l5 -5 4 »c r J J A K iMJ IZBICA PkimuRSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ , An .. Abb. postale I gruppo LCI19 4UU 11T Leto XXXVII. Št. 29 (10.851) TRST, sreda, 4. februarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MEDEL GOVOR PREDSEDNIKU VLADE 0 MEDNARODNIH ZVEZAH ITALIJANSKEGA TERORIZMA For lani jev poseg v poslanski zbornici zadovoljil vodstva vseh vladnih strank V oceni zunanjepolitične dejavnosti Italije je Ferlani potrdil popolno privrženost zahodnemu zavezništvu - Kritični posegi komunistov RIM — Furlani je tokrat zadovoljil vse, ali bolje rečeno, večina je morala osvojiti njegov poseg. Razprava o mednarodnih povezavah italijanskega terorizma, pred katero se je v državi razvnela ostra polemika, ki je že grozila vladni trdnosti, se je torej. končala z dobršnim uspehom predsednika vlade. Kljub temu je Forlani že naletel na prve mine. Danes se namreč začne razprava o policijskem priporu, ki je v pristojni komisiji poslanske zbornice razdvojila socialiste in demokristjane. Radikalci so že pripravili tisoč popravkov, sinoči pa so generalni tajniki štirih vladnih strank izmenjali misli, če bi sprožili vprašanje zaupnice vladi. V čem pa je bistvo Forlanijeve-ga spretnega posredovanja? Njegov odgovor na interpelacije in vprašanja, ki je trajal skoraj eno uro, lahko razdelimo na dva dela. V prvem je zanikal, da ima trditev o tuji pomoči italijanskim teroristom stvarne oprijeme na podlagi pravih dokazov, v drugem delu svojega posega pa je razvil polemiko proti Sovjetski zvezi in državam vzhodnega tabora ter poudaril privrženost in zvestobo Italije atlantskemu zavezništvu, predvsem pa Ameriki. Večina je Forlanijev preokret v italijanski zunanji politiki razumela kot iskanje podpore in odobravanja pri novem ameriškem predsedniku Reaganu. Bolj grobo povedano, krščanska demokracija je s pomočjo svojega predsednika vlade poudarila, da pritiče njej in samo njej primat «ameriške stranke». Tako, z milimetrskim merjenjem besed in izrazov, je Forlani dejal, da je že res, da je treba terorizem uokviriti v širšo mednarodno stvarnost, a je takoj pristavil, da bi bile drzne ocene nesprejemljive. Toliko bolj na javnem mestu kot je parlament. Vsekakor pr je bistvene važnosti, da se vlada z odločnostjo obveže tudi na področju «rezanja vseh morebitnih tujih korenin, ki si jih je priskrbel terorizem*. Glede izjav predsednika republike tfiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiitniiMimiiimiiiiimimiimmiMiiiitiitiuiHiUMiiiiiiiiiiiiimtiM ŽE DANES ALI JUTRI TAJNIKI STRANK PRI FORLANUU Nov razdor v vladni večini zaradi Andreattovih ukrepov Ostali ministri so bili postavljeni pred izvršeno dejstvo ■ Odločno nasprotovanje sindikatov RIM — Val negodovanja in prote stov proti nenadnim ukrepom, ki jih je sprejel zakladni minister Andre-»tta v dogovoru z državno banko za hudo omejevanje bajičmh kreditov, se stopnjuje tako v gospodarskih in sindikalnih krogih, kot tudi v političnih strankah in celo v sami vladi. Zakladni minister ostaja čisto osamljen na zatožni klopi pod tremi obtožbami: njegove odločitve niso bile dogovorjene z ostalimi člani vlade, ki odgovarjajo za gospodarske resore, njegovi ukrepi so v Protislovju s srednjeročnim načrtom La Malfe, njihovi učinki bodo malone porazni z; italijanski proizvajalni ustroj in za zaposlitev. Razumljivo je, da je prv' reagiral prav minister za proračun La Malfa, ki mu Andreattov sklep prevrača temelje triletnega načrta za ozdravitev italijanskega gospedar-stv - in se je zato pismeno pritožil Forlaniju. Takoj mu je seveda pritegni; po strankarski liniji tajnik PRI Spadolini, ki je že zahteval od Predsednika vlade nujno sklicanje Ppsveta s tajniki večine, ki naj »razčisti Splošno usmeritev vlade glede gospodarske politike*. Tudi tajnik PSI Craxi je izrazi) »velike pomisleke* o upravičenosti tako hudih kreditnih omejitev, zatrdil, da «PSI ne bo podpiral politike, ki povzroča rroanišanje delovnih mest* in se le skliceval na pojasnitev v okviru Posveta vladnih strank s Forlani-jem. Socialdemokratski minister Di Gie-81 je jezno dejal, da «ministri ne smejo biti obveščeni o tako važnih odločitvah zgolj prek tiska*, tajnik n.iegove stranke Longo pa je poudaril, da «je prišel čas*, ko je treba opraviti v okviru večine pregled gospodarskih in družbenih smotrov |er ustreznih sklepov*. Pri tem je dejal, da je sicer razumljivo, če državna banka odloča sama. spričo neddavnosti vlade in parlamenta, h-da ni mogoče sprejemati odločitve. ki «postavljajo pred izvršena dejstva*. Proti Andreattovi nedogovorjeni odločitvi je nastopil tudi minister Manca (.PSI), nezadovoljstvo se pa Jiri tudi med samimi demokristjani Ostro nasprotovanje priba ju seveda iz vrst opozicije, od do komunistov. Senatorji KPI sn zahtevali, naj zakladni minister nujno poroča pristojni komisiji. čedalje ostrejše so reakcije sindikatov. Za CGIL je namestnik generalnega tajnika Marianetti obtožil Andreatto, da odloča namesto vlada in da je «zamenjal karte*, ker so njegovi ukrepi v protislovju z zatrjevanimi nameni, ki jih vsebuje triletni načrt glede ozdravitve gospodarstva. Enake očitke mu naslavlja tudi tajništvo UIL. ki zalitega globoko revizijo vladne gospodarske politike, ki se doslej odraca z omejevanjem kredita, naraščanjem davčnega pritiska in viša-nien, tarif. Namestnik tajnika CISL oartori je pa «odločno zavrnil* An-dreattove ukrepe in zahteval nujno soočenje s predsedstvom vlade glede splošne usmeritve gospodarstva. ‘Tav tako obsodbo je izrazilo tai-distvo sindikata kovinarjev FLM. ki Predlaga ustanovitev «enotnega cen-“’*» za vodenje gospodarstva. Na Furlanija, ki se bo verletno se s,al s tajniki KD, PSI. PSDI in RT že danes ali jutri, je padla se a*J nova odgovornost, da skuša tol- mačiti političnim in družbenim silam, kakšna je vladna gospodarska politika, če je sploh kakšna. Dolar po 1.019 lir RIM — Po predvčerajšnjem majhnem nazadovanju je včeraj dolar dosegel novo rekordno raven v odnosu do evropskih valut. V Italiji se je tečaj ameriške valute povzpel na 1.019 lir, vzporedno se je znižala cena zlata, ki se je prodajalo po 15.990 lir gram. Prva posledica močnega prevrednotenja dolarja bo nova podražitev petrolejskih proizvodov, o katerih bo vlada sklepala že v prihodnjih dneh. Pertinija, ki so sprožile vso polemiko, je Forlani govoril o «objektivnih podatkih*, o ugotovitvah, ki so s političnega vidika predvsem kriza popuščanja napetosti kot rezultat napadalnosti in ekspanzionizma Sovjetske zveze. Kljub vsemu pa je Forlanijev poseg požel odobravanje v vrstah štiri’! vladnih strank. Javno so ga pohvalili vsi demokristjani, brez razlik med strujami. Republikanci niso skrivali svojega zadovoljstva, še bolj zadovoljni so bili socialdemokrati, ki bodo v svojem današnjem glasilu napisali, da je Forlani »končno razjasnil vso zadevo* in je «popravil zunanjo politiko bivših vlad Andreottija in Cossige*. Bolj odmaknjena pa je bila podpora socialistov. Craxi se je omejil na o-ceno, da je bil Forlanijev govor «še kar izčrpen*. Neglede na take besedne akroba cije. so socialisti precej okrnjeni * kampanji o tako imenovanih «vzho& nih svetiščih*, kljub temu, da se jr Claudio Martelli povrnil na vloge češkoslovaške in Gian Giacoma Fel trinellija. Če je Forlaniju uspelo celo pridobiti odobravanje radikalcev, ni njegov poseg ugajal levi opoziciji. Demoproletarec Magri je precej kritično ocenil Pertinijeve številne posege. Za KPI pa je načelnik poslanske skupine Di Giulio obrazložil nezadovoljstvo, ker bi lahko ob tem vprašanju odpravili meje med večino in opozicijo. Po njegovem mnenju .je Forlani izdal glavne smernice svoje zunanje politike, da bi zadovoljil PSI in PSDI v njunem zagrizenem protikomunizmu. Poslanec Giancarlo Pajetta je šel četo tako daleč, da je bil cilj Forlani-jevega posega »poslabšati mednarodne odnose*. R. G. NEW YORK. LONDON Hkrati s parlamentarno razpravo v italijanskem parlamentu, ko je ministrski predsednik Forlani z delnimi in prikritimi izjamavi zameglil bistvo vprašanja o mednarodnih povezavah terorizma, je vrhovni poveljnik karabinjerjev general Umberto Ca-puzzo, v intervjuvih z ameriškim «New York Timesom* in londonskim »Financial Timesom* zanikal, da se možgansko vodstvo teroristov nahaja v tujini. Pač pa je Capuzzo podčrtal, da lahko nekatere tuje države izkoristijo slabosti Italije za vmešavanje v njane notranje zadeve. Poveljnik karabinjerjev je še poudaril, da pritiče naloga ustvarjanja pravilnih socialnih in političnih razmer za odpravo terorizma, izključno političnim silam. NA ZASEDANJU ZVEZNE SKUPŠČINE V BEOGRADU D ju rane vic o razvojnih načrtih gospodarstva SFRJ do leta 1985 Obširna razprava o gospodarskih odnosih s tujino Ministrski predsednik Forlani med včerajšnjim govorom v poslanski zbornici (Telefoto AP) BEOGRAD — Na včerajšnjem zasedanju zvezne skupščine je spregovoril tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. Podal je poročilo o osnutku družbenega načrta Jugoslavije za obdobje do leta 1985 in med drugim spregovoril o sprejemanju dogovorov o temeljih plana ter družbenega načrta, »s čimer prehajamo v obdobje odločnega in konkretnega boja za odpravo vzrokov, ki povzročajo nestabilnost in za ustvarjanje novih pogojev družbenogospodarskega razvoja*. Poglavitna usmeritev načrta razvoja Jugoslavije v prihodnjih petih letih je njegova opredelitev za u-resničevanje gospodarske stabilizacije ob trdni usmeritvi, da se mora razvoj bolj kot kdajkoli prej opirati na lastne sile in možnosti. Tuja sredstva bodo zmanjšana, to pa pomeni tudi opredelitev za počasnejši materialni razvoj kot v preteklem planskem obdobju. Problemi na področju gospodarskih odnosov s tujino so najbolj odgovorna naloga, ki jo je treba rešiti v obdobju do 1985. Med drugim gre za zelo pomembne naloge, izražene v realni letni stopnji rasti izvoza blaga v višini 8 in storitev od 9 do 10 odstotkov, s čimer bi se udeležba jugoslovanskega izvoza na svetovnem tržišču povečala s sedanjih 0,44 na okoli pol odstotka v letu 1985, medtem ko Ukinjen sistem «par-nepar» BEOGRAD — Delegati zveznega zbora skupščine SFRJ so včeraj ukinili zakon o omejevanju gibanja in , uporabi motornih vozil. Zakon o ukinitvi sistema par-nepar začne veljati isti dan, ko bo objavljen v uradnem listu SFRJ. Glede na to, da bo uradni list izšel 24 ur po koncu seje zbora, to pomeni, da že danes preneha veljati prepoved uporabe avtomobilov ob določenih dneh. Pobudo za ukinitev zakona par-nepar so dali v odboru zveznega zbora za notranjo politiko, ker so o-cenili, da so s podražitvijo naftnih derivatov dani pogoji za ukinitev te administrativne prepovedi, (dd) V INDIJSKO PRESTOLNICO ŽE PRISPELE DELEGACIJE ŠTEVILNIH DRŽAV Poslabšanje odnosov v svetu predmet konference neuvrščenih v New Delhiju Prvi pogovori jugoslovanskega odposlanstva, ki ga v tej fazi vodi Miljan Komatina Zaskrbljenost nad oboroževalno tekmo - Polarizacija med blokoma pritisk na neuvrščene Dopisnik DELA za Primorski dnevnik NEW DELHI — čeprav bodo u-radne priprave na ravni visokih diplomatskih predstavnikov začeli šele danes in je do začetka ministrske konference ' neuvrščenih še šest dni, v indijskem glavnem mestu že potekajo številni diplomatski posveti. Pri tem ni govora samo o proceduralnih vprašanjih, marveč gre že za intenzivno iskanje stičnih točk med posameznimi delegacijami o osrednjih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu. Tako je v New Delhiju od včeraj skupina jugoslovanskih diplomatov pod- vodstvom predstavnika_ v OZN | el opredelili vzroke, nasledke ,ir* od- ministrske konference. O tem """* roča revija ' svoj prevozni potencial in istočasno izboljšala kakovost službe. »Apulia* ima 5.400 ton bruto nosilnosti, pluje pa s hitrostjo 18 vozlov. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki družbe Lloyd Trie-stino podčrtali, da je le-ta vložila veliko truda, da bi se tehnološko prilagodila povpraševanju tržišča in pomorskih prevozov. Od leta 1973 do leta 1981 je dala zgraditi pet ladij za prevažanje kontejnerjev, dve večnamenski 12.500-tonski ladji in šest enot roll-on roll-off. Na tak način je več kot podvojila svojo zmogljivost prevažanja v primerjavi z letom 1973, ko je uporabljala 20 tradicionalnih ladij. Fincantieri finančno in proizvodno krizo in da njen manevrski prostor močno omejujejo pravila Evropske gospodarske skupnosti. Ali bo torej Fincantieri lahko dala pravočasno na razpolago finančna sredstva, potrebna za premostitev krize v miljskem obratu, preden bi se razpršil kapital, ki ga predstavlja, prisotna kvalificirana delovna sila? Niz predavanj o kolonkovcu Zaradi potrebe, da se slovenska javnost čim globlje seznani z resnično vsebino in zakulisjem razlastitev kmetijskih površin na Kolonkovcu, prirejajo Slovenska kulturno -gospodarska zveza, Kmečka zveza. Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenskih športnih društev v Italiji ter vaške organizacije v naslednjih dneh sledeča predavanja: Danes, 4. februarja, ob 20.30 v Domu Albina Bubniča v Rep-nu — govoril bo član izvršnega odbora SKGZ Bogo Samsa. Danes, 4. februarja, ob 20.30 v Bazoviškem domu v Bazovici — govoril bo tajnik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Dušan Udovič. Danes, 4. februarja, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih za prebivalstvo Ricmanj, Loga in Domja — govoril bo ekonomist Suadam Kapič. Drugo vprašanje, ki je tesno pove zano s prvim pa je, ali bo delavstvo vpisano v dopolnilno blagajno in v tem primeru, koliko časa bo trajalo to »medvladje*, od katerega si delavski razred ne more obetati nič dobrega. Današnje srečanje v Rimu naj bi dalo med drugim od govor tudi na ti dve pereči vprašanji. Medtem se danes zjutraj vrnejo na delo delavci štivanske papirnice, skupno gre za okrog 500 ljudi, ki jih je vodstvo prejšnji teden vpisalo v dopolnilno blagajno. V Tovarni velikih motorjev pri Boljun-cu se stvari niso premaknile z mrtve točke, zvedelo pa se je, da pripravljajo tukajšnje sindikalne organizacije dokument, s katerim bodo od vodstva Fincantieri zahtevale, naj zagotovi reorganizacijo dela v obratu, nova naročila in večjo poslovno avtonomijo. 3.731.OH' ton predelanega surovega petroleja. Proizvodnja cementa v obratu Italcementi se je prav tako povečala, in sicer za 11,2 odst. (381.500 ton v letu 1979 in 424.200 ten v lanskem letu), proizvodnja sintetičnih vlaken in prediva v o-bratu Snia-Viscosa v žaveljski industrijski coni pa se je »večala za 12,8 odst. ter poskočila s 3.321 ton v letu 1979 na 3.747 ton v letu 1980. Pregled ne navaja podatkov o številnih obratih v krizi, splošno poslabšanje tržaških industrijskih struktur pa je razvidno iz poglavja o zaposlenosti, iz katerega je razvidno, da se je število delavcev, zaposlenih v industrijskih dejavnostih, od konca leta 1979 zmanjšalo za 2.6 odst. Blagovni promet v pristanišču je v lanskem letu dosegel 37.218.196 ton ter je bil za 11,5 odst. manjši kakor v prejšnjem letu, ko so v luki manipulirali skupno 42.003.400 ton blaga. Pri tem se je dovoz blaga iz čezmorja zmanjšal za 12,1 odst., odvoz pa za 2,9 odst. Nazadovanje v prometu je pripisati predvsem manjšemu dovozu surovega petroleja za čezalpski naftovod: ta postavka je leta 1979 znašala 37.547.444, lani pa le 32.851.457 ton (—12,5 odst.). Vzporecno s tem se je lani zmanjšal tudi promet po železnici, in sicer za 10,6 odst. Leta 1979 so namreč železnice prevzele oziroma oddale skupno 1.673.420 ton blaga lani pa se je promet skrčil na 1.496.776 ton. Skupno število ur, dovoljenih v okviru tako imenovane dopolnilne blagajne, je v lanskem letu dose glo 1.239.539. od tega 899.550 v pre delovalni industriji, 339.570 v gradbeništvu in 399 v drugih proizvodnih dejavnostih, leta 1979 pa je znašalo število ur skupno 1.705.995. od tega 1.076.431 v predelovalni industriji. 629.048 v gradbeništvu in 480 ur v drugih proizvodnih de javnostih. Pa še podatek o zaposlenosti: konec lanskega leta je bilo na Trža škem v rednem delovnem odnosu 92.629 ljudi, to je 0.6 odst. manj kakor leto poprej (93.142), število brezposelnih liudi pa sp je povečalo za 22,3 odst., in sicer s 3.183 konec leta 1979 na 3.892 enot konec lanskega leta. Ostre obsodbe nacistične provokacije Neonacistični zlikovci, ki so v nedeljo dopoldne izvedli ne-zaslišno tatvino v tržaški Rižarni, se še vedno svobodno kretajo po našem mestu; medtem pa raste protest demokratično mislečih ljudi in organizacij. Tako je predsednik pokrajine Carbone v krajši izjavi ponovno poudaril odločen protest demokratičnega Trsta nad dejanjem, ki je posledica pomanjkljivosti in malomarnosti občinske uprave pri čuvanju in upravljanju Rižarne. Na sedežu pokrajine pa se bo drevi, ob 18. uri sestal odbor za obrambo demokratičnih inštitucij in vrednot odporništva. V zvezi s tem dejanjem, ki še enkrat dokazuje, da so v našem mestu mračnjaške desničarske sile še vedno žive, sta komunistična senatorja Jelka Gerbec in Silvano Bacicchi naslovila vprašanje notranjemu ministru ter ministroma za sodstvo in za kulturne dobrine. Komunistična senatorja sprašujeta, kako se odvija preiskava, da bi izsledili krivce tega nacističnega dejanja; kakšni u-krepi so predvideni, da bi primerno zaščitili zgodov nski in dokumentarni zaklad Rižarne ter ni mar napočil trenutek, da bi v Trstu končno okrepili or-ganik agentov javne varnosti. Protestno noto je izdala tudi NCCdL-CGIL, v kateri označuje dogodek kot težko provoka cijo do prebivalstva, ki se še spominja nacističnega barbar stva. CGIL zato odločno obsoja dogodek in poziva pristojne o-blasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi se podobna dejanja ne ponavljala ter da bi dokončno iztrebile desni carske skupine, ki nemoteno nadaljujejo s provokacijami; POGOVOR S PROF. SHEYL0 LAVRENČIČ 0 DELOVANJU IRRSAE Brez dopolnilne usposobitve šolnikov bo tudi reforma višje šole nekoristna V zadnjih časih mnogo pišemo in govorimo o Deželnem pedagoškem inštitutu (IRRSAEj, saj je to pomembna ustanova na področju usposabljanja šolnikov in uvajanja sodobnejših načrtov in metod dela na šolah. Ob tem velja vsekakor pod črtati, da se predvsem zaradi mi nistrskih slepomišenj beležijo velike zamude in pomanjkljivosti v delovanju IRRSAE. Tudi o natečaju za šolnike, ki bi radi poglabljali eksperimentalno in raziskovalno delo, se bolj malo ve. Zato smo prof. Sheyli Lavrenčič, slovenski predstavnici v upravnem svetu IRRSAE, zastavili nekaj vprašanj. Vse doslej je upravni svet deželnega pedagoškega inštituta posvetil načrtovanju bodoče dejavnosti manj pozornosti kot pa strukturnim vprašanjem. V glavnem smo obravnavali ustroj inštituta kot takega, in v pričakovanju na razpise za namestitev osebja vzpostavili stike z univerzitetnimi oddelki, kulturnimi ustanovami, deželo, ter z nekateri mi šolami, oziroma okrajnimi sveti, ki so se sami obrnili na inštitut. Pravih programskih smernic inštitut torej še nima Mislim, da bo delovanje vsekakor v veliki meri odvisno od zahtev, ki jih bodo same šole postavljale, od razpra ve o smotrih, vlogi in delovanju inštituta ter nenazadnje od dovzet nosti in iniciativnosti učiteljev, ki se bodo pedagoškemu raziskovanju in svetovanju posvetili. Kakšne so pristojnosti posameznih oddelkov in služb? Tudi glede vloge in delovanja po sameznih oddelkov in služb ni pri šlo v upravnem svetu do izčrpne razprave. Statut inštituta povzema in dopolnjuje, kar je v členu 4TJ pooblaščenih odlokov že zapisano: v petih oddelkih naj bi se zaposlili učitelji, ki imajo vpogled v splošno problematiko posameznih stopenj šolanja, v treh službah pa tisti, ki se nameravajo usposobiti v metodologiji dokumentiranja, eksperimentiranja in dopolnilnega izobra ževanja. V vsakem izmed oddelkov in služb naj bi bil vključen en slovenski šolnik, ki bo torej delal v sodelovanju z italijanskimi kolegi, bo pa zlasti sestavni člen sekcije za slovensko šolo, ki bo vzdrževa \ ' " ' .til '-ti:1' «LITERATURA V SVETU IN SVET V LITERA TURU POROČILO TRŽAŠKIH PSIHIATROV Javne ustanove naj spremenijo odnos do vprašanj psihiatrije Zdravniki Centrov za umsko zdravje grozijo s stavko - Čez nekaj dni srečanja s predstavniki oblasti in političnih strank zahtevo po večjem informiranju o delovanju služb, o njihovih težavah, o pristopu porabnikov. To so seveda obenem problemi revščine, osamljenosti in emarginacije v našem mestu. Psihiatri in psihiatrični operaterji menijo, da neresnična informacija o realnih problemih umsko prizadetih samo potrjuje stereotipne predstave o »nevarnem norcu* in »neozdravljivem norcu*, predstave, ki so bile,svojstvene stari psihiatriji. Zdravniki so prepričani, da samo široka pahljača administrativnih in političnih odgovorov lahko ustvari učinkovite službe, odgovori pa morajo upoštevati tudi vprašanje stanovanj, dela, zaposlitve, prostorov za družbena srečanja itd. V tem srni slu so zdravniki izdelali kratkoročni plan srečanj s predstavniki pokrajine, dežele, tiska, sodstva ter političnih in sindikalnih sil. Zdravniki nadalje pripominja jo;~da~bodo -začeli s flavte,., ie . ta,, srečanja ne bpdo dala ugodnih—>»ikatov.,- če ne. bo zacKstmFT jamstev, da želijo zainteresirane sile voditi psihiatrično reformo v Trstu resno. la stike z našimi šolami in načrtovala pedagoške posege glede na raso specifiko. Dokumentarna služba bi lahko na primer mimo se-; stavlianja bibliografskih seznamov, ki bodo verjetno skupni, skrbeto za ustvarjanje živega dokumentacijske; ga sklada oziroma zbirke inovator-skih didaktičnih izkušenj na našiti šolah ter stike s pedagoško stvarnostjo v Sloveniji. Zakaj je pomembno, da se tudi slovenski šolniki vključijo v IRRSAE? Pomen prisotnosti slovenskih učiteljev v deželnem pedagoškem in; štitutu vidim zlasti v tem, da si končno tudi na naših šolah zastavimo vprašanje o posodabljanju učnih vsebin in metod ter. da se usposobimo za take oblike pedago-ško-didaktičnega načrtovanja, ki bi omogočili dejansko vraščanje naše šole v zamejsko stvarnost. Doslej je bila skrb za posodabljanje naše šole prepuščena individualni pobudi posameznih šolnikov, ki so za; posleni zdaj na tej, zdaj na oni šoli. ali pa nimajo na delovnem mestu za pedagoško preizkušanie in preverjanje ustreznih pogojev. Zato so tudi inovacije in reforme, ki so jih šolske oblasti v zadnjih letih sprožile, marsikdaj ostale na papirju in nič boljša usoda ne čaka reformo višje srednje šole. če ne bo primernih in pravočasnih spodbud za dopolnilno usposobitev učiteljev. Zato se mi zdi pomembno, da bi vložili prošnje za dodelitev inštitutu učitelji vseh stopeni in vseh predmetnih področij, še zlasti iz tistih. ki so za našo šolo življenjske važnosti kot na primer jezikovno, zgodovinsko ali znanstveno-tehnično. Psihiatri in drugi operaterji Centrov za umsko zdravje tržaške pokrajine grozijo s stavko. Prvega tega meseca so napovedali sindikalno gibanje, ki pa še ni prešlo v svojo odločilno fazo, svoj protest pa psihiatri in ostali operaterji utemeljujejo s tem, da javne ustanove ne izpolnjujejo vseh obveznosti in so krive za zamude ter odgovorne za težko stanje, v katerih sc nahajajo psihiatrične zdravstvene službe. In prav te službe, ugotavljajo psihiatri, so sedaj veiike važnosti, predvsem po zaprtju psihiatrične bolnice. Zaradi zamud krajevnih ustanov pri izvajanju obvez, živi mesto po tej plati težavno življenje, ki ni posledica zaprtja psihiatrične bolnice, ampak posledica pomanjkanja politične volje, da bi nudili mestu vse tiste modeme in alternativne usluge, ki jih predvideva zdravstvena reforma. m V Po drugi strani izražajo operaterji Z umetniškim večerom ob Prešer novem dnevu je sinoči Slovenski klub počastil dan slovenske kulture. V Gregorčičevi dvorani se ie zbralo zares številno občinstvo, ki ie hotelo uživati ob poslušanju poezije slovenskega pesnike Ervina Fritza, vendar pa je žal v svojem priča kovanju ostalo razočarano, saj je bil Fritz v zadnjem trenutku zadi-žan in se~ni mogel udeležiti večera. Kljub :emu pa ie bila sinočnja slovesnost vseeno zanimiva, saj je spregovoril občinstvu tajnik slovenskega PEN centra, časnikar ir. pi-satelj Bogdan Pogačnik. Pogačnik je govoril o delovanju PEN kluba, predvsem pa o vtisih s noti po Kitajski, kjer se je srečal s tamkajšnjimi najvidnejšimi književniki. Označil je njihovo delo, njihova hoten ia in pričakovanja. Marko Kravos, ki je večer povezoval. pa je sinoči najprej odprl razstavo mladega, a že dokaj uveljavljenega slikarja iz Vipave Lucijana Bratuša (razstava bo v Gregorčičevi dvorani na ogled še ne kaj tednov) zatem pa predstavil violinista Vnlemira Dugina, ki je zelo učinkovito in lepo zaigral nekat svojih skladb. ................................................m Tragična smrt dojenčka na železniški postaji Včeraj ponoči se je na železniški postaji pripetil tragični dogodek, ki človeka globoko pretrese. Z zadnjim vlakom iz Rima, ki pride v Trst nekaj pred 4. uro, se je pripeljala na tržaško železniško postajo tudi 18-letna Sevla Sedič iz Zagre; ba; Sevla je v naročju držala komaj leto staro hčerko Morko Sedič. Dogovorjena je bila, da jo bo na postaji čakal mož Rifart Krasnič, ki naj bi namenoma prišel iz Zagreba in s katerim bi 18-letna mati in njena hčerka nadaljevali pot do hrvaškega glavnega mesta. Na postaji je Sedi-čevo res čakal mož; ker bi moral naslednji vlak za Zagreb odpotovati šele čez nekaj časa, sta se zakonca odločila, da poiščeta v okolici postaje zavetje, kjer sta si nameravala zakuriti ogenj s kartoni in papirjem. Medtem ko sta iskala primeren prostor, se je Sevla Sedič zavedla, da otrok v njenem naročju ne daje več znakov življenja. Takrat je šla mimo izvidnica letečega oddelka. Zakonca sta jo ustavila in policisti so ju z detetom nemudoma peljali v glavno bolnico, kjer pa so zdravniki žal ugotovili, da je mala že izdihnila. Sevla Sedič je izjavila, da je njena ncerka že dalj časa bolehala za bronhitisom, nič pa ji ni dalo misliti, da je njeno stanje tako hudo. Trupelce so prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim o- blastem. Po prvih izjavah zdravnikov kaže, da je dete izdihnilo zaradi pljučnice. Na predlog odbornika za promet in prevoze Rinaldija je deželni odbor odobril zakonski osnutek, ki vsebuje vrsto določil za razvoj prevozov v Furlaniji - Julijski krajini ter za razmah prevozov blaga po cestnih arterijah. Zakonski osnutek predvideva vrsto posegov, ki jih bo dežela uresničila v različnih o-blikah, da bi prispevala k razvoju prometnih povezav, Hudi nesreči na delu Nesreče na delu so žal še vedno preprost pojav: včeraj sta se na Goriškem huje ponesrečite dva tržaška delavca. Okrog 17.30 so na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice, potem ko so ga prepeljali s tržiške, sprejeli s pridržano prognozo 53-letnega Ottavia Bencicha iz Ul. Pinguente 15. Ponesrečil se je med razkladanjem zabojev celuloze s tovornjaka. Pri padcu z vozila se je močno udaril v glavo in prsni koš. Žrtev druge nesreče je 42-letni zidar Alfonso Rosezin iz Ul. Pasteur, ki je padel s petmetrskega zidarskega odra ter si zlomil dve hrbtenični vretenci. Zdraviti se bo moral štirideset dni. V DEŽELNEM SVETU Interpelacija KPI o industrijski coni Komunistična svetovalska skupina v deželnem svetu je vložila interpelacijo, v kateri uvodoma ugotavlja, kako naj bi italijanska vlada po nekaterih izjavah krajevnih upraviteljev osvojila stališča tukajšnjih krajevnih uprav glede lokacije industrijske cone na Krasu, ki jo predvidevajo osimski sporazumi. Komunisti zato sprašujejo deželni odbor, ali se mu ne zdi primerno, da bi moral zahtevati od vlade, da bi le-ta uradno in formalno zahtevala od dežele in krajevnih ustanov predloge o novih možnih lokacijah cone. Sprašujejo, ga tudi; če mar-ne misli, da bi moral pri vladi urgirati, da bi v razmeroma kratkem času pripravila osnutek normativov, ki bi veljali znotraj cone. Komunistična skupina nadalje sprašuje. ali se deželnemu odboru ne zdi primerno, da bi nastopil pri vladi in zahteval pospešitev postopka za uresničitev preostalega dela sporazuma o kooperaciji. Končno komunisti sprašujejo, ali se deželnemu odboru ne zdi, da bi treba o vsem tem kar se v tem trenutku dogaja okrog tega vprašanja poročati v posebni svetovalski komisiji, ki proučuje vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov. Deželni svet odobril zakonski osnutek za razvoj turizma Razvoj turizma kot eden glavnih faktorjev splošnega gospodarskega razmaha in razvoja je bila osrednja tema včerajšnjega zasedanja deželnega sveta. V razpravi je namreč bil zakonski osnutek, s ka terim se ustanavlja deželno podje t.je za razvoj turizma, ki ga je skupščina po obširni razpravi odobrila z večino glasov; proti so glasovale svetovalske skupine MSI MF, DP in PDUP. Novoustanov; ljena ustanova bo morala Drevzeti funkcije, ki so jih doslej opravljale pokrajinske ustanove za turizem, ki pa so bile pred nedavnim ukinjene. V razpravo o zakonskem o-snutku so posegli svetovalci Morel-■li (MSI). Pellis (LpT), De Agosti-ni (MF), Solimbergo (PLI), Erma-no (PSI), Lanzerotti (KPI), Baraz-zutti (PDUP), Angeli (KD). katerim sta ob zaključku splošne razprave replicirala poročevalec Ber-toli (PSDI) in pristojni odbornik Bomben. Prispevek TPPZ za žrtve potresa Zastopstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora je včeraj izročilo vladnemu komisarju v Trstu dr. Marrosuju prispevek za preživele po potresu, ki je opuslošil Bazilikato in Kbmpanijo. Gre za celoten inkaso celovečernega koncerta TPPZ 17, januarja letos v Pridvoru pri Kopru. Dr. Marrosu se je za prispevek tgplo zahvalil ter se s predstavništvom ansambla zadržal v prijaznem pogovoru. I ............ lil— Dne 1. ft bruarja sta med darovi in prispevki izpadli dve imeni. Be-jsedilo se’'gldsi tako: Namesto cvetja na grob Jožeta Cesarja, Marije Bratuž in Antona Kalca darujejo člani kolektiva Slovenskega stalnega gladališa v Trstu 145.000 Ur za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti dragega Mirka Škerjanca iz Hrpelj darujejo žena in otroci z družinami 30.000 li” za vzdrževanje spomenika bazoviških žrtev. V počastitev spomina pok. Silvestra Ražma (Kraljevega) daruje; jo žena, hči in sin z družinami 10.000 za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici, 10.000 za ŠD Zarja, 10.000 za ŠZ Sloga, 10.000 za KD Lipa, 10.000 za TPPZ in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina pok. Silvestra Ražma (Kraljevega) darujeta Vida in Pepi čač 10.000 za o; snovno šolo P. Trubar v Bazovici in 10.000 lir za spomenik padUm v NOB iz Bazovice. Jožefa Devetak in Kristjan Sulčič darujeta 10.000 za ŠD Vesna. V počastitev spomina Stanka Devetaka daruje Srečko Colja 10.000 lir za KD Igo Gruden. Ob 3. obletnici smrti dragega moža Milčka Škrepa daruje žena Nada 5.000 za Dijaško matico in 5.0C0 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Marije Renčelj vd. Žagar darujejo sosedje 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Bazovice. Pred obnovitvijo sporazuma Ob 25-letnici videmskega sporazuma o maloobmejnem osebnem prometu med sosednimi območji Italije in Jugoslavije se je sestala mešana komisija, ki se ukvarja z vprašanji, ki zadevajo promet z obmejnimi »prepustnicami*. Sporazum je v marsikateri točki zastarel in zato je komisija sprejela načelen sklep o njegovi temeljiti obnovitvi. V tem okviru nameravajo spremeniti tudi piavila, ki določajo število in relacije avtobusnih prog, ki povezujejo sosednja območja. Na seji so člani jugoslovanskega dela komisije med drugim poudarili, da nameravajo povišati dinarski znesek, ki ga jugoslovanski državljani lahko imajo pri sebi ob prestopu meje v okviru maloobmejnega prometa, na 2.000 dinarjev. Ukrep je potreben zaradi nenehnega naraščanja inflacije. • Laboratorij za morsko biologijo prireja v sodelovanju z devinsko -nabrežinsko občinsko upravo vrsto konferenc o morskem okolju. Prva konferenca bo na sporedu jutri ob 18.30 v prostorih osnovne šole v Ribiškem naselju. O vprašanjih ribolova bo govoril prof. Giu-liano Orel s tržaške univerze. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena, mama in nona JUSTINA HOČEVAR por. ŠČUKA Pogreb bo danes, 4. februarja, ob 16. uri iz hiše žalosti, Štanjel št. 44. Žalujoči mož Viktor, hčere Hilarija, Elda in Vilma z družinami ter drugo sorodstvo. Štanjel, Repen, Gabrovec, 4. februarja 1981- m '4-2-1978 i 4. 2. 1981 Ob 3. obletnici smrti dragega MILČKA ŠKRAPA -se ga z ljubeznijo in žalostjo spominjajo žena Nada, sinova Igor in Miran ter drugo sorodstvo Trst, 4. februarja 1981 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV VABI NA PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v nedeljo, 8. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu v Trstu, PROGRAM: Dane Zajc: «OGENJ V USTIH* izvajata Iva Zupančič in Rudi Kosmač, člana Drame SNG iz Ljubljane NEW SWING QUARTET Slavnostni govor: Alenka Rebula - Tuta Predprodaja vstopnic od jutri, 5. februarja dalje na sedežu ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20/11 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča StG Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo z Albesjevim delom «Kdo se boji Virginije \Voolf?» gostovalo v Novi Gorici, do petka, 6. februarja. Predstave bodo jutri ob 10. in 15. uri in v petek ob 10. uri. Isto predstavo 'to ansambel SSG ponovil v soboto, 7. t.m., ob 19.30 v Desklah. VERDI V petek, 6. t.m., ob 20. uri bo na sporedu predstava opere Ottori-na Respighija «Potopljeni zvon» (La campana sommersa' — red F. Dirigent Gianfranco Mašini, režija Giulio Chazalettes. Pri blagajni gledališča je na prodaj še nekaj razpoložljivih vstopnic. * # * Prihodnji torek ob 29. uri za red A uprizoritev Puccinijeve opere »Manon Lescaut*. Med nastopajočimi v glavnih vlogah Mara Zampie-ri in Ermanno Mauro. Predstavitev opere bo v Krožku za kulturo in umetnost v ponedeljek ob 18 30. Govoril bo prof. Bruno Bidussi. ROSSETTI Od 6. februarja Strindbergov »Pelikan* v izvedbi članov Stalnega gledališča F—JK. Režija Gabriele La-via. Rezervacija pri osrednji blagajni. V abonmaju — odrezek 5. AVDITORIJ V okviru nedeljskih glasbenih srečanj bo 8. februarja ob 11. uri nastop komornega orkestra gledališča Verdi. Na sporedu Ravelove in De-bussyjeve skladbe. Predaja vstopnic od jutri pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Kino Ariston 16.30-19.00-21.00 «Fonta-mara*. Režija Carlo Lizzani. M. Placido, I. Di Benedetto. Eden 17.00 »La dottoressa ci sta con il colonello*. N. Cassini, L. Banfi. Barvni film za vsakogar.. Ritz 16.00 «11 bisbetičo domato*. A. Celentano, O. Muti. Barvni film. Excelsior 17.00 «The Blues Brothers*. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.00—22.00 »Mi faccio la barca*. Laura Antonelli, John ny Dorelli. Barvni film. Fenice 16.00 «Poliziotto superpiu*. T. Hill. Aurora 16.30 — 19.15 — 21.45 «Jack London Story». Cristallo 16.00 «Femmine infernab*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Pensionato particolare per signorine di buo-na famigba*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Fantasie erotiche*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Dracula contro Zorn-bi*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00 «La poliziotta fa car-riera*. Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta Zaprto do petka. Mignon 16.00 «Bruce Lee il grande eroe*. Nazionale 10.45 «Le segrete espe-rienze di Luca e Fanny». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Pornografia proibita*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. MLADINSKI KROŽEK TRST obvešča, da danes odpade PLESNI TEČAJ in da bo v sredo, 11. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančišk? 20/JI-, oiij,.,, ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na OTVORITEV RAZSTAVE akademskega slikarja SILVESTRA KOMELA ki bo jutri, 5. februarja, ob 18. uri v' Kulturnem domu v Trstu (foyer balkona) |i» /i m sutsnH Prosveta Razstave SKD Tabor. V nedeljo, 8. febr., ob 17. uri ob dnevu slovenske kulture «Koncert koroškega akademskega okteta.* Včeraj-danes Danes, SREDA, 4. februarja BOJANA Sonce vzide oz 7.23 in zatone ob 17.15 — Dolžina dneva 9.52 — Luna vzide ob 7.04 in zatone ob 16.51. Jutri, ČETRTEK, 5. februarja AGATA Vreme včeraj: na j višja temperatura 8,3 stopinje, najnižja 3,6, ob 18. uri 7,5 stopinje, zračni tlak 1015,6 tnb pada, brezvetrje, vlaga 80-od- | stotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatu- j ra morja 5,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Chiara Candot-ti. Martina Gridelli, Concetta Nico-letta Sanacore, Andrea Soranzio, Dario Depauli. UMRLI SO: 66 letni Otello Lizzi, 81 letna Luigia Versa vd. Heslop, 78 letna Lucia Zardi vd. Schettini, 70-letna Giovanna Segatti por. Bru-niat, 69-letna Albina Barbo vd. Sivini, 75-letni Melvyn Fraser, 69-let-ni Sergio Benussi, 71 -letni Natale Braico, 76-letna Anita Nabergoi vd. Ghiarcul, 80-let.na Maria Ruggiero vd Brumat, 54 letni Ladislao Cre sevich, 80-letni Carlo Petris, 77-letni Qiovanni Colomban. 75 letni Antpni-fo Billardello, 66 letni Amedeo Pre donzani, 66-letna FJeonora Cleva Pbr. Cian, 58 letni Guglielmo Marconi, 80 letna Maria Buda vd. Eva, 72-letna Elda Piazza por. Tomma-*>ni, 1 mesec star Moreno Bajc, 72 letni Auretio Dell'Amore, 79-let-ba Iolanda Peraro, 53 letni Giovan-bi Parovel, 72 letni Ermanno Visin-tin, 83-letna Antonia Babici, 66-letna Maria Bernardi por. Martini. 89-Iet-bfl Aliče Censiv vd. Brozovich, 83-latna Anna Zoratto vd. Kert, 67 let-bi Girolamo Levi, 62 letni Stanislao Michelazzi. V Slovenskem klubu v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja olja in risbe akademski slikar Lucijan Bratuš iz Vipave. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih ob uradnih urah in zvečer. V Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja svoja najnovejša dela Robert Hlavaty. Urnik1 vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. KD Vesna vabi v petek, 6. februarja, ob 20.30 v dom Albert Sirk na otvoritev razstave umetniških lepakov Milka Bambiča. Nastopil bo kvartet kljunastih flavt Glasbene matice DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8,30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Tre Unith 4' Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. ZAHVALA IVAN MALALAN iz Trebč se zahvaljuje sekciji KPI Zorko Kralj - Trebče, sekciji Vsedržavne zveze partizanov Italije ter vsem vaščanom, ki so mu čestitali ob visokem jubileju. OBVKSTILO Uprava občine Dolina sporoča, da bo prišlo danes zjutraj zaradi popravil, od 9. do 13. um do preki-, nitve električnega toka v Mačko-ljah, Križpotu in Prebenegu. Našemu tovarišu MIČETU MALALANU želimo ob njegovem visokem jubileju še obilo vedrega zdravja in sreče. Pokrajinski odbor VZPI - ANPI Trst Razna obvestila Vodstvo TPPZ obvešča ves ,an sambe!, da bo v petek, 6. t.m., ob 19. uri,v Podgradu »Koncert partizanskih in delavskih pesmi* v počastitev 40. obletnice vstaje jugo-slovenskih narodov in narodnosti ter Prešernovega dne. SPDT prireja v okviru svoje predavateljske sezone jutri, 5. februarja, v Gregorčičev' dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11), ob 20. uri predstavitev zadnje knjige dr. Rafka Dolharja «Moji kra-ški sprehodi. Knjig" bo predstavil Marko Kravos, na sporedu pa bo pogovor z avtorjem in branje odlomkov iz knjige. Vabljeni. Društvo naravoslovcev In tehnikov «Tone Penko« prireja poljudno predavanje z naslovom »Verjetnostni račun v vsakdanjem življenju*. V prostorih Slovenske prosvete v Ul. Doni zet ti 3 bo danes, 4. februarja, ob 20. uri predaval Aljoša Volčič, redni profesor na tržaški univerzi. Vljudno vabljeni. Ob obletnici odhoda v partizane organizira sekcija Zveze borcev Bo-Ijnnec (VZPI - ANPI) v soboto, 7. februarja, ob 18. uri v hotelu Ma-estoso v Lipici družabni večer, na katerem bodo sodelovali godba na pihala «Veseli godci* iz Bol junca, mešani pevski zbor «F. Prešeren* in Tamburaški ansambel. Po večerji bo sledil ples ob zvokih »Veselih godcev*. Sindikat slovenske šole opozarja, da 11. februarja zapade rok za prijavo na natečaj,, ki ga razpisuje Deželni pedagoški inštitut (Irrsae) za deželo F-JK. Podrobne informacije na sedežu sindikata OSMO ZASEDANIE MEŠANE KOMISIJE V polovici maja uradno odprtje mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba Takojšnja preusmeritev cestnega tovornega prometa od Rdeče hiše na novi prehod Mali oglasi telefon (040) 794G72 ELEKTRIČAR išče zaposlitev, po možnosti v industrijsketn obratu. Ponudbe poslati na upravo PD v Gorici. PRODAM fiat 128 (familiare) letnik 1974 v dobrem stanju. Telefon 415-318. PRODAM zazidljivo zemljišča v središču Buj - Brolo: velikost 647 kv. m. Informacije Severino Djur-djevič, katastrski urad Buje. 100.000 LIK plačam za prvomajski plakat iz leta 1947. Telefon 572734. PRODAM fiat 128 letnik 1980 prevoženih 11.000 km. Telefonirati od 19 do 21 ure na št. 744-021. IŠČEM vrtnarja za vzdrževanje vrta - Božje polje* (Gabrovec). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Vrtnar». SONČNI knlektorji Butkovič. Zdaj je pravi čas, da si priskrbite vse potrebno, da boste lahko uspešno izkoristili sončno energijo. Sovod-nje ob Soči, Ul. Ex Impero 64 -tel. (0481) 88-21-23. KUPIM hišo, stanovanje ali zemljišče. Telefon 228-390 PRODAM frat 128 v dobrem sta njo- BftVŠt.38-.... .. . PRODAM fiat 850 v dobrem stanju, motor honda four 750 in lavčrda 750 SF. Telefon 227 284 OSMICO je odprl SMOTLAK Ernest v Mačkioljah 58. Toči belo ir. črno domače' vino. PELLICCERIA C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST Viale XX. settembre 16 Tel. 796 301 Na osmem zasedanju mešane italijansko - jugoslovanske tehnične komisije za odprtje mednarodnega mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba, ki je potekalo včeraj dopoldne v beli dvorani goriškega županstva, so se načelno dogovorili, da bodo prehod uradno in svečano odprli v polovici letošnjega meseca maja. Člani obeh delegacij so se strinjali v tem, da bi bila na tej svečanosti navzoča dva ministra, ki bi zastopala rimsko in jugoslovansko zvezno, vlado. Včerajšnjega zasedanja sta se \ polnem številu, skupno kakšnih dvajset članov, udeležili obe delegaciji pod vodstvom skrbnika za javna dela v deželi FJ-K Vittoria della Corte, ki je vodil italijansko delegacijo, in Lojzeta Blenkuša, direktorja republiške skupnosti Slovenije za ceste, ki je načeloval jugoslovanski delegaciji. V obeh delegacijah so bili tudi predstavniki oblasti in mejnih služb. Z italijanske strani so bili navzoči goriški župan Antonio Scarano, predsednik trgovinske zbornice Lu pieri, predstavniki deželnih in rim skih odborništev in ministrstev, z jugoslovanske strani pa so bili prisotni republiški sekretar za finance Anton Slapernik, predstavnica republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Vlašta Valenčič - Pelikan, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Nova Gorica Stojan Vodopivec, projektant vrtojbenskega bloka Tomaž Vuga in drugi. V aprilu se bo komisija sestala v Novi Gorici ter dokončno sestavila prog^rfeJcDivritve. Ob , ten) so .Sklenili, da bodo po odprtju novega mednarodnega mejnega prehoda* ce 'stinirtovbrtri-prorriOt z Rdeče hiše ta-* ,koj preusnverilj na Štandrež Vrtojbo. Prehod: Rdečo hiša po Osta^ prehod prve kategorije, vendar samo za osebni promet in za blago za psebno uporabo. Po‘ skleniltvi zasedaftja sta si delegaciji ogledali doslej zgrajene objekte na italijanskem in na jugoslovanskem delu mejnega prehoda. Mejni prehod štandrež - Vrtojba je prvi objekt, ki' bo dograjen po osimskem sporazumu. V političnih in gospodarskih' krogih pripisujejo temu dosežku velik pomen. V njem ne vidijo samo dokaza skupno prehojene poti, ampak tudi možnost za gospodarsko uveljavitev tega prostora. (Na sliki člani mešane komisije in izvedenci med včerajšnjim zasedanjem v beli dvorani goriškega magistrata). B ANGA .ObCflEDITO Dl TRI E9tj TRŽAŠKA-KREDITNA BANKA , - ■ 1 ■ s.p J' " , 1HST - ULICA F. FIL2Ma - 7Z Bl-lrtU, 3. 2. 1981 Ameriški dolar 1014,— Funt šterling 2370,— Irski funt šterling 1760.— Švicarski frank 521.— Francoski frank 203.— Belgijski frank 28,90 Nemška marka 472.— Avstrijski šiling 66.- Kanadski dola- 835.- Holandski borite 434,- Danska krona 150,— švedska krona 218 — Norveška krona 182,- Drahma 16.50 Mali dinar 27,- Veliki dinar 27,25 400 novih oblačil, 150 vreč drvi, na desetine plinskih jeklenk, odeje, rjuhe in drugo. Za vse te oblike pomoči so lani potrosili preko 4 milijone lir, ki so jih zbrali med prebivalstvom ob raznih priložnostih. Približno enako vsoto so potrosili, da so 24 otrokom omogočili tritedensko bivanje v počitniški koloniji v Forni di Sopra. Posebno intenzivno je bilo delovanje Rdečega križa ob koncu lanskega leta, ko so nabrali zelo veliko količino sredstev za pomoč prebivalstvu italijanskega Juga. Pozitiven je tudi obračun delovanja ambulante za injekcije in merjenje pritiska, v kateri so opravili 3256 posegov. Poleg tega prireja Rdeči križ tudi razne tečaje. Tako so lani ustanovili dveletni tečaj za prostovoljne bolničarke, na katerega se je vpisalo 25 deklet, številne bolničarke pa so se meseca maja udeležile v Trstu intenzivnega tečaja, ki jih usposablja za učenje prve pomoči. Rdeči križ prireja tudi tečaj za pionirje in tečaje prve pomoči, ki so redno na njegovem sedežu v Ul. Ccdelli 9. Ti tečaji so odprti vsem in so še posebno koristni, ker omogočajo poznanje tistih osnovnih elementov prve pomoči, ki utegnejo znatno omiliti posledice katerekoli nesreče. PRVI NASTOP ANIMATORSKE SKUPINE <0ČET0VA DEDIŠČINA* NA D0BERD0BSKEM ODRU MENJALNICA vseh tujih valut ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20 00 do 8 ure tel. 732 627, predpraznična od 14 do 21 ure in praznična od 8 do 20. Ure, tel 68-441 I.EKARNF V OKOLICI Boliunec: tel. 228 124: Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel 211001: Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina- tel. 200-J21; Sesljan: tel 209 197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Informacije SIP uporabnikom MENJAVA TELEFONSKE ŠTEVILKE Družba SIP obvešča, da so danes, 4. februar|a, menjali telefonsko številko približno 1.000 tržaškim abonentom (katerih številke se začenjajo s 792 - 797). Interesenti so bili že obveščeni. Za nadaljnje Informacije s« lahko poslužite št. 12 (Informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba) iiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimimiitiimiiiiHuuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiinuiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiuitiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiimik PROMET SE VRŽI NA 3.000 M DOLGI STEZI Od včeraj na letališču v Bankah sodobne naprave in dolga steza Z novimi napravami bo moč vzletati ih pristajati tudi v meglenem vremenu - Kdaj dovoljenja vlade za polete z Vzhodom? Letalo DC-9 italijanske družbe za notranji promet ATI namenjeno v Rim je v.čeraj opoldne otvorilo 3.000 metrov dolgo letališko stezo, ki so jo zgradili že lani, niso pa je mogli uporabljati, ker je ni bilo videti s kontrolnega stolpa. S tem v zvezi je prišlo lani jeseni do ostrih polemik, kajti razne uprave so gradile na letališču naprave ne da bi se prej domenile, kako in kaj. Zaradi tega je prišlo tudi do zastojev v prometu in zakasnitve pri usposobitvi letali ške sleze. Sedanja steza je za 800 metrov daljša od prejšnje, ki je ..sicer še vedno usposobljena za prbmet. Stezi sta paralehii. Daljša steza je riaj-vtžnejša od del T ki štf1 jiH^BRžbv-nim denarjem pričeli graditi V1 letu 1976 in katerim so nartienili 13 milijard lir. ‘Na 3.000 metrov dolgi stez: so najsodobnejše svetlobne in ra-dioelektrične avtomatske naprave, tako da je sedaj letališče v Ronkak po mednarodnih pravilih OACI katalogizirano v drugo kategorijo. Med terni sodobnimi napravami velja omeniti tudi tako imenovani «ILS» druge kategorije, kar dopušča, da letalo pristane ali vzleti tudi če je na letališču megla in doseže vidljivost 600 metrov. Dosiej so morali imeti najmanj 1.800 metrov vidljivosti na stezi, če so hoteli letala pri stati ali vzleteti. To pomeni, da bo na ronskem letališču, kjer kraška burja rada odpihne meglo, možen promet skozi vse leto. Doslej so, zaradi pomanjkanja teh naprav, morali vsako zimo črtati približno sto poletov. Samo lani so jih črtali 124 kar je pomenilo precejšnjo škodo za letališče in za potnike. Sedanje letališče sodi torej danes med najbolj sodobno opremljeno. V roku dveh mesecev bodo dokončali in usposobili visok kontrolni stolp, kmalu bodo uredili še nekaj drugih naprav. Na letališču v Ronkah bodo lahko sedaj pristajala vsa trgovska letala, vključno tako imenovani jum-bo-jeti. čebi do tega prišlo, pa bi bilo treba urediti parkirišča za letala, kajti sedanja zadostujejo za normalna potniška letala. Uprava letališča je obvestila vse letalske družbe, ki so kdajkoli izrazile pripravljenost uporabljati to letališče, da so sedaj že urejene nove 1 naprave. V upravi’ upajo, ko* nam je povedal predsednik upravnega sveta Pozitiven obračun delovanja Rdečega križa Pokrajinski odbor Rdečega križa je v teh dneh napravil obračun delovanja te dobrodelne ustanove v goriški pokrajini v letu 1980. Ob tej priložnosti se odbor Rdečega križa zahvaljuje vsem zasebnikom in ustanovam, ki so s svojimi prispevki omogočili njegovo delovanje. Precej naporov so prostovoljne bolničarke posvetile posegom v pomoč revnejšemu in ostarelemu prebivalstvu. Tako so V lanskem letu opravile 1581 posegov, 130-krat pa so potrebne ljudi obiskale doma. Razdelile so tudi precej potrebnih sredstev: okoli 700 paketov hrane. iiiiiMiiMitiiiMmiiiiiHitHiiiiiiimniuiiiiiiiiiiiiiiiititmiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiM SVETOVALCI SE SESTANEJO POPOLDNE Precej pomembnih vprašanj na seji pokrajinskega sveta Govorili bodo o psihiatrični bolnici in o sporu s Fatebenefratelli glede stavbe v Ulici Diaz SIP Societa Italiana per lEsercizioTelefonico Kot smo že omenili v našem listu pred nekaj dnevi, se danes popoldne, ob 17. uri, sestane goriški pokrajinski svet. Na dnevnem redu je vež točk, morda pa bo veliko zanimanja vzbudila tista o razpisu notranjega natečaja za mesto ravnatelja psihiatrične bolnišnice, ki naj bi ga dobil dr. Realdon. S tem v zvezi smo že omenili, da so sklep pokrajinskega odbora kritično ocenili komunisti, ki napovedujejo o-stpr boj na današnji, seji, prav tako so sklep kritično, ocenili člani socialistične delavske skupine v tej bolnišnici. Na današnji, seji pa bodo izvolili tudi nove.člane pokrajinskega nadzornega odbora, ki je pred kratkim v osebi odv. Ginaldija dobil novega predsednika. Pokrajinski svet imenuje pet članov, nadaljnji tri je so funkcionarji deželne uprave. Izvolili bodo tudi dva zastopnika pokrajine V deželno komisijo za slovenske šole. Izvolili bodo prav tako štiri zastopnike v upravnem odboru zavoda za ljudske hiše, revizorja v nadzorni svet goriške hranilnice, itd. Poleg tega imajo na dnevnem redu še celo vrsto drugih točk. Med temi tudi imenovanje odvetnika, ki bo branil tezo pokrajinske uprave v sporu s cerkvenim redom Fatebenefratelli. To glede lastništva stavbe bolnišnice v Ulici Diaz, Bolnike bodo čez leto ali dni prenesli v nove prostore in prostor seveda drugače izkoristili. Pokrajinska uprava je bila vpisana kot lastnik te stavbe in tudi plačevala vsa leta ustrezne davke na nepremičninsko vrednost. Dopuščala je cerkvenemu redu uporabo teh prostorov, ta pa meni, da je stavba njegova last. Že več let sta red Fatebenefratelli in pokrajinska u-prava v sporu zaradi tega. H Hip „ >* ***. letališkega konzorcija Reverditio, d’a bo moč v prihodnje povečati število čarterskih poletov in t\idi prevozov blaga. Sicer pa bi se morali hotelirji v Gradežu n Lignanu domeniti s severnoevropskimi turističnimi a,- - , 4 | -. Z ZBORA ČLANOV SEKCIJE VZPI genčij&hu sii'večje prlllodč ‘turistov. V Ronkah upajo, tudi, da bo rimska vlada kmalu .dovolila neposredne preveže; na proghlr marf Ronfeabi in Celovcem in Ronkami ter Ljubljano, oziroma, Zagrebom. Prizadevanja za končno gradnjo spomenika padlim v Štandrežu Tako kakor drugod na Goriškem, so se v okviru priprav na pokrajinski kongres VZPI-ANPI, sestali na skupščini člani sekcije združenja iz Štandreža. Občni zbor je bil v prostorih doma Andrej Budal, kjer je glavno poročilo podal predsednik sekcije, Stanko Marušič, ki je nakazal tudi smernice bodočega delovanja. Podrobnejši poročili sta pripravila tajnik Milan Pelicon ter blagajnik Danilo Marušič. Zasedanju je sledil podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, Udi Dornik, ki je v svojem posegu orisal splošen politični položaj ter pozval na vedno večjo prisotnost nekdanjih borcev pri vseh pobudah narodnoobrambnega značaja. Na občnem zboru je tekla beseda tudi o postavitvi partizanskega spomenika v štandrežu. O tem je poročal Danilo Nanut, ki je govoril o težavah pri uresničevanju načrta ter o naporih pripravljalnega odbora, da bi zamisel končno le izpeljali. Danilo Nanut je povedal, da bodo z deb pričeli v najkrajšem času, tako da bi predvidoma v začetku jeseni spomenik odkrili. Na skupščini so tudi izvolili novi odbor, ki so ga razširili še za dva nova člana ter imenovali delegate za pokrajinski kongres združenja, ki bo v začetku marca. Novi odbor sestavljajo Stanko Marušič, predsednik Danilo Nanut, podpredsednik, Milan Pelicon, tajnik, Danilo Marušič, blagajnik, Vilma Brajnik Cor-va, Viljem Zavadlav, Vilko Lupin, Emil Nanut in Cvetko Sturi. Dolžnosti preglednikov računov bodo opravljali Rudi Budal. Aldo Tabaj in Gušto Kožlin. za delegate v pokrajinski kongres so bili imenovani Stanko Marušič, Milan Pelicon. Viljem Zavadlav, Vilma Brajniko-va in Aldo Tabaj. Brajnikova je tudi kandidatka za pokrajinski odbor VZPI-ANPI. V Tržiču gradijo športni park V teh dneh bodo v mestni četrti ulic Boito in Valentinis v Tržiču pričeli graditi športni- park. Gradbena dela si je s 25-odstotnim poviškom stroškov zagotovilo podjetje Perin iz San Vita ob Tilmentu. Skupna vrednost vseh ’ športnem parku zgrajenih objektov bo po sedanjih izračunih znašala 296 milijonov lir. V prvi fazi bodo zgradili ograjo, kanalizacije, tri teniška igrišča in kotalkališče. Gorelo je na trgu pred županstvom V stari zapuščeni stavbi na trgu pred županstvom tik poleg nekdanjega hotela Evropa je pričelo včeraj zjutraj goreti. Gasilci so takoj prihiteli in pogasili ogenj, ki je bil uničil slamnjačo in dpi starih lesenih stopnic. Brata Paoletti, ki sta lastnika stavbe, sta utrpela okrog pol milijona lir škode. Kaj bo s to staro stavbo v središču me-' sta, ki je zapuščena že veliko časa, ni dano vedfeti,' Mlada voznika ranjena pri Moščenicah Na državni cesti pri Moščenicah sta se z avtom zaletela in hudo ponesrečila mlada avtomobilista. Voznik 21-letni Rosario Grecco iz Ul. San Polo 7 v Tržiču se je udaril v glavo, pretresel možgane, pobil po obrazu in zlomil desno stegnenico. V bolnišnici v Tržiču so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 40 dni. Potnica 19-letna Flavia Antoniali pa se je pobila po obrazu in si zlomila levo ključnico. V bolnišnici se bo zdravila en mesec. «Očetova dediščina* je naslov i-gri, ki jo je na oder v doberdob-ski dvorani prosvetnega društva »Jezero* postavila v soboto zvečer pred kratkim ustanovljena, domača animatorska skupina. Doberdobsko občinstvo je sprejelo to igro z izrednim zanimanjem in navdušenjem, kajti že leta ni bilo v domačem prosvetnem prostoru take pradstave z domačimi igralci. Posebna zahvala in pohvala gre mladim igralcem samim, ki so si sami napravili odrske kulise in opremo brez vsakršne pomoči od drugod. Kljub pomanjkljivostim, ki so povsem razumljive, so odigrali lepo in se vživeli v, igro samo. Predstava ni bila dolga, toda tudi to je razumljivo, ker so tekst sami napisali. Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so zadnje dni pomagali pri ureditvi odra, luči in slik. Animatorska skupina bi želela seznaniti s to igro še več publike in ne samo doberdobske. Zato upa, da bo to odrsko delo odigrala še na marsikaterem našem odru. (Na naši sliki prizor iz »Očetove dediščine*). Marta Frandolič ANTONIJA VIŽINTIN - Lukova iz Dola slavi danes 90. rojstni dan, Qb tej priložnosti jj |e(F. jo še mnogo trdnega zdravja sirjordj, in hčerke z družinami. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da se na sedežu v Ulici Malta 2 vrši vpisovanje za smučarsko tekmovanje za pokal Lepi Vrh, ki bo v Trbižu, v priredbi SK Devin, najkasneje do JI. februarja. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 8. februarja, avtobusni izlet za smučarje. Tokrat so si za cilj izbrali prijazen kraj Innichen (San Candido) na Južnertt Tirolskem. Razstave V čitalnici Ijudsko-pionirskega oddelka Knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici je do 14. februarja vsak dan nd 7. do 11. ure, odprta razstava bibliofilskih knjig, ki so v tej knjižnici. Kino DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žieu dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. Gorica VERDI 17.00—22.00 «Mezzogiorno e mezzo di fuoco*. S. Pickens in G. Wilder. Barvni film. CORSO 15.30-22.00 «Mi faccio ia barca*. ,L. Antonelli in J. Dorelli. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Arriva dal-lo spazio la ultrapomo bestia*. Prepovedan mladini pod 18. Ičtora. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »Le ragazze blu porno*. EXCELSIOR 16.30-22.00 «Exibition '80*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.60 »Ameriški gigo- - los. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Nenavaden pes čuvaj*. Angleški film. DESKLE 19.30 «Winetov v dolini smrti*. Nemški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in famoči je v G« rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 22 68. Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga žena, mama in babica MILKA SFILIGOJ por. FIGELJ Pogreb bo danes ob 11. uri iz domače hiše v Pevmi na vaško pokopabšče. ŽALUJOČI SVOJCI Pevma, 4. februarja 1981 SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1981 (6) ŠE ZADNJE ZBIRKE CANKARJEVE ZALOŽBE V' Se štiri knjižne zbirke, o katerih je vredno nekaj povedati Iz letošn jega programa Cankarjeve založbe so nam preostale še štiri njene knjižne zbirke, o katerih velja povedati nekaj besed. V deseti zbirki pod naslovom Dokumentarna dela bosta izšli dve deli in sicer knjiga Janeza Čučka «Terorizem». Terorizem je eden izmed hudo prisotnih pojmov in realnosti našega današnjega sveta in življenja. Ena najbolj vročih tem sedanjosti, pojav. ki se mu ne moremo ogniti. Zamisel tiskati knjigo o tem poglavju današnjega sveta izhaja iz potrebe celovito in zaokroženo podati podobo terorizma v svetu, n.jegovo zgodovino, korenine, vzroke, socialne in idejne, izhodišča in cilje. Delo je napisano v živem, publicističnem jeziku, popularno torej, za čim širšo rabo in branje. Sicer pa je delo tudi široko zasnovano: od uvodnega poglavja o zgodovini terorizma v svetu do danes popisuje avtor podrobno Irsko republikansko armado na Irskem in v Veliki Britaniji, Tu-pamarose v Južni Ameriki, Rdeče brigade v Italiji, Eta v Španiji, različne skupine Palestincev. pa tudi jugoslovansko fašistično emigracijo, državni terorizem v Sovjetski zvezi, Izraelu, ameriško nasilje, pa še posebej letalske ugrabitve, vidike zaščite pred terorjem itd To je prvo tovrstno celovito delo o tej aktualni pa tudi kočljivi temi ne le pri nas, celo v svetu, saj zaradi izredne idejne raznolikosti pristopov k terorizmu ni na svetovnem kn’’žnem trgu dela, ki bi ustrezalo našim potrebam. S Terorizmom je avtor knjige o jugoslovanski emigraciji «Sramota umira počasi» Janez Čuček bržčas nr tora vil novo uspešnico. Drugo dcio je napisala Fanny Copeland pod naslovom «Te čudovite slovenske gore*. Škotinja Fanny S. Copelandova je preživela precejšen del svojega življenja med Slovenci, tu umrla in tu je tudi pokopana. Predvsem je bila zaljubljena v naše gore in se je veliko družila s planinci, predvsem s tisto prvo generacijo naših gornikov. Ker je bila tudi precej nadarjena pisateljica in pesnica, je to svojo ljubezen izlila v pričujočo knjigo, ki je v tridesetih letih izšla v Angliji pod naslovcm Beautiful Mountains in s podnaslovom In the Vougoslav Alps, Pri nas je knjiga bolj malo znana, saj so prišli do sem le redki izvodi. Delo je sestavljeno iz kratkih zgodbic (short stories), ki opisujejo njene izlete v naše gore v družbi znanih slovenskih gornikov. Napisano je v poetično literarnem slogu, z velikim občutkom za lepoto narave in pretanjenim posluhom za ljudi, ki jih je srečavala na svojih poteh, tako da sodi bolj v beMtrijp kot pa v dokumentarno literaturo. Dodala mu je tri pesmi, ki so jih navdihnile naše gore. V naslednji zbirki Okrogle povesti bodo izšla štiri dela klasične svetovne književnosti na to temo. Tu je na prvem mestu «Gar-gantua in Pantagruele* Fran-COiša Rabelaisa. »Metamorfoze* ali »Zlati osel Apule'a», «Ljube-zenske zgodbe iz Tisoč in ene noči* ter perzijske miniature znamenitega perzijskega pesnika Ni-zamija »Sedem zgodb sedmih princes*. Kar devet naslovov pa .ie v načrtu zbirke Priročniki. Prva je knjiga uglednega ameriškega arheologa Barryja Cunliffa «Rim in njegovo carstvo*. Avtor nam v šestih poglavjih podaja zgodovinski potek politike in kulture v rimski, državi od njenih začetkov preko ekspanzije v Galijo, Podonavje in Karpate ter poskusov, da bi državo utrdili s spojitvijo latinske in grške kulture pa do postopnega razpada tega mogočnega imperija. Tu je nadalje leksikon Slovenska književnost*, ki je povsem izvirno delo in hkrati prvi v zbirki, ki ne obravnava teoretičnih pojmov, temveč imena in prav zato pomeni tudi trši oreh. Leksikon želi zajeti ustvarjalce naše pisane besede od začetkov do današnjih dni, zato sega včasih, zlasti v starejših obdobjih, zelo na široko, tudi na področja, ki jih danes ne štejemo več v literaturo. Leksikon bo obsegal od 1500 do 2000 gesel, š katerimi bo predstavil slovenske pisatelje, pesnike, dramatike, anonimna dela pa tudi literarne zgodovinarje. urednike in kritke in še druge, ki so kakorkoli vplivali na razvoj slovenske književnosti sploh. Gesla sama bodo dovolj izčrpna. sestavljena pa bodo po standardnem vzorcu za gesla v literarnih leksikonih, se pravi, da bodo tridelna: biografija z lite-rarno-zgodovinsko oznako, bibliografija in literatura o avtorju. Leksikon bodo dopolnjevale razne preglednice ter nekaj ilustracij (faksimile starih tiskov, naslovnih strani ipd., toda ne portreti), na koncu pa bedo dodali še izčrpen seznam že obstoječih del o slovenski književnosti (od zgodovin slovenskega slovstva do posameznih pomembnih monografij). V zbirki malih leksikonov pa bo izšel leksikon «Okolje», katerega značilnost je interdisciplinarnost, saj zajema številna področja naravoslovnih znanosti, tako fiziko, kemijo, biologijo, geologijo pa tudi sociološke di scipline. V okoli 200 geslih pojasnjuje mali leksikon «Okolje» številne pojave in pojme, ki so stari tako rekoč šele nekaj desetletij in so atributi sodobnega življenjskega ritma, sodijo pa na področje, ki nikakor ni «su-ha» znanost, marveč omogočanje zdravega in bogatega življenja. N as1 ed nje delo iz te zbirke je knj ga dr. Raste Radešček Rakar in dr. Martine Žmuc — Tomori ^inje».-i"V‘«'l)rtHLrt.|iir- KtfHčete1 temtimv«-je hudomu- Zanimiva novost je nadaljnja knjiga te zbirke pod naslovom «Naši na tujih tleh*. To je namreč prva publikacija v slovenščini, ki predstavlja antologijo slovenske izseljenske književnosti v Združenih državah Amerike in v Kanadi od začetkov 18. stoletja do danes. Knjiga nudi prozna besedila (odlomke iz romanov, novele in črtice), pesmi in dramatiko. poskušajoč pri tem izbirati najboljše, kar so ameriški Slovenci z književnosti ustvarili. Antologijo začenjajo in končujejo neslovenski teksti: iz prve dobe naših naseljencev v Ameriki je ohranjenih nekaj latinsko in nemško pisanih besedil, zadnji rod pa se že zateka v angleščino. Zastopanih je blizu trideset imen, med njimi seveda L. Adamič, J. Rogelj, E. Kristan, I, Zorman, F. Kerže, od starejših M. Kapus, Baraga, cd mlajših R. Prosen, I. Dolenc in drugi. Poleg literarno zgodovinskega komentarja je avtorica izbora Jerneja Petrič napisala antologiji tudi opombe ter beležke o piscih. In končno, je tu še reprint znamenitih Vodnikovih «Kuharskih bukev* iz leta 1769. Zadnja zbirka je Žepna knjiga, v kateri bo izšlo letos sedem naslovov. Prvo delo je knjiga M. Moškriča «Pri nas je vse v redu in druge humoreske*. Moškričevo humoristično in zbadljivo pisanje ima nedvomno lepo in za to zvrst pisanja hvalevredno lastnost: ne sili v neobvezujočo preteklost in ne v neulovljivo abstraktnost. Trdno se drži naših tal. naših razmer in naših velikih in malih neumnosti. Moškrič življenje pozna. ne 'tistega velikega, ki paradno in deklarativno živi v smernicah, željah in v prihodnjih u-resničenih obetih, marveč ono, bližje, vsakdanje po uradih in birokratskih hodnikih, po tržnicah in človeških stiskah, po krajevnih skupnostih in stanovanjskih blokih, skratka, življenje preprostega tovariša občana in tistih, na katere ta občan v svojem nehanju in bivanju naletava v svoji človeški in samoupravl.ralski praksi. Pri tem je Moškrič zabaven, a zna tudi točno zadevati. Drugo delo te zorke, knjiga Licnela Taeccena "Vojna za energijo se je že začela*, je hudo aktualna in sodobno knjiga: govori o energetskih problemih sveta in iz njih izhajajočih ekonomskih, socialnih in drugih napetosti. Knjiga je pisana poljudno, dinamično, in izredno nazorno, tako da so opisani vzroki, sedanje stanje in ppsledice energetske krize ob hkratni -predstavitvi te-iemonraMi eksploziji in K® šen erotični naziv' ža slovenske nepresnažene okrogle ljudske pesmi, kolikor jih je zbranih, in znanih. Četrto delo je napisal Mirah Sattler pod naslovom »Zadn.ii in prvi dan*. Ta dokumentarno leposlovna knjiga skuša ujeti dramatičen čas prehoda od vojne k miru leta 1945. Tako obraVnava zadnji dan okupacije v Ljubljani in prvi dan osvoboditve. V teh dveh dnevih in v noči med n.iima je mnogo in marsikaj: brežglavost in zmeda tistih, ki so z okupatorjem bežali iz mesta, je brezumje osvobojenih Ljubljančanov, radost in veličina zipage osvoboditeljev, pa še žalost za mrtvimi v svetlobi zmage in še in še. Podobno je tudi nadaljnje delo Dušana Željeznova «Od petka do velikega petka*, ki je literarizira-na kronika dni izpred štiridesetih let leta 1941. Množica različnih pričevanj, strnjenih v celoto z namenom, dati zgodovinsko argumentiranost in celovito mozaično podobo tistih dni. Šesta knjiga te zbirke je povest Minke Krvine «Deklica s konji*. To je povest o nedorasli deklici in njenem nenavadnem doživetju zadnjih dni vojne in prvih dni svobode. Zadnje delo pa je knjiga Dragana Stefanoviča «Poljsko poletje 1980». Poljska je bila lani poleti in je še vedno v središču zanimanja svetovne javnosti. Stiska, ki jo pretresa in ki so' jo imenovali bodisi kriza zaupanja (Kania) ah kriza oblasti in demokracije. je bila lansko poletje od vseh dosedanjih občasnih pretresov na Poljskem najhujša. Vzroki napetosti in nezadovoljstva delavskega razreda, stavke in protestna zborovanja, ki se še kar ne umirjajo, so povzročili korenite spremembe. Knjiga «Poljsko poletje 1980» je primer ažurnega reagiranja ob aktualnih svetovnih dogodkih. D. Ž. NA TRŽAŠKEM ^FESTIVALU FESTIVALOV* Norveška «Dediščina» Tudi drugi film v okviru «Fe-stivala festivalov» je mimo. Tokrat so v kinodvorani Ariston vrteli norveški film «Dediščina» (Arden) režiserke Anje Berein. Film je nekakšna saga norveške družine Skaug. Družine, v kateri je stalno tlel ogenj zavisti in pohlepa, iz katerega bo izbruhnil pravi požar po smrti štiriinpetdesetletnega Kaia. najbogatejšega člana družine. Vse njegovo življenje je bilo ena sama srečna avantura, čeprav je imel vedno proti sebi vse ostale člane družine, katerim ni bil prav nič pogodu njegov način življenja. Kljub temu so mu zavidali na videz srečno in uspelo življenje. Postal je bogat ladjar, poročil se je z lepo tujko, ki pa je kmalu umrla. Poleg tega nista imela otrok. Neposrednih dedičev torej hi. Kaievo zapuščino si bodo pač delili bratje in nečaki. Oporoka je na videz zelo preprosta in pravična. Pomorsko podjetje naj bi odslej vodil brat Jon, čeprav ga bo morala upravljati vsa družina skupno. V primeru razdora med člani družine bi vsa dediščina prešla družbi za raziskave proti raku. Drugi del oporoke obsega Ka-ieva posestva, med katerimi izstopa vila na podeželju, kjer je Kai nakopičil vseh vrst starinskih dragocenih predmetov, ki si jih bodo morali dediči razdeliti med sabo. Lahko bi rekli, da se film prične šele v trenutku, k o se dediči ob zvokih Rossinijeve simfonije «La gazza ladra» spustijo kot krokarji v vilo. Najprej so vsi izredno olikani, besede so prijazne, le iz njihovih pogledov lahko razbereš notranjo razdraženost. Kaj kmalu pa jim bo krinka padla z obra za, interesi so veliki, vsakdo hoče iz vile odnesti čimveč, goni jih nekakšna sveta jeza. kot da bi z vsakim koščkom, ki si ga iztrgajo iz rok, skušali maščevati nad ostalimi člani družine in nad Kalem samim. Vzdušje spominja na Ibsenove tragedije, vsak član družine Skaug stoji pred nami razgaljen v svoji malenkosti zavistnega človeka. Družinska saga se konča v stilu: v izpraznjeni podeželski vili bo Hanna prebrala pismo, v katerem je Kaieva žena omenila usodno resnico, da je dekle hči Kaia in Jonove žene Marthe. Gledalci bi si lahko mislili, da je višek nesrečne zgodbe prav v tej izjavi, ki tako zelo spominja na drame iz prejšnjega stoletja. V resnici pa je zaključek družinske tragedije še bolj krut, saj so vsi vedeli, čigava hči je Hanna, najdeno pismo pa je le dokument, iz katerega je razvidno, da je Hanna dejansko edini dedič, sinonim — za vse ostale — velike materialne izgube. (eva) UIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHIIIIIHIIIIHIIIIllinmilllimUlIlIHIIMIIIllMUMHIIIHIIHIIIIIIHIHIHIMIHHnHimillimnHIIIHIHIIHIHIIIIIIIIIIIHIlIHHimiinmHmiMinilllU V VAS RINKE V ČIČARIJI JE PRISPEL« PISMO IZ NEW Y0RKA Ante je svojemu bratu Ivu zapustil štiri zlata rebra Ive nad dediščino ni navdušen, saj je to znak, da j« njegov brat zelo bolan - Kmalu bo odpotoval v New York, da bi brat ne bil sam V letošnji hudi zimi ni lahko priti v Runke, v srce Čičarije. Ceste so zasnežene in le toliko splužene, da rineš po ozkem kolovozu*. Zares, ko prispeš v Runke, si opravil velik napor. Vas je namreč na vrhu hriba. Pravzaprav je to le majhno naselje, kajti veliko hiš je praznih, saj so mladi ljudje odšli v mesta, prvenstveno na Reko, pač za boljšim in lažjim kruhom. V vasi je ostalo le kakih 10 družin, ki jih sestavljajo v glavnem starejši Budje. Morda pa smo prav zaradi tega, ker: je v vasi malo ljudi, tako hitro našli človeka, ki smo je _ neki pn.atelj iz Opatije telefoniral o zadevi, o kateri nameravamo pisati. k Ive Marinkovič je pred kratkim slavil svoj 70. rojstni dan. Čeprav ima za seboj dokaj naporno življenje, je še vedno zelo živahen, jezik mu kar prijetno teče in sploh je zelo simpatična pojava. Ko se mu predstavimo, j se najprej začudi, nato bruhne v smeh, ko zve. da so časnikarji prišli v to daljno vas vrhu Čičarije zaradi pisma, ki ga je pred dnevi dobil iz Amerike. Iz vasi Runke je, kot iz mnogih krajev, kjer ni bilo dovolj kruha in dela, odšel v svet Ivov brat Ante Marinkovič, ki živi v ZDA. In ta Ante je Ivu pisal pismo. Pismo je zares zanimivo in navedli bomo tisti njegov del, ki je najbolj zanimiv in zaradi katerega smo tudi prišli v hudem snegu v Čičarijo. Ante Marinkovič piše svojemu bratu Ivu med drugim: ■dve. jaz sem star, sem onemogel, zato sem mnenja, da moram vendarle nekaj storiti zate. Z mojim denarjem bi si zares ne mogel veliko pomagati. Zato sem sklenil, da tebi dragi br^}, če me ,boš preživel, žafrasČim' v dediščino moja štiri zlata rebra. Moje telo bodo sežgali, advokat pa bo >o moji smrti vnovčil zlata rebra in ti poslal denar. Mislim, da si me razumel...*. Zgodba te čudne dediščine se je razvedela po vsej Čičariji. Televizijski ljudje so najavili svoj Ameriko, je odpravljal več poklicev. Bil je šofer in tudi pilot. In tu je doživel nesrečo. Leta 1948 je z letalom vozil nekaj turistov in kaže, da je malo turistično letalo titščilo na tla. In Ante se je rač mesecev beril s smrtjo. Nekaj mesecev pozneje — je povedal še znanec iz Mun — so mi njegovi prijatelji sporočili, da je Ante vendarle nesrečo prežival, da je okreval, da pa so ga rešili z zelo tvegano in zapleteno operacijo, pri kateri so mu morali zamenjati štiri rebra z umetnimi rebri. Tedaj ni nihče spraševal, kakšna so ta rebra, dovolj ie, da se je Ante izmazal. Sicer pa 'je medicina v ZDA rrrčno razvita in to na vseli področjih, zato ni važno.'1 kako so ga rešili, dovolj je, da so ga rešili. .. Pa ste tedaj vedeli, oziroma zvedeli, da ima vaš brat zlata rebra, smo vprašali še Iva Marinkoviča. /dLiAu*,t /Mf^‘ yb /altiS mmrn / H5 ^ /VJL / PEUGEOT 505 DIESEL - ODSLEJ TUDI TURBO Avto z odličnimi zmogljivostmi, ki pa ima samo eno veliko napako - ceno 4 "M / , M } ppii i Velike zasteklene površine dajejo peugeotu 505 videz lahkotnosti, čeprav gre za avto, ki je dolg kar 4,58 metra in tehta 1330 kg Sedeži so prevlečeni z zelo prijetnim blagom in zelo udobni, čeprav nek liko prekratki, medtem ko je delovanje premične električne šipe zelo natančno, čeprav je slednjapri visokih hitrostih dokaj hrupna. Od svojih bencinskih bratov se diezel razlikuje le zaradi napisa na repu RIM — Skokovito naraščanje cene bencina, ki je, kot kaže, neustavljivo, je v zadnjem času dalo povod mnogim avtomobilskim tovarnam, da so se začele resneje kot doslej ukvarjati z vprašanjem porabe goriva. Eden od rezultatov je čedalje večje število avtomobilov, ki jih ne poganja več bencinski motor (se pravi motor s ciklusom Otto), temveč motor na plinsko olje (po domače z Dieslovim ciklusom, ali kratko motor dizel). V Italiji je bilo še do pred kratkim mnogo predsod-kpv glede avtov z motorjem dizel, češ da gre za prepočasna in dokaj hrupna vozila, brez zmogljivosti, ki so značilne za bencinske motorje. V sili hudič tudi muhe žre in tako se prodaja dizlov v Italiji iz leta v leto dviga, kljub nekoliko večji nakupni ceni in davčnim pritiskom. Marsikdo se je prepričal, da dizli le nipo tako počasni in glasni, kot so bili pred leti! šA več, marsikdo je tudi navdušen nad njihovimi zmogljivostmi, ki v nekaterih primerih ne zaostajajo več za bencinskimi. Temu je seveda botroval razvoj tehnologije in tehnike, na tržišču se pojavljajo vedno bolj izpopolnjeni motorji, ki združujejo odlične zmogljivosti z zmerno porabo nafte, ki je še kljub vsemu za obilnih 500 lir cenejša od bencina. Če vse to velja za normalne dizlove motorje, velja še bolj za one, katerim so dodali še turbokompreser, ki njih zmogljivosti še stopnjuje. Kako deluje turbokompresor je znano. Navor in moč, ki ju ustvarja motor d'zel, sta odvisna od količine goriva, ki lahko izgoreva v valjih, ne da bi se pri tem spro- M cLsl. (t£n p.....i * (Nadaljevanje na zadnji sirarni tibt' deVdJ ' ■ h e' • S .4 . Jp\ / - L' / Del pisma, ki ga je Ante Marinkovič pisal svojemu bratu Ivu prihod. Toda če se ne bodo po-mujali. bodo prišli zaman, kajti Ive Marinkovič bo čez nekaj dni že odpotoval k bratu v New York. Sicer pa se vrnimo k zadevi sami. oziroma k Anteju Marinkoviču in njegovi nekoliko čudni vsekakor ne vsakdanji oporoki. .Ive Marinkovič nam vso zadevo razlaga nekako takole: Pravzaprav vam ne morem dati podrobnejših informacij, drži pa, da je moj brat Ante zapustil dom, ko je bil zelo zelo mlad. Bilo je to tam leta 1925, če se prav spominjam. Dela je bilo malo, zaslužka še manj. Na nekaj koščkih zemlje nas je bilo preveč bratov. Potem ko je Ante odpotoval, smo dobili njegovo pismo najprej iz Belgije, nato nam je pisal iz Francije. Tako v Belgiji kot v Franciji sc je zaposlil kot radar in veliko garal, da je zaslužil vsaj za preživljanje. Nikoli ni zaslužil kaj več. Nato je sledil dolg, zelo dolg mik in tik pred začetkom drage svetovne vojne smo dobili od njega dolgo, dolgo pismo. Pisal je iz Texasa v ZDA, kjer je naš Ante iskal zlato. Nato je sledil spet dolg molk, saj smo bili v času vojne. In tudi prva leta po vojni ni bilo o njem glasu, vse do 1950. leta. ko je prispel domov iz ZDA neki znanec iz Mun. Povedal je, da se Ante ni oženil in da je trenutno v Ne\v Yorku. Odkar se je iz Evrope preselil v «Niti pojma' nismo imeli q tem. Znanec iz Mun nam tega ni povedal, verjetno niti sam ni vedel. Slišali smo, da morajo v medicini dati nekakšne proteze, umetne dele in da v nekaterih primerih uporabljajo nekakšne pozlačene snovi, toda to je bilo vse.* In sedaj, kako ste sprejeli to vest? «V resnici me pismo ni presenetilo, posebno kar se tiče te zanimiv« in čudne dediščine. Štiri zlata rebra, kot pravi v pismu, so me bolj razžalostila kot pa presenetila, kaj šele razveselila. Iz pisma namreč razberemo, da je moj brat Ante hudo bolan, da so mu morda dnevi ali vsaj meseci šteti in on je sedaj v Ameriki sam. V New Yorku nima prav nikogar. Vem, da je upokojen in da živi kar udobno. Toda to ni vse. Potem ko sem dobil od njega pismo, v katerem, mi zapušča svoja štiri rebra, sem dobil tudi poštno po ložnico, s katero mi pošilja 2700 dolarjev za vožnjo v ZDA in sicer iz Rima v New York. Morda je zares že pri koncu. Zato sem sklenil ga obiskati, se z njim vsaj poslednjič srečati, se pogovoriti. Hkrati pa upam, da vendarle ni tako hudo. Ona štiri zlata rebra pa me zares ne mikajo toliko. Pa čeprav so zlata. To je zares dediščina, ki bi ne mogla zamikati nikogar, vsaj poštenega človeka ne. . .» E. OPASSI ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.40 Zimski šport: Smučanje: Ženski veleslalom 12.30 Šolska vzgoja: Energija 13.00 Arte citta 13.00 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Ana, dan za dnem, 14. del 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Jezik za vsakogar 15.10 Čudni človek, detektivka, 1. del 16.10 Zimski šport: Smučanje: Ženski velesla- lom 16.30 Remi 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 3. 2, 1. . . Stik! 18.00 Šolska vzgoja 18.30 Problemi gosp. Rossija 19.00 Italijanske kronike 19.20 Za vse zlato Transvaala, 8. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 dnevnik; 20.40 Dallas: Nepričakovana poroka, TV film 21.35 Zgodbe v zrcalu Drugi kanal 12.30 Dnevnik 2 - Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja; 14.00 — 18.00 Popoldan Vmes ob 14.10 Cronin: Zvezde gledajo z neba, 4. del 15.30 šolska vzgoja / 17.00 Dnevnik 2 - Flash Program za otroke 17.30 Čebelica Maja, risani film 18.00 šolska vzgoja 10 otroških zgodb 18.30 Iz parlamenta - Dnevnik 2 Športne vesti 18.50 Indijanci Južne Amerike 19.05 Dober večer z. . . Enricom Mario Salernom Vmes TV film iz serije «Ge-orge in Mildred* Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 Gramscijev življenjepis V četrtem nadaljevanju cd-d a j e «Življenje Antonia Gramsdja ima podnaslov «Curiculum mortis*. Začne se pri vhodu v jetnišnico v Turiju blizu mesta Bari in se nadaljuje vse do revolucionarjeve smrti v Rimu, 27. a-prila 1937. Doba, ki jo Gram-sci preživlja v ječi, je doba izolacije Graunscija Začenjajo ga zapuščati mnogi tovariši, ki pripadajo njegovi ali drugim antifašističnim strankam, zapuščajo pa ga tudi njegovi svojci. Tu An-toniovGrartsei; pride; VikStiH, 5 sedanjinv predsednikom i-t ali ja n skei re-publ tke,Sandram. Pertinijsm. Žena Julia doživlja hud živčni zlom in njena pisma v zapor so vedno bolj redka. Edino Tatjana sledi Antoniu tako rekoč iz dneva v dan in mu skuša o-lajšati težave. V februarju 1929 Gramsci začne svoje beležke «Quademi del car-cere» in ko bo leta 1933 prišel iz zapora v Turiju, bo napolnil že 21 takih zvezkov. Ob koncu razprava o TV priredbi «Življenje Antonija Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Ljudske zgedbe 19.35 Kakšni smo: Obrnjeno ogledalo 20.05 Šolska vzgoja: Vzgoja in dežele 20.35 Ljudske zgodbe 20.40 Objektiv Burmai, film 22.45 DNEVNIK 3 23.20 Ljudske zgodbe 23.20 Gii ultimi butteri JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.20 TV v šoli 10.00 Zimski šolski spored 17.35 Poročila 17.40 Z besedo in sliko 17.50 Velike razstave 18.20 Okrogli svet 18.45 Vojvodinski zbori 19.15 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Zablcda, film V oddaji «Film tedna* pride nocoj na vrsto angleški film «Zablcda», ki govori o nepremostljivih zaprekah, ki vladajo med različnimi družbenimi sloji. Intimni svet neuravnotežene lady Franklin se v ničemer ne ujema s svetom njenega šoferja, čeprav se samo v njegovi družbi počuti varno. Tiho razumevanje, ki med njima vlada, je možno le do trenutka, ko ji .šofer odkrije svoja čustva. Od tedaj dalje se lady Franklin zapre za zidove svoje depresije. Film je režiral Alan Brid-, ges, ki je svoje delo postavil v čas nastanka romana, po katerem je scenarij napisan. To se pravi, da je delo postavil ; v pozna trideseta leta, S tem pa ni prav nič izgubil na sodobnosti zgodbe, kajti prepoznavnost proble ma je danes prav tako jasna kot je bila nekoč. Jezovi ali prepadi med sloji v angleški in ne le angleški družbi ob-. staja jo še vedno in prav v tem je smisel filma. 21.40, Majhne skrivnosti velikih kuhinjskih mojstrov 21.45 Sodobniki: Zdenko Kalin 22.10 V znamenju Koper 17.30 Mandarina, film 19.00 Visoki pritisk 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.33 Amerika pozdravi, film g0A0"DBne6 22.10 Umetnostno drsanje } ji^ iVrt.Jill it ■ Zaureb 17.45 Majske igre 18.25 Kronika občine Gospič 18.45 Danes v skupščini 20.00 Izbor v sredo 21.15 Portreti revolucionarjev 22.15 Pop godba ŠVICA 18.00 Program za otroke 18.50 Čudna družina 19.20 Agenda 80/81 21.30 Glasbena oddaja 22.25 športna sreda TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro pa naše; 8.10 Jutranji almanah: »Vpisuje se v zadružni register*; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi, stoletja; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Roman v nadaljevanjih: F. M. Dostojevski: »Igralec* - 5. del; 15.00 Nove plošče; 16.00 Slovenska literatura v Italiji; 16.15 Po poklicu jazzar; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Iz sveta umetnosti: Poslušajmo film; 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzpv in 253,4 meta ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Mozaik; 11.00 Kirn; 12 05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.15 Mala diskoteka; 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.45 Juke box; 16.00 Današnji filmi; 16.32 Crasli; 16.55 Pismo iz; 17.32 Discorama; 18.15 Orkester Hubert Deuringer; 18.32 Muratti mušic. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar: 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinosporcd, objave; 7.15 Najava sporeda; 13.05 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe; 13.40 Me-h, deželni prvak amaterjev 1. - 2. kategorija. ■ Dal Grande (Elettronica Motten se), drugi med amaterji: ’■ Petelin (KK Adria). 2. med cikloamaterji. R, Pečar KOŠARKA V POKALU POKALNIH PRVAKOV Gibona in Squibb v polfinalu CANTU’ — Squibb iz Centu ja je zadnjem četrtfinalnerr srečanju Pikala pokalnih prvakov brez na-prezanja odpravila sovjetsko peter-o zhalghiris. V svoji skupini, v ka-, r* usstopa tudi zagrebška Cibona, ^uibb osvojila vseh šest srečanj . l®k° zasedla prvo mesto ter se Vrij“*a v polfinale, kjer se bo po-roj a z zmagovalcem srečanja Bar-tona - Turisanda, ki bo danes. Na £rij8o se je uvrstila Cibona, v prav tak° pravico d< nastopa zaH°-ma*u' Včeraj so Zagrebčani v panjem srečanju premagali franco-.čP Peterko Moderne, čeprav st°P'li brez čosiča. so na- IZIDA s9uibb - (R.) . Zhalghiris (SZ) 90:59 (43:30) lll,|lll|l|||||||||||||||||||p||||n|||||||||||||||||||H|H|| obvestila Športna šola Trst da danes v šoli «K. Si-k» odpade telovadba za otroke, vadijo od 16.30 do 18. ure. « « • Športno društvo Mladina airiučars1'! odsek jtrl Vse ®*ane> atlete in simpati-„ le na sejo sekcije, ki bo da-Sirb 20.30 v D°mu A. Ka (v ma|| dvorani). Na seji »»» " epravljenem delu, pro-sf,L m1, (cžl,vah in reorganizaciji cije — izvolitev odbora, ha ar, i važnosti seje je udclež-oujna in zelo važna, jv^eber smuk In nasvidenje v Uon,u A. Sirka. ODBOR Cibona (Jug.) - Mcderne (Fr.) 86:84 (42:46) LESTVICA Squibb 12; Cibona 8; Moderne in Zhalghiris 2. * « « KCRAČEV POKAL V zadnjem četrtfinalnem srečanju je beograjski Partizan, ki je že iztečen iz nadaljnjega tekmovanja, sinoči premagal francoskega prvoligaša Asvela s precejšnjo razliko v koših, kar pa mu nič ne pomaga. V A skupini pa je Ferrarelle nekoliko nepričakovano odpravila bruseljski Royal Anderlecht in tako ima še nekaj možnosti, da se uvrsti v nadalj oje kolo, čd>beograjska■ Crvena zvezda z^ubi džnes proti Haprelu, kar pa je bo1?1 'fha1r»"‘verjetno;' čeprav so Beograjčani že pripravili neprijetno presenečenje, ko so doma zgubili proti Belgijcem, katere so premagali v gosteh in ki so na koncu srečanja igrali v štirih. IZIDI B SKUPINA Partizan (Jug.) - Asvel (Fr.) 116:89 Sunair (Belg.) - Juventud (Šp ) 82:64 V polfinalp se je uvrstila ekipa Juventud. A SKUPINA Roval Anderlecht (Belg.) - Ferraielle (It.) 72:71 (42:42) LESTVICA E-rrere,1n 8 Crvena zvezda 6; Royal in Hz prsi 4. • • « POKAL RCNCHETTI Voždovac (Jug.) - Slavija (ČSSR) 90:76 V polfinale se je uvrstila Slrvija. ATLETIKA «lndoor» v Milanu Danes bo v milanski športni pa lači mednarodno atletsko dvoransko tekmovanje, na katerem bo na stopila vrsta odličnih atletov. Ka kovoslno bo zlasti moško tekmovanje v skoku v višino, saj bodo nastopila tudi taka imena, kot r,j Wszola, Stones in vrsta drugih Tudi udeležba v nekaterih drugih Lestvica včerajšnjega veleslaloma je bila taka: 1. Stenmark (Šve.) 2'34”80 2. Enn (Av.) 2’35”71 3. Fournie. (Švi.) 2'35”82 4. Nockler (It.) 2’35”86 5. Luthy (Švi.) 2’35"% 6. P. Mahre (ZDA) 2’36”02 7. Žirov (SZ) 2'36”72 8. Orlainsky (Av.) 2'37”U 9. Halsnes (Nor.) 2’37”53 10. Strel (Jug.) 2’37"92 11. S. Mahre (ZDA) 2’38”15 12. Gaspoz (Švi.) 2'33"37 13. Križaj (Jug.) 2’38”45 14. Gruber (Av.) 2’39”08 15. Ortner (Av.) 2’39”15 16. Kuralt (Jug.) 2'39”40 17. Foppa (It.) 2'39”43 18. Wenzel Liecht.) 2'39”56 19. Soerli (Nor.) 2’39”61 20. Hangl (Švi.) 2'39”78 Skupna lestvica svetovnega pokala 1. Stenmark (Šve.) 225 2. P. Mahre (ZDA) 178 3. Mueller (Švi.) 140 4. Podborski (Kan.), Weirather (Av.) in Križaj (Jug.) 105 7. Orlainsky (Av.) 102 8. Wen?el (Liecht.) 97 9. S. Mahre (ZDA) 94 10. Enn (Av.) 93 Svetovni pokal v veleslalomu 1. Stenmark (šve.) 100 2. Orlaincky (Av.) 62 3. Enn (Av.) 52 4. P. Mahre (ZDA) 50 5. Liithy (Švi.) * * # 49 ZWIESEL — Švicarke so letos res izredne, saj so skorajda «abonirane» na prvo mesto tekmovanj za svetovni pokal. Včeraj v Zwieslu je »dežurala* Erika Hess, ki je bila po prvi vožnji na drugem mestu, za preše1 netljivo češkoslovaško najstnico Olgo Charvatovo, z zaostankom 15 stotink sekunde. Bolj ali manj jasno je bilo, da Čehinja ne bo zadržala tako visoke uvrstitve in tako se je tudi zgodilo. Hessova je v drugi vožnji dosegla izreden dober čas, izvrstno pa je vozila tudi Italijanka Zini, ki je imela po prvi vržnji velik zaostanek. Italijanski tabor je bolj računal na Bieierjtvo, ki je bila šesta, toda z drugo vožnjo je ta svojo uvrstitev še celo poslabšala za eno mesto. Med Jugoslovankami je prispela do cilja le Dornigcva, ki je zasedla s časom 1’33”23 šele 33. mesto. Glede na to, kako se v ženskem svetovnem pokalu stvari razvijajo, lahko rečemo, da se ta trofeja Švici skorajda ne more več izmuzniti. Na-digova trdno vodi, nekoliko nevarna pa ji je le Hessova, teda tudi ona je Švicarka... tyiJ , >i Lestvica veleslaloma Zini (It.) .• 1'34”G4 Cccp?r (ZDA) 1’34”74 Charvatova (ČSSR) 1’34”75 Epple (ZRN) 1 ’34”92 Wenzel (Liecht.) 1'35”03 Bieler (It.) 1'35'T2 Pellen (Fr.) 1'35”17 Walliser (Švi.) 135”35 Nad'g (Švi.) 1’35”38 Aschsnvvaid (Av.) 1'35”57, Hacher (ZRN) 1'35”75 Sackl (Av.) 1’35”91 Serrat (Fr.) 1’35”95 Mosenlechner (ZRN) 1'35”97 Patrakejeva (SZ) 1’36”05 Fisher (ZDA) 1'36”09 Quario (IL) 1’26”12 Melander (Šve.) 1’36”27 cupna lestvica svetovnega pokala Nadig (Švi.) 244 Hess (švi.) 187 Peten (Fr.) 149 Kinshofer (ZRN) 145 Serrat (Fr.) in Wenzel (Liecht.) 136 Cooper (ZDA) 122 Nelson (ZDA) 117 De Agostini (Švi.) 110 Žini (It.) 104 McKinney (ZDA) 102 Svetovni pokal v slalomu Hess (Švi.) 120 Peten (Fr.) 79 Cooper (ZDA) 76 Zini (It.) 72 Serrat (Fr.) 63 Giordani (It.) 43 NAMIZNI TENIS NA TURNIRJU V CORDENONSU A. Tene« (Mladina) odličen tretji V nedeljo je bil v Cordenonsn drugi deželni turnir v namiznem tenisu. Nastopala so slovenska namiznoteniška društva Mladina, Kras in Bor. Zlasti dobro se je izkazal Alan Tence, ki je zastopal Mladino in je osvojil tretje mesto. V četrtfinalu je premagal Daprettiia z 2:1 in prestopil v polfinale, kjer pa je izgubil z 1:2 z Infantolinoni, članom Don Bosca. Slednji si je v finalu priboril prvo mesto. S tretjim mestom na deželnem nrven stvu si je Alan zagotovil nastop na državnem prvenstvu, kjer bo zastopal barve slovenske' ekipe in to upajmo, tudi uspešno. A S. BOB GORTINA — Na poskusnih vožnjah za svetovno prvenstvo v šti-risedežnem bobu v Cortini, katerega se udeležuje 27 posadk iz 14 držav. so dosegli najboljši čas vzhodni Nemci. NOGOMET V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV Vesna v derbiju premagala Kras Obe ekipi sta nastopili okrnjeni - Lepa zmaga Primorja med začetniki Slovensko planinsko društvo Čedad obvešča, da zaradi pomanjkanja snega odpade smučarsko tekmovanje, predvideno za nedeljo, 8. februarja, na Matajurju. Tekmovanje bodo prestavili na kasnejši datum. Kras — Vesna 0:2 (0:2) KRAS: Raubar, Igor Purič, Šuc, Rudi Purič, Drago Purič, Škrk, Rebula, Terčon, Hrvatič, Franko Škabar. VESNA: Savarin, Tamaro. Zarot-ti, Ciacchi, Puntar, Seghene, Can-dotti, Kostnapfel, žužek. Strelec za Vesno: Kostnapfel (dvakrat). Vesna je osvojila mali derbi v Repnu. Zaradi gripe se je Kras predstavil sodniku z desetimi igralci, Vesna pa z devetimi. Vreme je bilo zelo ugodno za igro, le teren je bil nekoliko spolzek. Krašovci so dobro igrali in so večkrat nevarno ogrožali Savarina. Gostje so povedli po 30. minutah igre, ko je Kostnapfel po silovitem strelu Can-dottija poslal odbito žogo za hrbet nemočnega Rapbarja. Vesna je tri minute pred koncem p.p. podvojila z istim igralcem. Drugi polčas je bil nekoliko slabši. Kraševci so se pognali v napad, da bi zmanjšali razliko. Moramo reči, da so imeli tudi precej smole. Zmaga mladih kriških nogometašev je bila povsem zaslužena. R. B. Primorje — CGS 1:4 (0:2) PRIMORJE: Danieli. Metelko, Zimmerman, Bukavec, Martellani, Zancolich (Cplea), Vidali, Sedmak, Milanich, Antoni, Rochetti, Strelec za Primorje: v 76. min.-Sedmak. Na domačem igrišču je proseško Primorje proti prvouvrščeni ekipi CGS izgubilo s kar 4:1. Sam rezultat jasno priča, da so bili gostje, boljši cd domačinov, ki so igrali raztreseno in brez jasnih idej. Tako je nasprotnik skozi vso tekmo igral svoj tempo igre in prišel v prvem delu srečanja do prvih dveh zadetkov, v nadaljevanju pa .ie še zaokrožil svojo zasluženo zmago. Prosečani so dosegli svoj častni gol le nekaj minut pred koncem sreča nja, potem, ko je bil rezultat že 4:0 v korist ekme CGS. SKUPINA B IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA Primorje - CGS 1:4; Olimpia -Inter TS 0:0; Primorec - Stcck prekinjena; Kras - Vesna 0:2; Don Bosco - Dcmio 2:1. LESTVICA CGS 18: Olimpia 15: Primorec, Inter TS. Vesna 12; Domio 11; Don Bosco 10; Primorje 8; Stock 4; Kras 2. niiitiiiiiiniiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiimiiiiiiiiiiiuuiiiiiiliiiiiiiitiiiiuimMHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiti KOŠARKA V ZADNJEM KOLU PRVENSTVA DEČKOV Bor (v lepi tekmi) odpravil Kontovel Zmago sta slavila (v prvenstvu kadetov) tudi Polet in Kontovel Bor - Kontovel 64:51 (32:23) BOR: Kovačič 4, Krapež 8, Jogan 2, - Pisani 8, Brandolin 22, Populin 8, Gruden 2, Korošec 10. KONTOVEL: Danieli 1, Emili 15, Zugna, Grilanc 5, Piras 4, Pertot, Terčič 2, Škabar 2, Starc 22. SODNIKA: Sittnig in Rovis. PM: Bor 2:5, Kontovel 7:25. PON: Kovačič (27. min.) in Starc (40.). V zadnjem kolu prvenstva dečkov sta se srečala Kontovel in Bor. Tekma je bila še precej lepa, če izvzamemo nekatere sodniške odločitve, ki so večkrat oškodovale Kontovel. Vsekakor moramo reči, da je Borova zmaga čista, saj so bili domačini od začetka do konca tekme v vodstvu in njihova prednost je znašala vedno vsaj pet točk. «Pla-vi» so ‘birij vjjčskcizi boljši kot Kon-tovelci pri lovljenju odbitih žog: Cancianijevf varovanci so tako i-iheu mnogo 'Žog več kot gostje. -Temu se niso mogli upirati »beli*, ki so skušali s hitro igro nadoknaditi zgubljeno. Le v zadnjih minutah so se nekoliko približali »plavim*, a ti so hladnokrvno obdržali vodstvo in zasluženo slavili zmago. Damir Starc, steber Kontovelove ekipe, ni bil tokrat preveč uspešen; Adriano Kovačič ga je z odlično o-brambo ustavil; pohvalili bi tudi Pavla Pisanija. ki. iz tekme v tekmo postaja vedno boljši. Max KADETI Inter Milje — Polet 69:74 (34:44) POLET: Taučer 6, Vremec 30, Sosič 4, Kralj 2, Kuk, Malalan 2, Kalc 30. Poletovi kadeti so v soboto osvojili pomembno tekmo v Miljah proti Interju in si tako zanesljivo zagotovili povsem zadovoljivo 3. mesto na končni lestvici svoje skupine, saj jih sedaj čakajo v glavnem le lažje tekme. Poletovci so igrali brez enega najboljših, Branka Hrovatina, vendar so kljub temu večji del tekme zanesljivo vodili, tudi s 15 točkami razlike (v 25. minuti). Žal. sta morala takrat z igrišča Kralj in Taučer (zaradi petih osebnih napak), tako da so se nasprotniki nevarno približali na dve sami toč- ATLETIKA Ir SOBOTO, 7. 7 Ni., NA STADIONU «7. MAJ» Pričetek tekmovanja nižjih srednjih šol v organizaciji športnega združenja Bor Tokrat se bosta pomerili šoli iz Doline in od Sv. Jakoba - Nastopi v dvorani se zaključijo 21. t.m. ■ Marta bosta še kros in tekmovanje na stodionu V glavnem je že vse pripravljeno za atletsko tekmovanje nižjih srednjih šol, ki ga, kot vsako leto, bo priredila atletska sekcija ŠZ Bor. Celotna prireditev bo obsegala nastop v dvorani, kros in tekmovanje na stadionu. Začetek bo v soboto, 7. februarja, v dvorani «1. maja* z udeležbo šol »Simon Gregorčič* iz Doline in »Ivan Cankar* od Sv. Jakoba. V soboto, 14. februarja, se bodo zvrstile šole »Igo Gruden* iz nabre-žinske občine ter »Fran Levstik s Proseka ob ločeni sekciji iz Križa. Zadnja skupina, v kateri bodo »Srečko Kosovel* z Opčin, »Fran Erjavec*, iz Rojana in »Sv. Ciril in Metod* od Sv. Ivana, bo tekmovala 21 februarja. Prvi del tekmovanja bo obsegal v ločenih konkurencah tek na 20 ali 15 m, met krogle in skok v višino. Dijaki in dijakinje bodo seveda razdeljeni v tri starostne skupine. Za to atletsko tekmovanje vlada že precejšnje zanimanje in organi- zatorji računajo na udeležbo kakih 100 do 110 tekmovalcev. V primerjavi z lansko prireditvijo, ki je imela v celoti enak tehnični program, je bil letos nekoliko spremenjen način točkovanja z namenom, da se nekaj več možnosti nudi zavodom z manjšim šolskim prebivalstvom. Nagrajevanje posameznikov in šol bo ob zadnji prireditvi, konec marca. Šole bodo tedaj nagrajene s pokali in plaketami, priznanja pa bodo prejeli tudi vsi, ki bodo nastopili na vseh treh prireditvah. Točneje povedano: ni potrebno nastopati v prvem tekmovanju (v dvorani) v vseh treh panogah. Zadostuje že ena. Važno in odločilno pa je, da se nato nastopi še v krosu in na tekmovanju na štadionu. Ta dva nastopa bosta na sporedu sredi in konec marca. Kros se bo odvijal na že znanem terenu na Kolon ji, tekmovanje na istem stadionu pa poleg sprinta na 59 m predvideva tudi met kroglice in skok v daljino. Iz vsega bo izšla precej jasna slika o priljubljenosti atletike na naših šolah ter o »zalogi* talentov. Lani so bili rezultati tako glede udeležbe kot kakovosti res dobri. kb NOGOMET V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Mar del Plati je argentinska enajsterica Fnde-pendiente premagala madžarsko državno reprezentanco z 2:1. PLAVANJE Nov evropski rekord HAMBURG — Vzhodnonemški 17-letnik Jorg Whoithe je postavil na mednarodnem plavalnem mitingu v Hamburgu nov evropski rekord na progi 100 m prosto s časom 50"14. Prejšnji evropski rekord je posta vil isti plavalec lani, ko je v Moskvi osvojil zlato olimpijsko kolajno s časom 50”21. ki razlike. K sreči je odločilni koš v zadnji minuti dal mladi Fabio Malalan in je tako Polet uspel o-hraniti nadvse zasluženo zmago. Najboljša med Openci sta bila Kalc in Vremec, kot to tudi zgovorno priča število košev, ki sta jih dosegla. Sergij Tavčar Kontovel — Ferrovlario 80:78 (36:41) KONTOVEL: Gulič 23, Gruden, Pupis 9, Pertot 4, Sedmak 4, Terčon 7, čuk 8, Vasallo 12, Rauber 11 in Štoka 2. SODNIK: Fornasaro Kontovelci so tudi v povratnem srečanju premagali svojega nasprotnika. Ferroviario je solidna ekipa, ki ima svoje najboljše orožje v točnosti meta s krilne požicijSV'1 Consko postavljeni domačini so še vsakič prekasno prišli do nasprotnikovih strelcev, ki so na ta fiačtrV neovirano metali na koš. Z agresivnejšo obrambo je prav v zadnjem trenutku uspelo Kontovelcem zmagati in obenem še bolj utrditi svoje mesto na lestvici. H. L. Servolana — Bor 110:44 (62:16) BOR: L. Furlan, Maver 6, Pregare 3, Langan 4, P. Volk 15, Sancin 8, P. Volk 8, Košuta. V nedeljo zjutraj sta se v Skednju spoprijeli ekipi kadetov Bora ih Servolane. Zasluženo in brez težav so zmagali domačini, ki pa s prikazano igro niso navdušili. Nasprotno so borovci premočnim nasprotnikom nudili zadovoljiv odpor, saj so predvsem v drugem polčasu igrali zelo dobro. Nihče izmed naših košarkarjev ni razočaral, najboljša pa sta bila Pavel in Peter Volk. B. Bajc NARAŠČAJNIKI Bor A - Bor B 131:15(68:8) BOR B: Zerjul G. 2, Zerjul F., Vertovec, Polojac, Betocchi, Costan-tini. Rustja 2, Žnideršič 11. BOR A: Crevatin 11, Vascotto 10, Zaccaria 12, Žerjal 17, Bradassi 28, Civardi 19, De Carli 10, Tremul 24. SODNIKA: Sittnig in Ugrin. PM: Bor B 1:6. Bor A 7:14. PON: Zerjul G. (20), Betocchi (20). V Borovem derbiju naraščajniške-ga prvenstva, je po predvidevanjih A ekipa visoko premagala B peterko. Ekipi sta igrali praktično na en sam koš. A-jevci so namreč dobro branili in so večkrat vzeli žoge mlajšim ter neizkušenim soigralcem in so tako vseskozi polnili koš. B peterka, ki je kot običajno, stopila na igrišče z okrn.jeno postavo, bi lahko igrala bolje, zlasti z Zettocchijem in Giannijem Zerjulom. Na nasprotni strani pa so vsi vredni pohvale in še zlasti Marko Civardi, ki je tokrat s prikazano i-gro presenetil. Edini, ki se je enakovredno kosal z nasprotniki in se zagrizeno boril za vsako žogo, je bil Robi Žnideršič, ki je tokrat igral odlično. Max SMUČANJE NA LOKVAH Tečaj za vaditeljice V soboto, 31. januarja, se je začel na Lokvah smučarski tečaj za vaditeljice otroške telovadbe. Tečaj bo trajal pet sobot in nedelj, vsega kakih 45 ur. Tečaj prireja Komisija za splošno telesno vzgojo pri ZSŠDI za Goriško, v dogovoru s TVD Partizan Nova Gorica. Tečajnice so dekleta, ki so nedavno opravile tečaj za vaditeljice otroške telovadbe v Gorici in tudi druge, ki so že prejšnja leta opravile podoben tečaj v Mozirju. S tem smučarskim tečajem, pa bodo lahko otrokom posredovale tudi osnove smučanja. Vodi jih smučarski učitelj Karlo Vončina iz Nove Gorice. Naj povemo še njihova imena: Korošec Edes za ŠD Iskra Ronke, Gergolet Luisa in Devetak Franka za Doberdob. Tomšič Lučka in An dreina za ŠD Sovodnje, Osbat 'Ka-tjuša za ŠD O. Župančič Štandrež. Marušič Elizabeta, Grusovin Nadja. Bukovec Adriiana in Češčut Damijana za ŠD Dom Gorica, Buzzi Ve rena za PD Naš prapor Pevma. Koršič Zvonka in Nevenka Klanjšček za Briški grič Števerjan. ZAČETNIKI Opicina — Primorje 0:3 (0:2) PRIMORJE: Zadeu (Luk.ša), Co-stanzo, Raina, Mickeli. Reganzin, Ccmino, Glavina, Sardoč, Mauro-vich, Faggin, Grando (Vascotto). STRELCI: v 2. min. Maurovich. v 8. mn. Sardoč, v 29. min. Co-mino. V gosteh so «rdeče-rumeni» prepričljivo premagali domačo Opicino in so s prikazano igro popolnoma zadovoljili. Prosečani so si zagotovili prednost dveh gelov že po o-snvh minutah igre in so tako lahko skozi vso tekmo igrali bolj sproščeno, tudi ker domačini v vsej tekmi 'es niso bili nevarni. Tik pred koncem srečanja je Primorju uspelo realizirati še tretji gol. po lepi, osebni akciji branilca Orrina. H. V. Chiarbola B — Geja 0:0 GAJA: Kočevar, Černe, Baldis-sin, Canziani, Ota, V. Kralj, Čuk, Špehar, Bellafontana, Milkovič. Proti solidni in telesno precej močnejši enajsterici Ohiarbole so najmlajši predstavniki Gaje povsem zasluženo osvojili prvo prvenstveno točko, saj so z zvrhano mero borbenosti in požrtvovalnosti nadoknadili tehnične pomanjkljivosti. Z nekoliko več sreče bi lahko celo osvojili celotni izkupiček, vendar moramo kljub temu biti zadovoljni, saj so v primeri s prejšnjimi tekmami pokazali res lep napredek. M. D. SKUPINA A IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA Scncmi B - Costa'unaa 1:2: Domio - Libertas 1:2; Fortitudo - Mug-gesana 0:0: Breg - Portuale 0:2; S, Sergio - Rosandra 1:0. LESTVICA Pcnziana, Libertas 17; Musgesa-na 15: S. Serg:o 14; Soncini B 12; Fortitndo, Costalunga, Portuale 11: Rosandra 10; Domio 6; Breg 0. SKUPINA C IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA Superčaffe - Ešperia SG A 0:1; Chiarbola B - Gaja 0:0; For You -Giarizzole 0:4; Opicina - Primorje 0:3; CGS - S. Andrea A 0:0. Pri openskem Poietu ima košarka že dolgoletno tradicijo. Iz njegovih vrst je izšla tudi vrsta odličnih igralcev, od katerih jih je nekaj okrepilo Jadranovo peterko. Zato je tudi razumljivo, da Poletova promocijska ekipa ne more dosegati takih rezultatov, kot bi jih lahko, če bi razpolagala z vsemi svojimi igralci. Na sliki posnetek s srečanja z Don Boscom KIHU ItllllltlllllllllllltlllllllHItllllM III1111111111111111II miMIIIII H|l II ■111111111111111111111111111111111111111111111111111 SMUČARSKI TEK TRNOVSKI MARATON Letos rekordno število prijavljenih tekačev Doslej so organizatorji prejeli že štiri tisoč prijav V nedeljo ob 9.30 se bo okoli 4000 prijateljev teka in hoje na smučeh pognalo po lepo urejenih smučinah 7. trnovškega maratona, največje tovrstne smučarske prireditve v Jugoslaviji. Kmalu po startu se bodo udeleženci razvrstili v tri močne kolone: srednja j? namenjena udeležencem, ki so se prijavili za 42 in 15 km, desna kolona bo šla po 12 km dolgi smučini, ki je namenjena pripadnikom JLA, teritorialcem in milici, leva kolona pa bo šla po smučinah, ki so pripravljene za pionirke in pionirje in je dolga 12 km, Za nedeljsko prireditev je prijavljenih skoraj 4000 udeleženčev u. vse Jugoslavije, Italije in Avstrije. Najstarejši med njimi je 83-letni Emil Zemljak iz Zagreba, ki bo tokrat že četrtič sodeloval na tenr> maratonu. Letos ie prijavljenih tudi mnogo družinskih ekip. Kot že vsa leta doslej je tudi tokrat pokrovitelj trnovskega maratona narodni heroj generalpolkovnik Stane Potočar - Lazar, nekdanji komandant slavnega IX. korpusa NOV in POJ. Trnovski maraton ima namen tudi negovati tradicije NOB, zato so prireditelji Speljali smuči ne po poteh, k.jer so hodile in se borile enote IX. korpusa NOV n POJ in njegove predhodnice. Tako smučine vodijo pod Brinovim gričem, kjer je bilo taborišče Vojkove čete in kjer je 22. februarja 1943 umrl legendarni narodni heroj Janko Premrl - Vojko. Prva okrepčevalnica pa .je že vsa leta trnovske ga maratona pri Francu Benčini ali pri Novaku, po domače v Koševni ku. Franc Benčina, v partizanih je bil «Lado:>, je bil Vojkov soborec. Nedeljsko prireditev bo posnela televizija Zagreb, ki pripravlja oddajo o trnovskem maratonu za vso jugoslovansko televizijsko mrežo. Snega je na črnovški planoti dovolj. vse ceste so kopne in normalno prevozne. Požrtvovalni organizatorji, ki imajo sedaj polne roke dela, priporočajo vsem udeležencem nedeljske prireditve, naj pridejo na črni vrh nad Idrijo po možnosti z avtobusi, kajti gneča bo prav gotovo zelo velika. J. O. LESTVICA Giarizzole 19; San Andrea A 17; Esperia SG, CGS 15; Superčaffe 14; For Ytu 13; Primorje 10; Chiarbola 6; Opicina 5; Ponziana 3; Gaja 1. KADETI Fortitudo - Breg 1:1 (0:0) BREG: Smotlak, Šavron, Kofol, Zcbin, Tul, Grizonič, S. Kraljič, Pav.etič, Morgan, Žerjal. F. Kraljič. STRELEC za Breg: Morgan. Bregovi kadeti bi si v srečanju proti Fortitudu prav gotovo zaslužili zmago glede na igro, ki so jo prikazali. Prvi polčas se je sicer končal neodločeno brez gola, v nadaljevanju pa so Brežani prvi povedli z Morganom, že pred tem pa so imeli na razpolago enajstmetrovko, vendar so jo zastrei.iali. Domačini pa so izenačili v zadnji minuti, saj so utegniii še žogo ponesti na sredit.o igrišča, ko je bilo srečanja konec. IZIDI 3. POVRATNEGA KOLA Rosandra - Stock 0:1; Edile A-diiatica - Zaule 2:1; Costalunga -San Marco 5:1; Superčaffe - Portuale 2:1; Libertas - Opicina 3:0; Fortitudo - Breg 1:1. LESTVICA Costalunga 28; L'bertas, Edile A-driatica 21; Fortitudo 19; Opicina 16; Superčaffe 15; Portuale 14; San Marco 12; Zaule 10; Rosandra, Stock 8; Roianese, Breg 7. CICIBANI San Andrea — Primorje 0:0 PRIMORJE: Costanzo, Kralj, U-mek, Maurovich, Štoka, Tavčar, Frasinelli. Proti solidni ekipi San Andree so Prosečani presenetljivo, a povsem zasluženo osvojili točko. «Rde-če-rumeni* so igrali res borbeno in so tudi spravili v zadrego sicer dobro ekipo San Andree. V bistvu je neodločen izid najpravilnejši rezultat tega srečanja, v katerem sta si bili ekipi enakovredni. H. V. Kras — Superčaffe 0:4 (0:3) KRAS: Alan Škabar, Andrej Purič, Sedmak, Lucijan Škabar, Marko Škabar, Andrej Škabar, šuc. Mladi Kraševci so nastopili z okrnjeno postavo in so po pričakovanju klonili gostom. Namesto nekaterih starejših igralcev so tokrat nastopili mlajši, šibkejši in manj izkušeni dečki; poraz Krasa je bil neizbežen, predvsem, ker so bili igralci z Opčin telesno mnogo močnejši. Vsekakor pa so se «rdeče-beli* zelo potrudili in so kljub porazu povsem zadovoljili, zlasti v drugem polčasu. R. B. Muggesana - Breg 4:3 BREGFZbbec, Bevk, Ražem. Kraljič, Mauri, Švara, Prašeij (rezerva Kaizer). STRELCI za Breg: Prašeij (2), Švara. Tudi med cicibani so se tokrat Brežani lepo obnesli, remi pa bi bil prav gotovo bolj pravičen. Podobno kot pri kadetih, so tudi v tej tekmi domačini dali odločilni gol v zadnji minuti. SKUPINA A IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA Portuale B - Zaule A 0:7; Ro-sandra - Fortitudo A 0:0; Ponziana A - Chiarbola 2:1; Muggesana -Breg 4:3; Costalunga - Soncini B 2:2. LESTVICA Ponziana 20; Muggesana, Zaule 18; Chiarbola 14; Soncini B 13; Rosandra 8; Breg. Fortitudo, Ccsta-luriga 7; Domio 5; Portuale 3. SKUPINA C IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA Esperia SG B - Zaule B 3:1; Giarizzole - Opicina 1:2; CGS - Libertas 2:1; San Andrea - Primorje 0:0; For You - San Vito 6:0. LESTVICA Giarizzole 16; For You, CGS 15; Libertas 13; San Andrea 11; Opicina. Esperia SG 8; Zaule 6; San Vito 5; Primorje 4. MLAJŠI CICIBANI Campanelle - Breg 11:0 (5:0) BREG: Bandi, Glavina, Krašovec, Kozina, Ota, Vodopivec, Alberti (rezervi Slavec in Starec). IZIDI 2. POVRATNEGA KOLA For You - Ca ve 7:2; Giarizzole • Fortitudo 1:1; CGS - Chiarbola 1:1; Campanelle - Breg 11:0: San Andrea - Soncini 0:0; Esperia SG' • Domio 1:0. LESTVICA For You 23; Campanelle 20; Soncini 18; San Andrea 17; Chiarbola 15; Giarizzole 13; Esperia SG 12; Fortitudo 9; CGS 7; Breg 6; Domio 5; Cave 1. NAJMLAJŠI SKUPINA A IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA Blue Star - Breg 3:0: Costalunga - Campanelle 1:1; Zaule - Fortitudo 1:3; Montebello - For You 1:1; Portuale - San Vito 0:2. LESTVICA Fortitudo 20; Ponziana 19; Libertas, Campanelle 17; San Vito 15; Costalunga, For You 12; Portuale, Blue Star 9; Montebello 6; Zaule 4; Breg 0. SKUPINA B IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA CGS - Inter Trieste 3:1; Giarizzole - Olimpia 3:3; Roianese - Super-caffe 0:0; Chiarbola - Triestina 2:1: Esperia SG - Zarja 11:0; Primorje prosto. LESTVICA Triestina 20; Olimpia 18; Super-caffe 16; Chiarbola. 15: San Andrea 14; Roianese 13; Inter Trieste, E-speria SG, CGS, Giarizzole 10; Primorje 3; Zarja 0. UMETNOSTNO DRSANJE Na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Innsbrucku vodi po treh obveznih likih Francoz Simond, pred Sovjetom Bodrinom. Italijan Del Maestro .je na 17. mestu. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 ■ 57 23 Noročnino Mesečno 7.000 lir — vnaprej plačano celoletno 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS 61COO Ljubljeno Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 4. februarja 1981 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogiesi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v itaiiji pri SPI. član italijanske Jj zvez® časopisnih Odgovorni urednik Gorazd vesel m tiska^^Trst založnikov fieg NAMESTO BESED SPRAVE IN MIROVNIH POBUD SPOPAD OB PERZIJSKEM ZALIVU PRAVA MANA ZA TRGOVCE Z VOJAŠKO OPREMO IN OROŽJEM Po Franciji tudi Sovjetska zveza prodaja Iraku orožje - Iran obtožuje zalivske države, da podpirajo iraško «agresijo» TELI ER AN — Potem ko je v soba to iranska vlada prekinila diplomatske odnose z Jordanijo in Marokom, je osredotočila svoje obtožbe proti državam Zaliva, predvsem pa proti Saudovi Arabiji. Včeraj je namreč tiskovna agencija «Pars» obtožila Saudovo Arabijo in Kuvajt, da finančno podpirata Irak v Kar pa se mednarodnega terorizma tiče, priporoča Moskva novemu gospodarju Bele hiše. naj se raje loti drugih problemov, ki so dosti bolj žgoči. Sovjetska zveza pa je vedno pripravljena — če bo on to hotel — na »konstruktivni dialog*. VLADO JARC CHIETI - V neki bolnici v Chie-tiju je včeraj umrl Vincenzo Mon-ti, ki je bil v 60. letih kralj oblačila. Monti je bil klasični tip indu-strijca, ki si je svoje »kraljestvo* zgradil s tem, da je pričel kot krošnjar na trgu. Peugeot 505 (Nadaljevanje s 4. strani) ščal dim. Vloga turbokompresorja je dovajati motorju večjo količino zraka, kar omogoča izgorevanje večja količine goriva in to seveda zagotavlja motorju večjo moč. Tur bokom presor izkorišča pri tem energijo, ki jo vsebujejo izpušni plini (temperaturo in pritisk). Plini poganjajo majhno turbino, ki se vrti s hitrostjo 100.000 obratov na minuto, na drogi strani osi katere je rotor, ki komprimira zrak in ga pad pritiskom dovaja valjem. To je princip, na katerem sloni tudi turbokompresor Garrett, ki so ga vgradil: v peugeot 505 tur-bo in ki je v bistvu motor dobro znanega 6C4 SRD turbo. Gre za 2304-kubični štirivaljnik s kompre-sorskim razmerjem 21:1, ki zmore 80 KM pri 4150 obratih in največji navor 18,8 kmp pri 2000 o-bratih v minuti. Motor poganja zadnja kolesa. Peugeot 505 je še kar impozantno vozilo, saj je dolgo 4,58 m, široko pa 1,72 m, medtem ko tehta obilnih 13 stotov, velike zasteklene površine mu dajejo vtis lahkotnosti. Avto je serijsko opremljen s servovolanom, servozavorami, (spredaj kolutih, zadaj bobni), z električnimi šipami, z električno premično šipo, varnostnimi pasovi, z vzglavniki na prednjih sedežih, s kvarčno uro, centralizirano elektromagnet-sko napravo za zapiranje vrat ter s petstopenjskim menjalnikom. Za doplačilo je na voljo tudi avtomatika, ki pa se temu avtomobilu ne prilega' Različica s samodejnim tristopenjskim menjalnikom, ki smo jo vozili, je bila le bleda senca enakega modela s petstopenjskim mehanskim menjalnikom. Sicer pa je peugeotov motor tako prožen, da mu samodejni menjalnik le škodi. Po kaotičnem rimskem prometu smo brez težav vozili v četrti in včasih v peti prestavi pri borih 1500 obratih. V rimskem prometu je telo dobrodošel tudi servovolan, s pomočjo katerega je mogoče upravljati’ Obilnih 1300 kg težak avto z dvema prstoma. Mnogo manj dobrodošel je servovolan na avtocesti, saj ima človek pri visokih hitrostih občutek, da avta ne obvlada, še zlasti če zapiha veter z beka. Je pa seveda stvar navade, tako da konec koncev dobre lastnosti servovolana le prevladajo nad slabimi. Zunanja podoba dizla se ne razlikuje od njegovih bencinskih bratov, če izvzamemo napis SRD torbo' Aa ričpu, tudi hrup ni pretiran, čeprav je pri nizkih obratih motorja takoj razvidno, da gre za motor na nafto. Še nekaj besed je treba reči o ceni: peugeot 565 SRD turbo velja na cesti debelih 15 milijonov lir, za doplačilo lahko dobite samo še kovinsko barvo in samodejni menjalnik, za katerega boste morali odšteti še milijon 309 tisoč lir, kar po našem skromnem mnenju nikakor ni majhna vsota, še zlasti pri takem avtu, ki mu avtomatika res ni potrebna. Drugo je seveda vprašanje, če je nekdo iz tega ali onega razloga prisiljen voziti avtomobile z avtomatskim menjalnikom. BENEŠKI DNEVNIK Krajevne organizacije krepijo zanimanje za slovenski jezik Lani ustanovljen inštitut za izobraževanje v slovenščini je pregledal opravljeno delo in začrtal usmeritev za nadaljnja prizadevanja ČEDAD — Kako razvijati slovenski jezik in kulturo v Beneški Sloveniji? Kakšno mesto ima izobraževanja v tem programu? O teh vprašanjih so razpravljale slovenske organizacije v videmski pokrajini ob ustanavljanju posebne komisije za izobraževanje. Prav tal komisija je dala tudi pobudo za u-stanovitev posebnega inštituta za izobraževanje v slovenščini, ki deluje od lanskega leta v Čedadu. Pred dnevi so se sestali odgovorni oddelek za izobraževanje v inštitutu in so ocenili dosedanja prizadevanja in načrte za nadaljnje delo. V pričakovanju, da bo postala slovenščina učni jezik, namerava inštitut za izobraževanje v slovenščini izboljšati pogoje za uresniče- Stališča Italije v odboru OZN za razorožitev ŽENEVA — Poziv k oonovnemu vzpostavljanju zaupanja med drža vami, ki so ga močno zamajali dogodki, kot je vdor sovjetski*: čet v Afganistan, je bil jedro posega italijanskega podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve Edoarda Speran-ze na letnem zasedanju odbora OZN za razorožitev. Pri tem je naglasil koristno vlogo, ki jo v tem smislu more prispevati madridska konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi in podprl »redlog o sklicanju konference o razorožitvi v Ev- «Demonstrativna» akcija teroristov rdečih brigad RIM — »Smo rdeče brigade. Mirujte, sicer razstrelimo cerkev*. S temi besedami so štirje zakrinkani mladeniči včeraj okrog 13. ure planili v sakristijo cerkve Sv. Bazilija v rimski mestni četrti Tiburtina in s samokresi v rokah zajeli dva duhovnika in nekega šoferja tovornjaka. Storili jim niso nič hudega, |e prisilili so jih, da ležejo na tla, jim privezali roke in noge ter jim s strogim glasom zabičali, da nikakor ne smejo poklicati policije, sicer sprožijo razstrelivo, ki so ga — kot so sami zagotovili — namestili v poslopju. Po krajših grožnjah so teroristi sakristijo zapustili, ne da bi pustili za sabo kakršnokoli sled. Po 15 minutah so si oba duhovnika in šofer končno le opomogli od šoka, si razvezali roke ter telefonsko Doklicali policijske agente. Po podrobnem pregledu so agenti našli v cerkvi štiri pločevinaste škatlice, popolnoma prazne, na katerih je sameval letak s podpisom »Rdeče brigade — jetniška fronta*. Svojevrstna akcija štirih teroristov ne bi sama na sebi zahtevala kdove kakšne pažnje. Ostaja pa dejstvo, da se cerkev Sv. Bazilija nr.haja nekaj sto metrov od zapora Rebibbia, . Čilska hunta napada Cerkev BUENOS AIRES — Čilska vojaška hunta nadaljuje s svojo staro metodo: še dalje obtožuje levičarske politične aktiviste, da se znašajo nad katoliško cerkev. Medtem je okrog sto delavcev zasedlo tri cerkve v Santiagu de Chile in pričelo z gladovno stavko. Val nemirov v Čilu in zaostrovanje spopadov med vladnim režimom in katoliško cerkvijo sta doživela vrhunec v sporočilu, ki ga je izdala škofovska konferenca. Komunike namreč i ogorčenjem obtožuje vladno hunto, češ da so skrajno lažne in žaljive trditve, da je Cerkev spodbujala zasedbo cerkva. Skupina delavcev je — po mnenju škofovske konference — pričela z gladovno stavko zato, , da bi prisilili vladne oblasti, da jim priskrbijo streho nad glavo. Vladna hunta se je razbesnela nad dejstvom, da Cerkev ni poklicala policije, ki bi s silo izgnali stavkajoče iz čerkva, obenem pa je potrdila, da gre za »krik bednih* ter da za vsem tem stoji tragična zgodba obupa, trpljenja in ponižanja. • 1 Vladni list El Mercurio je nemudoma reagiral in obtožil katoliške duhovnike levičarske aktivnosti ter sprejemanja neke anarhistične in marksistične miselnosti. «E1 Mercurio* se je tudi pritožil, da duhovniki vse preveč podpirajo protivladne akcije in večkrat celo ekstremistični upor. Dalje je še osebno napadel škofa Enriqueja Alveara, češ da preveč spodbuja tako imenovano »teologijo osvoboditve*, ki usmerja delavce in kmete v borbenost. Čeprav konflikt meti katoliško cerkvijo in vojaško hunto traja že več let, saj je dovolj jasno, kako nesmiselno je govoriti o pojmih »marksi-zem*. «anarhizem» in »razredni boj*. Kot znano je Cerkev že od vsega začetka podpirala vojni udar generala Pinocheta, ki je strmoglavil socialistično vlado Salvadora Allendeja. Brezkompromisni odnos katoliške hierarhije do vojaške diktature v tem trenutku med drugim razumljivo izziva režim, saj se istoveti z valom nemira na univerzah, cerkvah, veleposlaništvih ter v drugih inštitucijah. Vse to bi lahko izzvalo veliko nevšečnosti generalu Pinochetu, ki se namerava 11. inarea proglasiti za «ustavnega predsednika*. vanje pričakovanih zakonskih norm. V razpravi (sodeloval je tudi profesor Černo, predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino) so obravnavali naslednja vprašanja: tečaje za mlajše in odrasle, formiranje kadrov, odnose z upravami, inštitucije in univerzo. Obstaja ugoden trend; na desetine oseb obiskuje tečaje slovenskega jezika (150 v Čedadu in Nadiških dolinah) in obstajajo tudi perspektive za nadaljno razširitev pobude. Poudarili so tudi, da se v šolali razširja raba slovenskega narečja iz česar se da sklepati, da krajevna gočoriea pridobiva na pomenu. Obstajajo organizirani odgovori? Oblasti so doslej napravile zelo malo ali nič, vse je omejeno na delovanje slovenskih organizacij. Najresnejši problem je formiranje potrebnih kadrov, ki jih je prav malo. Sledi vprašanje prostorov, čeprav so nekatere občinske uprave dovolile slovenske tečaje v šolah. Iz tega izhaja želja po večji prisotnosti članov inštituta za izobraževanje v slovenskem jeziku, ki nai bi delovala na različnih področjih. TURIN — Proces proti sedmim domnevnim rdečim brigadistom, med katerimi sta tudi Nicola Valentino in Maria Rosaria Biondi. ki sta že obsojena na dosmrtno ječo zaradi pokola pri Patrici, se bo nadaljeval jutri. Včeraj je namreč sodnik prekinil proces, ker se štirje od sedmih obtožencev niso strinjali, da jim je sodišče dodelilo zagovornike. V Hamburgu r.očcp jedrske elektrarne HAMBURG — Občinske oblasti iz Hamburga so se odločile, da ne bo- do podprle 'gradnje jedrske elektrarne v kraju Brokdorf. Gre za nekak izziv Schmidtovi jedrski politiki: Hamburg namreč upravljajo socialdemokrati. Medtem pa se spopadi med policijo in »protijedrskimi* demonstranti še nadaljujejo. Tudi včeraj je prišlo v središču Možnosti za združitev protivietnamskih sil v Kampučiji BANGKOK - Voditelj kampučijskega odporniškega gibanja. ki ga ne sestavljajo komunisti, Son Sann je včeraj dopustil možnost, da bo prevzel vodstvo celotnega odporniškega gibanja, v katerem naj bi sodelovali tudi rdeči Hmeri. Do sedaj je Son Sann vedno zavračal možnost sodelovanja s Pol Potovo organizacijo, ki se prav tako bori proti vietnamski vojski in njenim zaveznikom, češ da je le-ta zagrešila toliko zločinov pred vietnamsko agresijo, da bi ga tako so delovanje kompromitiralo pred kampučijskim ljudstvom. Sedaj pa je iziavil, naj samo ljudstvo odloča o umestnosti take odločitve. mesta do incidentov. Demonstracije se je udeležilo kakih 12 tisoč demonstrantov, ki so opustošili tudi več trgovin. RIM — Finančni stražniki so včeraj na rimski železniški postaji Termini zaplenili 30 kilogramov hašiša v vrednosti 250 milijonov lir ter aretirali razpečevalca.