narodnogospodarski razvoj. Pomisliti je, da se bode pri obnovljenju privilegija na zbor pritiskalo, češ da pride vsa valutna reforma v nevarnost, ako se z banko ne pogodimo. Nam se celo dozdeva, da je finančni minister v nekakem 8porazumljenju s kapitalisti, da se nadaljuje valutna reforma, da bodo pozneje državnemu zastopu roke tako rekoč zvezane.
Zato pa mislimo, da je dolžnost konservativnih poslancev, da dobro pomislijo, kako bodo glasovali, ker zadeva jih huda odgovornost, ako povekšajo moč kapitalizma na škodo prebivalstvu.
Govor poslanca dr. Ferjančiča
v državnem zboru dne II. aprila 1894.
(Konec.)
Odgovor Šukljeju.
Konečno moram spregovoriti še nekaj besed o govoru, katerega je imel moj rojak v tej zbornici
LISTEK
Dve sestri.
(Povest. — SlovaSki spisal Sv. Hurban Vajansky.)
V. Nad vodo.
(Dalje.)
Nekdo potrka na duri.
Blagoslovljena roka I Št'astny pre iz sobe in ostavi v nji razburjeno devo, uničeno pred samo seboj, osramočeno, ponižano.
Na hodniku stala je Ana.
»Bože moj, i vi trpite." pravi dekle, videč njega obličje, izražajoče obupanje.
»Pred vami ni ničesar možno skrivati, Ana! Pred seboj imate blodnega, slabega moža! Toda on bo vse zopet popravil. Danes poskrbel sem vse, da se reši vaša čast. Ana, povem vam to zbog tega, ker ste močna deklica, — sestri ničesar ne povejte. To bo moja poslednja usluga; to ni bahanje, to ni igra za junaka. Druge pomoči ni."
Vojteb žalostno pogleda Ano, toda z obličja mu je žarela odločnost.
Ani šine kri v glavo. Zopet nova zapletenost, zope., novi viharji.
»Pokoriti hočem sramotilca vašega; kako rad darujem življenje za vas, kattrega vam posvetiti ne morem — ker je hočem darovati sestri vaši."
Molč^ stisne Ana Vojtehu roko iu odide iz sobe. Jedva so jo nesli nogi. Bala se je za oba . .
toda v boli in tesnobi ni omagovala, Da površje je prihaiala nje ljubezen do divjega jezdeca. Zdrkne na koleni ter moli pred podobo Križanega in goreče prosi pomočj iz nebes!
Ne da bi potrkal vstopi notri oče.
Vidno se je postaral poslednje dni.
»Veš", prične tihim glasom, „da rad vidim jasno pred seboj! Somrak me umuči. Poznati hočem tvoje gorje in svojo nesrečo. Pripravljam se k baronu, toda slepo nočem tavati. Tu stojim pred teboj kot oče, na mestu božjem. Odpri mi svoje srce, meui treba poznati vse njegove žeije." Starec jezno, srpo zre na hčer. Ana ga prime za roko in mu tihim glasom pove vse. Starcu zaleskečejo oči, ko zv^ o možatem postopanju Sfastnega.
»Boš li šla danes?" vpraša jo ljubeznjivo in krotko.
»Ne," odločno odgovori Ana in srce ji koprni krčevito.
Pomirjen odide oče k svoji ženi. Dolgo sta govorila brez hrupa, brez razburjenosti. Konečno se pripogne starček k soprogi, prime jo za glavo z obema rokama in pritisne k svojemu licu. Imel je rosne oči. Varinska se nasmeje vsled notranje blaženosti.
Prvič je občutila neko lahkobo v srcu! Mir je bil med njim in njo! Tih, svet mir, dosežen po ne-kolikoletnem pokornem zatajevanju.
Drugi dan je zopet govorilo vse mesto o Va-žeckem. Kako bi tudi ne! Zjutraj sreča na ulici
BarŽDyja ter ga našeška z jahališkim bičem po ušesih in obličju. Vrhu tega so govoričili o novih dvobojih. Celi romani so se kovali, cele historije vedeli so pripovedovati radovedni ljudje.
Važecky gre po izvršeneni kaznitvi starega Fal-stafa naravnost k St'astnemu.
»Gospod, izvolili ste poslati k meni poziv," de mirno, kakor bi šlo za šalo, »prišel sem vas obvestit, da se midva ne bova bila."
Št'astny obledi.
»Se manje se bova tako pogajala," odgovori jezno Št'astny ter razburjeno zaškriplje z zobmi.
»Ne bodite tako strastni, gospod advokat. Stvar treba mirno premisliti. S čim sem vas razžalil?"
»Razžalili ste dekle in obitelj, katera mi je blizu."
Baron se zasmeje. »Odpustite, kar je vam drago, dovolite, da bi bilo i meni. Vi ste se zagledali, isto tako jaz; jaz pošteno mislim, nič manj nego vi. Cemu tedaj krvi? Od naji ne zavisi razsoditev tega spora. Predlagam vara: Prosil sem gospodično polurnega razgovora; ponosna gozdna vila ni prišla. Toda stvar se mora dognati. Ce pa gora ni hotela priti k Mohamedu, šel je Mohamed k gori. Na razpolaganje sem vam : voz moj stoji pred hišo! Poj-diva oba naravnost skozi vrata ter opustiva pot skozi okno. In kar dostaje razžaljenja . gospod, to ni tako hudo. Prepustiva najin razpor Ani Varinski. Prisegam, da mi bo nje beseda — povelje !"
(Konec sledi).
l 'Vv Vy\ .
dne 5. t. m. Iz tega govora vzamem le jeden odstavek. Ta odstavek je pa bil v resnici tak, da zahteva naša patrijotična čast, da zavrnemo to izjavo slovenskega zastopnika. Govoril je o dveh tokih (čita):
„Jeden, ki ima sedaj še večino, morda veliko večino za-se, teži po razvoju narodne posebnosti z vednim r žirom na skupne državne interese in v tesni zvezi z zapadno kulturo. Drugi, morda na-ravnejši, izvira iz čuvstva narodue skupnosti jugoslovanskih narodov iu, gospoda moja, nevede in nehote narod vedno bolj obrača na izhod."
Ta izjava nam podtika nekaj, kar je popolnoma neutemeljeno v ruzmerah. Dogaja se, da se nam od nasprotne strani, zlasti pa od nam sovražnega časopisja očita, da gledamo ua vzhod; to nas ne moti, zaradi tega se ne vznemirjamo. Da pa to pravi slovenski zastopnik, to je pa novo, nečuveno. Tu se govori, da se jeden tok obrača na vzhod, drugi pa goji zvezo z zapadno kulturo. Že to, da se stvari tako nasproti postavljata, nam kaže, da ta del prebivalstva gleda daleč na vzhod, kajti govori se o zapadui kulturi v nasprotju z državami, ležečimi daleč na vzhodu ali jugovzhodu.
Vtem oziru je govorila že domovina naša. Na vsej črti se je postopanje Šukljejevo odločno obsodilo in veseli me, da baš glasilo slovenskih članov koalicije nič manj odločno ue zavrača Šukljeja, kakor drugi listi. (Živahno odobravanje.)
Vprašam pa vzrokih, zakaj da se tako sumniči nas ali pa del naroda slovenskega. Morda smo mi zastopniki stranke, ki gieda na vzhod? Ne, to je nesmisel. D.nastičui čut našega naroda je bil od nekdaj neomadeževan in slovenski zastopnik bi smel najmanj nanj metati kako senco.
Ce pa je gospod poslanec mislil, da naš slovenski narod gleda le v Zagreb, kakor je nas »Neue Freie Presse" blagovoljno vzela v var»tvo, mu povem, da gledamo k Slovanom, ki bivajo v tej državi, naj že bivajo v severu ali jugu. Povem mu, da vedno simpatizujemo s Slovani te države in iščemo ž njimi zveze, in tega ne dela le del slovenskega naroda, temveč ves narod slovenski.
Čuditi se moram, da je gospod Šuklje, poročajoč pred nekaterimi meseci svojim volilcem, govoril še kot član stranke, kateri očita danes, da gleda ua vzhod. Pri tej priliki je hudo mahal po stranki, za katero je danes govoril.
Kij se je zgodilo v slovenskem narodu, da je gospod profesor tako premenil mišljenje svoje. V slovenskem narodu se 111 ničesa pngodilo; samo vlada se je ta čas premenila, in gospod profesor naj sam odgovori, koliko je to nanj vplivalo.
Sedaj pa moram izjavili, da bodemo glasovali proti dispozicijskemu zakladu, ker vlada je nam dala pač lepe obljube aii moramo še čakati, da se spremene besede v dejanja. (Živahno odobravauje.)
Profesor Šuklje je odgovoril na to:
Gospoda moja! Jaz bodem nekoliko popravil besede gospoda Ferjančiča, kolikor se tičejo mene, in sicer z listom, na katerega se je govornik skliceval.
V »Slovencu", glasilu narodno - konservativne stranke, je bilo baš v tisti številki, katero je mislil gospod poslanec, na prvem uvodnem mestu z ozirom na telegram v »Slovenskem Narodu", v katerem se trdi, da se moji ožji somišljeniki sramujejo onega sumničeuja, katero sem nekda izrekel, to-le (čita):
»Ožji tovariši poslanca Šukljeja nimajo nobenega vzroka, sramovati se tega govora, in se ga tudi v resnici ni nikdo sramoval. Čudijo se pa, kako se o sumničenju govoriti more. Mari ne naglašajo jugoslovanski poslanci, s katerimi je naša napredna stranka v najožji zvezi, pri vsaki priliki hrvatskega državnega prava? In je mari naš radikalni dnevnik pozabil onega govora, v katerem je njegov duševni vodja v Dobrovniku govoril o hrvatskem državnem pravu, v katerem jedino nahaja rešitev slovenskega naroda.
Če pa kdo v najkrotkejši in najprizanesljivejši obliki, ki se tploh najti more, nekaj konštatuje, o čemer se brez ovinkov in strahu očitno govori, vendar nikdo v tem ue more videti nnjiničenja."
Tak je položaj, gospoda moja! Nikakor ne mislim metati madeža na putrijotičen ščit slovenskega naroda, za kateri se tako potegujem, kakor kdor si boai izmej nas. Jaz sem opozoril le na ono smer, ki se nahaja za vnaccga opazovalca dežele, ki deželo iu st.ari pozna in se navlašč ue dela slep, in katera teži v ono državno polovico.
Da je temu tako, za to imate vi dokaz v nekem članku »Hrvatske", v katerem se odkritosrčno pravi: »Slovenski poslanci so odkritosrčno priznali, da le v programu hrvatskega državnega prava vidijo rešitev pred zapadno kulturo."
Sami sodite, gospoda moja, je li to sumničenje, kar sem govoril. Kolikorkrat sem spregovoril v tej zoorniei, in to sedaj ni prvikrat, nikdar se ni slišal iz mojih ust izraz, ki bi se mogel razlagati za kako sumničenje ali podtikanje. To pustim onim gospodom, ki imajo za to več spretuosti in nadarjenosti, kakor je pokazal današnji Ferjančičev govor.
Gospod Ferjančič je na to opomnil: Fak-tični popravek gospoda Šukljeja moram faktičuo popraviti. Gospod Šuklje naj bi namesto prvega članka, na katerega se sklicuje, bil nam kaj povedal iz druzega. Potem bi bili vedeli, kako v njegovi domovini mislijo o njegovem napadu na slovenski narod ali del slovenskega narod. Ce se pa on izgovarja — kakor že nas »Neue Freie Presse" jemlje v varstvo — da je nam očital, da gledamo le čez Sutlo v Zagreb, sem mu že v svojem govoru povedal, da zaupljivo gledamo povsod tja, kjer bivajo Slovani v tej državi, povsod ondi iščemo simpatij in dotike.
Politični preg-led.
V Lju bljani, 8. maja.
Cesar o parlamentarnem delovanju.
Pri diueju povodom krsta najmlajšega nadvojvode v Welsu se je cesar pogovarjal s tamošnjim županom o delovanju parlamenta. Videlo se je. da je vladar o vseh podrobnostih dobro poučen. Nadeja se, da se budgetna debata izvrši do konca maja. Vladar je naglašal, da je neobhodno potrebno, da se nadaljuje vrejenje valute. Zupan je opozoril vladarja na težave, ki se stavljajo temu vrejeuju, ali vladar mu je odgovoril, da se stvar mora izvršiti, ker se je začela. Potem se je cesar z županom razgovarjal tudi o socijainem vprašanju. Obžaloval je, da skrajna smer dobiva veduo več vpliva. Želeti bi bilo, da se sporazumijo delavci in delodajalci. To bi bilo dobro tudi za delavce, ki bi se morali ozirati ne le na svoje koristi, temveč tudi na koristi delodajalcev.
Srbija. Srbska vlada je odpustila iz službe sodnike, kateri so se .izrekli, da kraljevi ukaz o rehabilitaciji kralja Milana ni veljaven. To je pa naravnost rušenje ustave, po kateri so sodniki neodvisni in neodstavljivi. Državni pravdnik se je proti odločitvi prvega sodišča pritožil na kasacijsko sodišče. Poslednje je pa razsodbo odložilo na jeden mesec. Menda hoče to sodišče počakati, kako se stvari ta čas razvijo. Vlada hoče baje z vsemi silami varovati avtoriteto kraljevo. Radikalci se pa baje mislijo tudi poslužiti sile, ko vidijo, da vlada deluje s silo. Poskusili bodo spuntati narod, pri katerem imajo še veduo precej zaupanja Prav lahko se pripeti, da vsled notranjih homatij pride še obstanek srbske države v nevarnost. Vstaja bi bila sedaj nevarna. ker je mej narodom mnogo orožja.
jPravda proti rimski banki se sedaj vrši v Rimu. Glavni zatoženenec je izpovedal marsikaj, kar ni v čast italijanskim državnikom, ali se ne ve, koliko je na njegovih izpovedbah resnice, koliko pa laži. Sklicuje se največ na ljudi, ki so že umrli. Tudi svojega spovednika, ki je tudi že umrl, vleče v to stvar. Tako imajo vladni pristaši priložnost trditi, da zatoženec laže. Mogoče je pa vendar, da je je v njegovih izpovedbah tudi kako zrno resnice, ali je vlada že skrbela, da je vsa dokazila uničila. On trdi, da je že 1868, ko je on prevzel vodstvo banke, bilo muogo premoženja zapravljenega, ali ga je tedanji finančni minister oviral, da ni mogel točno preiskavati njenega premoženja. Pozneje je banka zgubila mnogo milijonov, da je vzdrževala kurs državnih papirjev. Ti milijoni pa ua željo vlade niso vknjiženi. Pač je on imel poseben zapisnik, ki je i>a izginil.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. maja.
(Slavlje petiiulvnjsetletnice šolskih postav.) Iz Celovca, one 7. maja: Tukajšnji liberalui listi objavljajo natančnejši spored za — slovesnost, ki jo prirede koroški učitelji dne 14. t. m. v Celovcu v proslavo pt-tmdva:«! eiince šolskih posta'. R*?.?.dimo iz njega, da bo slavnostni govor gov oni proslavljeni „drachen'.oiter" Slovencev — Hiignn M n, Znai> u bode zop-t navil listo svojo pesen, kako treba Slovence »zermalmen'. — Isti listi poro.. . da se j,* na to slavnost posebej povaml c. kr. d.-/, predsednik,
deželni šolski svet, deželni odbor, mestni zbor, okr. in krajni šolski sveti, itd. Učiteljem pa se nalaga kot „Gevvis8eiispflieht\( da na vsiknačiu pridejo poslavljat brezverske šol-ie postave! Takega strogega po-ziv.i koroškem uč el.em pač Uh treba. Saj vedo, da se s tem prikupijo na višjem mestu in zato — bodo prišli. Priš i bodo pa gotovo tudi prej imenovani uradni krogi, 8 lj ,,„ manjkajo nikjer, kjer gre zoper Sovence in zoper katoliško stvar. In da pojde pri-hodni ponedeljek zoper nas, zato nam je porok ime slavnostnega govornika in povabljena gospoda!
— m —
(Imenovanje.) Predsednik deželne vlade baron Hein je imenoval finančnega konceptnega prakti-kanta Silvestra Doraicelja in konceptnega prakti-kanta dolenjeavstrijskega namestništva dr. Antona Pil shoferj a kouceptuima praktikantoma pri poli-tiški upravi za Kranjsko. — Gimnazijski profesor v Zagrebu dr. August Musič je imenovan rednim profesorjem klasičnih jezikov na modroslovskem oddelku zagrebškega vseučilišča.
(Okrajni cestni odbor za ljubljansko okolico). Dne 2. maja je bil pri okrajnem cestnem odboru za ljubljansko okolico za načelnika izvoljen g. Lovro Kavčič, posestnik in poštar Medvodami, ker vsled bolehnosti dosedanji zaslužni načelnik gosp. Jakob M a tj a n izvolitve ni vsprejel — za namestnika pa g. Adolf Galle, posestnik iz Zgornje Šiška.
(Drzni uzmoviči.) Iz Planine se nam piše 5ega tega meseca, da sta 27. aprila prišla dva postopača, kakoršnih so vedno ceste polne, v grad Haasberg beračit. Prejela sta od grajskega kastelana vsak 10 kr. milošnje, potem pa se zmuznila po stopnjicah v tretje nadstropje, kjer je te dni stanoval knezov brat princ Robert iu ukradla v njegovi sobi celo poletno obleko, dvoje čevljev, več finih smodk in zavitek izbornega »latakija" - tobaka, prilastila si še v sobi strežajevi njegovo uro z verižico in izpraznila mu denarno mošnjico ter s tem bogatim plenom srečno odnesla pete, ne da bi ju bil kedo zapazil. Princ Robert, ki nekaj dnij tu biva zaradi petelinjega lova, je v stranski sobi mirno spal in ničesar čutil. — Žendarmerija je tatvino hitro naznanila c. kr. sodišču v Logatcu in posrečilo se je, obadva ptička vjeti, lednega v Logaicu, druzega v Idriji. Prvega je izdal fini tobak, druzega knežja obleka, katera njegovemu zanemarjenemu telesu ni nič prav pristojala, dasi se je delal živinskega trgovca. — Za nekoliko mesecev bode ptuja last varna pred njima. Jeden izmed nju je Korošec, drugi Štajarec, obedva stara, vže večkrat kaznovana grešnika. — Seveda svetli princ obleke, v kateri se je nekoliko dni vlačugar košatil, ne bode več rabil, ukazal jo je dobro oprati in kakemu resničnemu ubožčeku podariti.
(Goriške novice.) Piše se nam: Občni zbor »Slov. Alojzijevišča" bode še le junija meseca. »Pr. L " je poročal po govorici, da bode 17. t. m. Toda odbor želi, da pride k zborovanju obilo članov, ker želi izvedeti občno mnenje čč. duhovščine o nakupu svoje hiše. Duhovniki dobijo posebno vabilo. — Slovesna procesija na Sv. Goro pri Gorici odšla je 7. t. m., ob 4. uri zjutraj iz prvostolne cerkve brez dežja, ali komaj so bili romarji v svetišču, je začel gost dež. Vreme je zelo južno. — Blagorodni gospod Franc Hafner, ravnatelj ženskega učiteljišča v Gorici, praznoval je 7. t. m. 40letnico službovanja. Ob 8. uri zjutraj je bila mladina pri maši, popolu-dno koncert. Castitamo zaslužuemu možu in želimo, naj ga Bog ohrani mnogo let!
(Iz Bi •na.) 2. maja. Sakolski shod dne 1. julija tega leta je prepovedalo pol cijsko ravnateljstvo. Priziv se more vložiti v 8. dnevih pri dež. pred-sedništvu. Se bode zgodilo. — „Selske listy" pišejo z vso gotovostjo, da se niso hoteli udeležiti češki poslanci, in posebno dr. Heroid zbora lidove stranke v Brnu, radi prevelike arrogance dr. Stranskega krščenega Žida. Judje „selskri jeduoty pro Moravu" niso zadovoljni s programom in resolucijami zbora, in vendar se je uprav v tem kmetijskem društvu lidov.-v stra >ka pričela. Kot odgovor ria isto zborovanje, s.« se vršili v nedeljo r.vni shodi, kakor : v Brnu obrtinjski, v Ndmešti in Pfedmosiu. Kat. pol. diiiKvVo. \ ]|ranicah novo društvo „ot>čansiiii jeduota". P od se jo povdarjala sloga v boju zoper iasti-hlupn st nek-i :«in h sebičnežev (dr. iStr-4nsky). — l! i.ii' l,i • >• 7.tio k .i društvo za odraščeua slepa d- >	Povodom 25letn.ee vit. g. dr. Mlčocha,
prof.-; oi ja pn bogoslovnem oddelku v Olomucu, je n,ip: i.vii.t katoliška beseda sijajen koncert, pri katerem je omen al prem. prelat dr. ILinel zasluge
I i
jubilantove. Od vseh krajev so prišla voščila in de-putaeije. — Včerajšnji dan je minul v Brnu brez vrišča. Tvomice so počivale, pa tudi stavci v tiskarnah niso delali. Delavcem je bil dovoljen javen tabor. — Stavka v Mor. Ostravi gr« h koncu. — Kakor so rešile nekdaj go.si rimski Kapitolij s svojim ščebetaniem, tako je zaprečila miš velikanski požar v tovarni Teuberovi. Ilišina Teuberove gospe je hotela zapoditi iz svoje sobe miš. Ko je vstala, in miš podila, zagledala ie plamen, ki je iz tovarne švignil. Ogenj so še v začetku potlačili. Hišiua je dobila za to 100 gid.
(Openj) Iz Kočevja dne 4. maja. Na vnebohod popoludue po blagoslovu |e naznanil v Stai cerkvi plat zvona, da gori. V Slovenski vasi (VViudischdorf) so gorele tri hiše. Domači gasilci so se nemudoma odpravili ga>it. Pozneje so prišli še kočevski gasilci. Ker ni bilo vetrno, ni Me širil ogenj, in vrlim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti. Tožno je bilo videti, kako so ljudje v praznični obleki pridno do-našali vodo in pomagali gasit. Sesaik ui bib videti. Ob 9tih Z'6''er so se vrnili kočevski gasiici na svoj dom. Ogeui je neki zanetil slaboumen osemuajstleten mladeuič. Pogorelci so zavarovani. Gledalcev je bilo vse čruo.
(Sneg). Iz Rovt se nam poroča 5. t. m.: Danes popoludnu okolu 4. ure začelo je tu močno deževati, za dežjem padala je sodra, ob 5. uri pa je jeio na-krat na vse pretege snežiti. Toplomer kaže zdaj, ko vam to pišem, -f- ll/» °R; silna burja brije. — Naša farna cerkev dobila je te dni lep altarni prt iz čista svile, ki stane do 150 gld. — Vezenje in drugo oskrbela je gospa Ana Hofbauerjeva iz Ljubljane. Delo je ka| lično.
(Pojasnilo.) Iz Drage pri Višnji gori smo dobili nastopno pojasnilo: Ker se vsled dopisa iz Višnje gore v ..Slovencu" z dne 19. aprila, št 89, katerega nekateri meni podtikujejo, goji proti meni od neke strani vedno hujša neopravičena uevolja, izjavljam, da omenjenega dopisa nisem pisal in da tudi sicer nisem v prav nobeni zvezi z dotičnim dopisom. Jožef Erjavec. — Opomba: Tudi vredništvo potrdi, da od g. Jožefa Erjavca ni prejelo omenjenega sporočila. Sploh pa se nam ne zdi dostojuo, stikati po osebi dopisnikovi; ako je sporočilo resnično, potem na tem nič ui. naj je piše Peter ali Pavel. Da je bilo v tem slučaju sporo -ilo resnično, priča ravno to vohan|e, po dopisniku. Toda ako ima žandarmerijski načelnik tudi sicer tako slab nos pri iskaniu krivca, kakor se kaže v tem slučaju, potem si pač ne bo nabral lavorik v svoji službi.
(Iz Prage) 2. majnika: Včerajšnji dan 1. maj-nik je minul v Praai in okolici, kakor tudi po druzih krajih, kolikor se je moglo izvedeti brez posebnih demonstracij delavcev. Nekoliko jih je oviralo izjemno stanje, mnogo bolj pa k temu pripomoglo, da se precejšen del delavcev samih za svoj .praznik" ne briga in ne poteguje več toliko, kakor pred nekaj leti. Še 30. aprila ui bilo znano, koliko delavcev bode delo ustavilo. Na strtliškem otoku so se počasi zbirali in še le popoldan osoli 4. ure je do-stopilo število zbranih na 12.000 oseb, Opazili smo, da so se začeli delavci med seboj cepiti, kajti zborovali so tudi po drugih krajih, kakor v Žižkovu, Karlinu, Holešovicah, Vinogradih itd. Sploh se sme o praških delavcih reči, da so se vedli precej dostojno. Ne tako v Plznu, kjer so bile na vseh predmestjih dragonske straže iu vojaki pripravljeni v vojašnicah čakali. Glavnega zbora pri „angleškem dvoru" se je udeležilo črez 5000 delavcev. Zuani gledališčni igralec iu pisatelj burk fr. Ferd. Šamberk je -slavil 30. apr. štiridesetletnico svojega delovanja v službi boginje Thabje. Petnajst let, je bil star, ko je nastopil pred 40 leti v Schillerjevih ..Roparjih" kot junak Kosinski. Potem je prišel pod vodstvo Jos. Kaj. Tyla, od njega jo je pnpihal na Nemško, zopet se vrnil, ko je moral iti k naboru. L. 1866. bi bil moral v vojsko, ako bi se ne bila za njega potegnila njegova soigralka Pavlu Luccova. Tedanji poveljnik grof Olam G&llhS mu je podpisal „obšit". Spisal je igre: »Rodinno vojna', .Palackeho tf.da", „Poaska-hik", „Jedenact-i pfrkazini" in dru»e. — Vrednik Brynychovih „Slova pravdy", kapelan V. Stei-ka! je imel tožbo z dr. Herbenom, ki je spisal pamflet o sv. Janezu Neponui-inu. Obe strauki ste se spravili, ker se je izrabil dr. II ■rhen da ni Intel r;;zžnliii niti cerkve, niti sv. Jan »-v , ni.i cerkvenih i< ■ n-oij ali hierarhije. Ako tu ne .mel g. p >;u>-. namena koga žaliti, ne bil bi sme tuko pi-a;i. — Pred nekaj časom so ju raznesli v-. t, dn je akadeni (no društvo „Slavija uradno razou-eoao. To se pa ni
zgodilo, ker društvo se bode samo razpadlo zaradi „nerva rerum". O tem se zdaj mnogo govori, in ni čuda toraj. da so smatrali „N;ir. Listy". za dolžne „Slavijo" zagovarjati, ali vsaj pozornost od uje odvrniti, pišoč, da je društvo .Arnošta z Pardubic" blizko svojemu prepadu. Zi to društvo se ni treba zgolj nič bati. razpadlo če ne bode, naj se še toliko zoper njega hujska. Pred palačo grofa Trauttmans-dorfa so našli redarji po noči bombo. Hila je ta steklenica napolnjena s smodnikom in drugimi sličninii nevarnimi stvarmi. Visela je na žici raz mrežo v oknu. Hudobnež je najbrže mislil, da bode kakšen človek vanjo zadel, žico pretrgel iu bomba se bode razpočila. Skoraj ravno tako bombo so našli v Na-chodu; da se ni razpočila, je preprečila huda ploha. — Delavci v Eltrichovi tvornici v Jaromeru so začeli delati. — V koušunski okolici so se utrgali oblaki. Vdrla se je grozna toča in dež. Hitro naraščajoča voda je odnesla več hiš.
(Iz Dobrepolj) 6. maja: V naši okolici je pravo gnjezdo hroščev; vže so j h v eni sami vasi nad 50 mernikov pokončali. Šolska mladina, z gosp. učiteljem Jakličem jih kaj pridno pokoučuje, kar je v resnici hvale vredno. Županstvo je razpisalo 50 kr. od starega mernika nagrade. — Naš čast. gospod župnik bodo obhajali letos v avgustu biserno mašo, ako jim ljubi Bog obrani zdravje. Ravno letos bo tudi 50 let, odkar je bila naše farna cerkev dozidana in blagoslovljena; morda bi bilo prilično obe slovesnosti skupno obhajati ?
(Iz Kočevja.) Na poziv okrajnega šolskega sveta je sklenil okrajni šolski svet, da se šolska mladina uporabi pri uničevanju hroščev. Zato je odločil osem dnij ali 16 poldnevov brez pouka in ukazal, naj gre učiteljsko osobje s šolskimi otroci na označeni kraj, da zatre ta škodljivi mrčes" (otroke?.) Koliko žetve doneso te hroščeve počitnice, ne sodimo. Upajmo, da bogato. Vprašamo pa: Bog ve, ali bi bili šolski svetniki tako darežljivi s šolskimi počitnicami, ko bi se cerkev oglasila, da bi se pouk skrčil za kako uro o priliki cerkvenih obhodov ?
(Iz Celovca), dne 7. t. m. Tukajšni listi so sprožili misel, naj se sezida v proslavo petdesetletnice viadnnja cesarja Frana Jožefa I. v Celovcu velika društvena hiša s primerno velikimi in »dostojnimi" prostori, da se vam »dostojno" morejo vršiti razne slavnosti. »Fr. St." pri tem seve posebno mislijo na „schulverein" itd. Potrebni »drobiž" za tako stavbo naj dajo dežela, celovško mesto in pa kor. hranilnica. — Bode-li ta predlog prodrl neverno; pa nesreča bi ne bila, da se priskrbe večji prostori za razne slavnosti! Postavim dvorane, ki so v Celovcu doslej na razpolago zadostujejo sicer za izredne in redne občue zbore »Commuualvereina", »Deutscher Verein-a", koder se običajno zbira 12—20 udeležencev, ne zadostujejo pa za sijajne slavnosti našega slov. kat. političnega društva! Upamo, da gospoda potem prepusti tudi nam nove dosti velike prostore, saj se hvalijo, da so „liberalui" —ka-li?!
(Sirarnica v Rovtali) nad Logatcem dobila je od deželnega odbora kranjskega 300 gld. podpore za napravo potrebnega orodja.
(Amerikanske novice.) V Clevelandu sezidali si bodo Slovenci svojo lastno cerkev, za katero so se darovi pobirali začetkom meseca aprila. — Na mi-sijon v Pennsylvanijo se je podal 9. aprila č. g. Vit Hribar. — Dne 1. aprila so v ^mestu Joliet ustanovili „Jednoto", ua katerej je do sedaj pristopilo 10 slovenskih katoliških podpornih društev. Udov ima do sedaj nekaj manj kakor 500. Svoje delovanje prične s 1. junijem t. 1. ter bode plačevala 1. leto 500 dolarjev dedičem umrlega uda. Ako umrje žena možu dobi po njej 150 dolarjev. V odbor so bili voljeni gg. Franc Šuštaršič, duhovni vodja, Jos. Stukel predsednik, Štef. Pašič podpred sednik, Mib. Wardjan, Jan. Pakiž, tajnika; Anton Brunek ; Jan. Obrster, Pet. Miketič nadzorniki. — Naj bi vrlo vspevala ta prekoristna družba in amerikanske Slovence jelinila tako v katoliškem kakor v narodnem duhu I
(Poročil) se je danes g. Iv. Mlakar, c. kr. davkar v Slovenskem Gradci, z gospod čno Gabrijelo Perlesovo iz Ljubljane.
(Cirkus Amato) prične dajati svoje predstave prihodnje dni. Družba ima nal 30 kaj dobro dreso-vanih in izšolanih konj, več vrlih »clovvnov" razun tega pa nič manj dobrih jezdecev in telovadcev. Predstave se bodo vršiie na cesarja Jožefa trgu v zngrajenem igralnem prostoru.
(Darovi). Za bolao mater z H otroki daroval je g. J. O. 1 gld.
Društva.
(Spremenjena pravila isterske družbe sv. Cirila in Metoda! ie primorsko namestmštvo potrdilo 2 odlokom št. 6949 1., dne 24. aprila t. I. — Glavne črte spremenjenih pravil so, da je sedež družbe v Opatiji, ter da se morejo ustanoviti tudi podružnice liki po pravilih naše podružnice. Prinosi se delijo ua ustanovnike po 100 gld. podpornike po 25 gld , redne člane po 1 gld. ua leto in izredne, ki plačajo mani kot jeden gld. ali vsaj za 20 uč. na leto. Podružnica se more ustanoviti, če se vpiše vsaj 20 članov. Kje se najde toliko prinosnikov, ki so pripravljeni prinose redno plačevati. nai se priznani družbenemu tajniku dr, M. La-gin|i v Pulju, ki bode storil potrebno, da se podružnica vresniči. Na delo torej rojaki I Zbijajte klin s klmom ter ne dovolite, da vam se „Lega Nazionale" v deželi vgnjezdi 1
(Slovensko p 1 a n i n s k o d r u š t v o.) Dosedaj so je zglasilo od bratskega »Primorskega planinskega društva" 50 izletnikov. V nedeljo 13. maja bode v Ljuoljani skupni obed, zvečer koncert tam-buraškega zbora »Jadranske vile" na Sušaku iu pevskega društva .Ljubljana" v korist isterske in slovenske družbe Sv. Cirila in Metoda. V ponedeljek 14. t. m. zjutraj bode izlet na Bled, kjer bode opoludne skupni obed v Lujiziui kopeli. Kuvert stane 1 gld. 50 kr.; Kdor se želi udeležiti obeda, oglasi se do torka 8. t. m. dopoludne ustno ali pismeno pri društvenem denarničarju g. J. Sokliču pod Trančo iu pošlje ob jednem 1 gld. 50 kr. za kuvert.
(Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani.) V odborovi seji dne 28. aprila vršila se je nova volitev načelnika blagajne, ker je dosedanji načelnik g. M. Kune odložil načelstvo. Ker je g. M. Kune navlic žel am odbornikov svoje odpoved vzdržal, izvolil je odbor načelnikom g. Karla H i n t e r 1 e h n e r j a. Gosp. M. Kuncu, ki je blagajno ustanovil in več let vspešno vodil, izrekel je odbor svoje priznanje in zahvalo.
Telegrami. Rešitev.
Gradec, 7. maja. Ob 11. uri je gozdni adjunkt Putick iz Ljubljane se podal skozi zgornjo odprtino v jamo. To je bilo težavno, ker bi se nasipi bili lahko udrli. V 25 minutah je naznanil, da zaprti še žive. Pred jamo je bilo veliko veselje. Potapljavec Fischer je odšel takoj v jamo z živežem. Delalo se je dalje, da jih rešijo. Ko so jih spravili iz jame, so bili tako slabi, da se niso mogli po koncu držati. Pali so v omedlevico. Ko so se zavedli, so jim prišle solze v oči in poljubili so zemljo. Ganljivo je bilo videti, kako so jim vsi stregli.
Gradec, 7. maja. O rešitvi v lurloški jami zaprtih se poroča: Po noči in danes dopoludne so že bili toliko razstrelili skale, da se je moglo direktno dogovarjati z zaprtimi že ob 11. uri dopoludne. Neutrudnim prizadevanjem vseh udeležencev posrečilo se je ob petih popoludne vse zaprte popolnoma osvoboditi. Ko so jih okrepčali z jedjo in pijačo in izvršili, kar so odredili zdravniki, so je na nosilih nesli v dolino, od koder so jih peljali na vozeh v mesto, katere je preskrbela rešilna družba. Le najmlajši, Haidt, ostal je v Semriachu, ker je preslab, da bi ga bili mogli kar v mesto prepeljati. Splošno se rešenci tako dobro počutijo, da je upati, da kmalu popolnoma okrevajo.
Gradec, 7. maja. Po rešitvi zaprtih in odposlanem poročilu na Dunaj je došla ča-stitka cesarjeva, ki se je mej naudušenimi klici navzočih prečitaia pred jamo.
Civilni zakon v ogrski gospodski zbornici.
Budimpešta 7. maja. Gospodska zbornica začela je debato o civilnem zakonu. Duhovščina vseh obredov prišla je v velikem številu. Pred zbornico se je zbralo mnogo ljudij. ki so ministra Csaky-ja iu Szilagvija navdušeno pozdravili.
Budimpešta. 7. maja. Ko je poročevalec v imenu odsekovem priporočil, da se zakon vsprejme, je knez pri mas se iz dog-matičnih ozirov izjavil, da mora ugovarjati vladni predlogi, ker nasprotuje nauku katoliške cerkve o neločljivosti zakona in zanika njegov zakramentalni značaj. (Odobravanje na desnici). Gajzago zagovarja predlogo. Pravo-vodui minister dok.mije potrebo civilnega zakona s stališča civilne zakonodaje. Skuša ovreči argumente kneza primasa, ker pod-
laga ne nasprotuje nobeni versKi dogmi in tudi ne dela nobeno sile vesti, temveč je le jamstvo za cisto zakonsko življenjo. Ločitev zakona je večkrat boljša in dobrodejnejša nego nadaljno skupno življenje brez vsaka-nravne podlage. Minister opozarja na Belgijo in Francijo, kjer je že dolgo civilni zakon. Odločno oporeka, da bi se bilo pri sestavi načrta zakona posebno oziralo na koristi prote-stantovstva. On priporoča, da se zakon vsprejme. (Prihodnja seja je jutri).
Štrajki.
Moravska Ostrova, 7. maja. V več premogovnikih Severne železnice v Moravski Ostrovi in Privozu štrajka kacih tisoč delavcev, zahtevajoč osemurni delavnik. Mir se dosedaj ni motil.
Moravska Ostrova, 7. maja, Tudi na šleški strani se je štrajk močno razširil. Tako ne delajo v vilčeških in ivanskih premogovnikih severne železnice. Vkupe v Sleziji štrajka kacih 5000 delavcev.
Dunaj, 7. maja. Več tisoč štrajkujočih zidarskih pomočnikov je skušalo s silo delu-. joče pregnati od dela. Policijo, ki jih je hotela razgnati, so kamnjali. Redarji so morali rabiti orožje. Sedem oseb so zaprli.
Dunaj, 7. maja. Popoludne ni bilo nobenih izgredov štrajkovcev. Dopoludne so zaprli sedem oseb, ki se sodnijsko, oziroma policijsko kaznujejo.
Dunaj, 7. maja. Popoludne sta bila dva shoda štrajkujočih delavcev. V okraju Land-strasse je shod se popolnoma mirno izvršil. V Oberdoblingu je bil shod buren. Ker so govorniki napadali oblastva in policijo, je vladni zastopnik'moral shod razpustiti, čemur so zbrani hudo ugovarjali. Odšli so v dolgih sprevodih. Policija ni rabila orožja. Jedno osebo so zaprli.
Moravska Ostrova, 8. maja. Štrajk se širi. Število štrajkovcev je naraslo na 8000. Mir se dosedaj še ni motil.
Pravda zaradi rumunske spomenice.
Kološ, 7. maja. Danes je po železnicah in peš došlo kakih tisoč Rumunov. Ko so šli zatoženci v sodnjo dvorano, pozdravili so jih v špalirju stoječi Rumuni z naudušenimi klici. Ob 9. uri začela se je sestava porot-niškega sodišča.
Kološ, 7. maja. Posamični zagovorniki so ugovarjali, da se je za to pravdo delego-valo sodišče v Kološu, od katerega ni pričakovati, da bi bilo nepristransko. Predsednik je to odločno zavrnil. Sodišče je sklenilo, da imajo vsi zagovorniki govoriti ma-žarski. Na to je jeden zagovornikov odložil zagovorništvo, drugi so pa sklenili, vložiti pritožbo ničnosti. Ko sta dva zatoženca ugovarjala temu. da bodo Nemažare sodili Mažari in da se vsled tega morajo klicati tolmači, je predsednik ju zavrnil, da pri sodišču ni niti Mažarov niti Nemažarov, temveč le porotniki. Ko se je sestavilo sodišče, so zagovorniki zahtevali, da se porotniki vprašajo, so li kaj udeleženi, a sodišče je to zahtevo odklonilo, ker se zatoženci niso poslužili pravice, odkloniti nekaj porotnikov.
Anarhisti.
Pariz, 7. maja. Kakor „Figaro" poroča so v Patriju zalezli angleško ladijo, ki je
hotela v Bizerto vtihotapiti dinamita. Preiskava je dobila 20 zabojev dinamita na nekem otoku nasproti Bizerti.
London, 7. maja. Danes je bila strašna eksplozija v neki tovarni v Waldham-Abbey na severu od Londona. Poslovodja, 1 delovodja in 2 drugi osebi so mrtvi, 30 pa ranjenih.
Dunaj, 7. maja. Cesar je danes popoludne vsprejel princa Henrika Hessenskega v zasebni avdijenci.
Dunaj, 7. maja. Bolgarski knez Ferdinand se je semkaj ob polu šestih pripeljal in takoj potoval dalje v Monakovo, da bode pri pogrebu vojvodinje Amalije. — Za umrlo vojvodinjo Amalijo bavarsko se je odredilo jedentedensko žalovanje.
Dunaj, 7. maja. (Zdravniško poročilo.) Zdravje nadvojvodinje Valerije je popolnoma povoljno. Ravno tako tudi zdravje novorojenega nadvojvode Huberta Salvatorja.
Dunaj, 7. maja. Pri današnjem dvornem obedu bili so tudi ruski generalni major Bezmoy, gospodje ruskega veleposlaništva, korni poveljnik Schonfeld in veleposlanik Oalice.
Dunaj, 8. maja. zbornici poslancev predložila se je predloga, po kateri se izroča obrat na železnici Levov-Črnovci-Su-čava državi, oziroma to železnico nakupi država, potem se je tudi predložila predloga o grajenju več lokalnih železnic v Bukovini. Začela se je debato o valutnih predlogah.
Praga, 7. maja. Umrl je ravnatelj češke hranilnice Florian v 58. letu.
Arad, 7. maja. Mej mnogimi z dežele došliini Rumuni in Mažari je v neki gostilni nastal hud pretep, pri katerem je bil gostilničar ranjen.
Rim, 7. maja. Odgovarjajoč na vprašanje poslanca Diligentija izjavil je zakladni minister, da so neresnične govorice, da so se pri preiskovanju immobilizovanega kovinskega zaklada pri bankah se zasledile čudne stvari. Neresnično je, kar se govori, da bi se bilo zasledilo glede visokosti zakladov in glede drugih nepravilnostij. Potem se je nadaljevala debata o vojnem proračunu.
Rim, 7. maja. Ministerski predsednik Crispi se je ob dveh popoludne semkaj povrnil in so ga na kolodvoru pozdravili ministri, državni podtajniki, mnogi senatorji in poslanci.
Pariz, 7. maja. Govori se, da je vlada ustavila plačo škofu vivierškemu zaradi nekega ročnega pisma o upravi cerkvenih denarjev, ravno tako kakor nadškofu coulie-skemu.
Berlin, 7. maja. Selo Galrok gori. Ko je došlo to poročilo, se je cesar s posebnim parnikom odpeljal tja in dal sklicati bero-linsko požarno brambo in spandausko posadko, da pojdejo na" pomoč.
Umrli no:
5.	maja. Alojzij Cesarec, magacinerja sin, 14 mesecev, Kravja dolina 2, vnetica možgan. — Marija Mirtič, delavčeva hči. 17 mesecev, Kolodvorske ulice 4, myelitis transvers. — Mihael Bergant, umir. pismonoša, 69 let, Dunajska cesta 15, vodenica. — Lucija Kokail, gostija, 83 let, sv. Petra cesta St. 11, ostarelost.
6.	maja. Frančiška Simončič, kuharica, 33 let, Florjanske ulice 38, jetika. — Antonija Podkrajšck, magistratnega ekonoma hči, 16 let, Ročne ulice št. 8, vnetica ledic. — Jera
Vidmar, hišnoga oskrbnika žena, 64 let, Franc Jožefa cesta št. 9, vodenica.
Tujci.
6. maja.
Pri l*/tk'x» : Mally s soprogo iz Tržiča. — Lippa, Thiermann, Raitmeyer, Dilinger, Kaiser z Dunaja. - Aney, Camigliaro, Jurica iz Trsta. — Debič, Stern, Gaimer, Ohren-stein iz Zagreba. - Mayer iz Gradca. — Podboj iz Ribnice.
—	Polak iz Tržiča. — Kos iz Sela. — Korčo iz Hotederšice.
—	Polak iz Borovelj. — Hauer iz Steyr-a. — Dapar iz Ben-kovca. — Vinhof iz Trbiža. — Majdič iz Jarš. — Lulik in Furlani iz Vipave. — Strnad iz Plzna. — Trpine iz Kamnika.
lxri Maliču: Eschler, Wassing, Pohl, Hausner, Heller, Langer, Zuckermandl, Tscheppor z Dunaja. — Wcrschang iz Prage. — Tscherne iz Budimpešte. — Siroli z Reke. — Mortara Aristide iz Benetk. — Rieder iz Šmohorja. — Ko lešnik iz Maribora. — Wollesnerger iz Inomosta. — Buch-reiner iz Trsta. — Samenholzner iz Novega dvora. — Rosen-bacher iz Gradca. — Dolenc iz Zagreba. — Franc in Viktor pl. Garzarolli, Suša iz Senožeč. — pl. Gutmannsthal iz Novega dvora. — W6lfer iz Vidna.
_Vremensko »poročilo.
Cas
Stanje
opazovanja
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
zrakom era t mm
toplomera po Celziju
735-7 7348 734.6
8-6 130 9-8
Veter
Vreme
S
° 3 B L*" i
"o S
s 2
si. sever si. vzh.
oblačno
jasno
2-10 dež
Srednja temperatura 10-5", za 1-9° pod normalom
V četrtek dne 10. majnika ob 9. uri
darovala se bode v sv. Petra cerkvi tiha sv. maša za nepozabno nam družico pokojno gospo Marijo Murnik-ovo.
Šentpeterska ženska podružnica 280 1-1 sv. Cirila in Metoda.
Orgljarska
in cerkvenikova služba
župnije sv. Urha v Podgorji pri Slov. Gradcu odda se do 10.,junij a IS 01. Cerkveno predstojništvo. 270 (3-2)
Žlahtne rake
razpošilja po povzetju franko poštna pletenica 100 rakov
3	gld., 60 rakovorjakov 3 gld. 90 kr., 40 največjih rakov
4	gld. 80 kr.
Da dospd raki živi gg. naročnikom jamči
276 2-1
Moiiasteszyska.
Galizien.
Na prodaj je
v kateri je gostilna, ima 11 sob, 2 kleti in lep vrt. Cene ima 4500 gld. in lahko vknjiženo ostane 2400 gld. Leži ob premogokopu na Kranjskem. — Več pove upravništvo tega lista.	2 9 3-1
Solnčniki
krasne novosti
v največji zalogi in najrazličnejše cene
priporoča 164 10-8
U
I I
J L. Mikusch,
^ -A ........ .....,__V__- ■	.	-v ..
tovarna soliičnikov iu do/.uikov v Ljubljani, Mestni trg št. 15.
IZ
gli I > u n a j 8 k a borza..
Dn6 8. maja.
Papirna renta b%, 1<5% davka Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . K% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 fnntov stri......
N&poleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100......
98 gld. 50 kr.
. 98		30 „
, 120		20 „
. 97		95 „
. 998		
		65 .
124		90 „
9		93 .
		93 „
61	n	17l/*„
Dn6 7. maja.
Ogerska zlata renta
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron
4	% državne srečke 1. 1854., 250 gid. . .
5	% državne srečke 1. 1860., 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avsrr. osr. zem. kred. banke 4 %
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke. lOo gld.......
8t. Genois srečke. 40 gld. . ....
119 gld. 30 kr.
95	. 25	n
147	n 50	
158	-	n
197	, 50	
98	, 50	
97	„ 60	
196		
70	n 50	i
4% srečke dunajske parobrodne družbe	142	gld. 75 kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . ,	18	„	75	„
Rudolfove srečka, )0 gld. . .	22	,	50	.
Salmove srečke, 40 gld............74 „	—	,
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	.	—	,
Ljubljanske srečke..................23	,	25	.
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	15 L	.	50	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. gt, v.	3052	.	50	,
Akcije južne železnice, 200 gld. ar. . . .	103	.	75
Papirnih rubeljev 100 ..........133	„	75	„
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dohitk i. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E B C (J R«
Nollzeile it.10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,