GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK • LETO Vlil • ŠTEVILKA 11 • 23. OKTOBRA 1972
NSKI AKTIV PROSVETNIH DELAVCEV - KOMUNISTOV
notnost nam mora biti cilj
u, *
ije
>m r .
I spr^1 aj h01' l ,
Icdal	so sc komunisti s pod-
! vzgoje in izobraževanja v naši pri® "N na ravni občine že sestali na (5ct«9wu občinskega aktiva prosvet-j naH pnvcev-konuinistov in čeprav ~ za prvi sestanek značilna še da (slonja nezaupljivost, kar morda resko i".1 Pmvi izraz za apatičnost in jet< r*no spremljanje posameznih |WnikOV, je treba reči za zadnji i Sle't> da je na njem bil opazen ./ni Zen napredek v nekem smislu IVU »zavesti, ki se je kazala v raz-^Posameznikov.
» občinskem merilu pomenimo močno „čcto“ in če bomo v enotno nastopali v vseh sre-kjer delamo in živimo, se bo Pa ne le v kratkem času številč-jPomnožiia, temveč sc bodo na I,ustih področjih, kjer smo se FJ čutili popolnoma nemočne, K4 . že tudi prvi uspehi," je iz-T10 iz njihovih razprav.
Ponje teme za razpravo na tem P prosvetarjev so bile družbena r vzgoje, idejnost pouka in orga-P<jst prosvetnih delavcev v P komunistov. Čeprav lahko |f 'e,na zase odpre niz vprašanj, *a strnila v eno samo - naše Kot delo komunistov bo veliko F' .omo lahko v bodoče veliko IPnspevali kot doslej, če bomo
za vsakim svojim dejanjem, za Katerega smo globoko prepričani, da bi ga kot komunisti morali storiti, čutili, da ni to le naše dejanje, naša naloga, da je to naloga vseh komunistov prosvetnih delavcev in da zato za njim stoji celotna Zveza komunistov.
Poleg programa in statuta ZKS oziroma ZKJ pa jim bodo v bodoče napotila za akcijo ne le določila teh dokumentov, temveč tudi konkretne naloge, za katere so se dogovorili na sestanku aktiva. In to: daje kljub siceršnji lepi „četi“ članov ZK na področju vzgoje in izobraževanja v občini zaposlenih le nekaj čez 10 odstotkov komunistov, zato se bo treba povezati z institucijami, ki vzgajajo ta kader, da napravijo za pravilno, socialistično usmerjanje učečih se kadrov več kot doslej; da je treba v teh vrstah sploh začeti odločnejšo bitko za kadre, kakršni bi v družbi kot je naša morali vzgajati otroke; da je treba socialistične družbene smotre v vsakodnevnem delu z učenci resneje začeti uresničevati, narediti pa je treba konec sti-hijnemu svetovnonazorskemu osveščanju otrok; največja pomanjkljivost sedanjega dela na področju vzgoje in izobraževanja je, da v izvajanju pri pouku izostaja element
prepričljivosti; prav zaradi tega ostaja osrednji vzgojni smoter - razvoj vsestranske socialistične osebnosti slehernega delavca — na tem področju samo deklarativen, zato se mora sleherni komunist — prosvetni delavec predvsem boriti proti ozkosti v vzgojno-izobražcvalnem procesu oziroma sistemu in se boriti za večjo sproščenost v tem procesu, ki se ne bo izogibala pojasnjevanju dogajanj v raznih konfliktnih situacijah; v vsem vzgojnem procesu pa mora biti poudarek predvsem na tisti učni snovi, predmetih, ki dopri-našajo k formiranju socialistične osebnosti.
„Še predvsem pa morajo biti vsi komunisti s področja vzgoje in izobraževanja," so menili na sestanku občinskega aktiva, ,.pozorni na kakršnakoli poenostavljanja pojmovanja idejnosti pouka. Idejnost je in mora biti notranji sestavni del celotnega učnega procesa." Seveda bo to zahtevalo od prosvetnega delavca — sedanjega posredovalca učne snovi
-	veliko večji napor, saj bo učitelj
-	komunist moral biti istočasno tudi organizator učno vzgojnega procesa, kar bi v samoupravno-sqcia-listični družbi kot je naša moralo biti edinole normalno.
M. ŽAGAR
Prva lopata, zasadil jo je predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ing. Slavko Korbar, za temelj objekta, katerega stroške gradnje bo financiral Sklad za izgradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov iz samoprispevka v Ljubljani, je bila zasajena prav v naši občini. In to 28. septembra v Škofljici, kjer bodo domačini dobili za svoje malčke vzgojno varstveni zavod za 80 otrok še pred zaključkom letošnjega leta. - Posnetek z otvoritve gradbišča za vrtec v Škofljici.
PLOŠIMI LJUDSKI ODPOR KRAJEVNE SKUPNOSTI
Splošni ljudski odpor temelji našem samoupravnem si nu. stremi k mirnim re družbenih in medna Fnih konfliktov in je izključ ^obrambnega značaja. Tako zastavili koncepcijo SLO, n®ljili pa smo jo v bazičnih 'dzacijah, v krajevnih skup-
nostih, delovnih organizacijah, šolah itd. Osnovni koncept SLO je že dodobra izdelan, naslednja stopnja je koordinacija vseh njegovih komponent in še zlasti utrditev v bazi, kajti sistem splošnega ljudskega odpora mora doseči tako visoko stopnjo organizacije, da bo višja in
ii<"
v ten skupnem am
NARODNOOSVOBODILNE Vbjsi fN 7 TALCEV f VASI ZAPOM M vism, KI SO PADU LETA 1942,
T“ lili

ni 1. novembra: eden izmed nemih pomnikov v naši občini
DstAVNIKI BORČEVSKIH ORGANIZACIJ SO SE SESTALI
'r6sničiti Titove besede!
:»e jk ™ Priprav na redne letne
bjeni re,,86 Je 16-oktobra sestal
Iruiiii “dbor ZZB naše občine.
krJ0 ^ 0111 predsedniki in tikih	združenj borcev in
ki vl?j'?ih invalidov. Udeležba '%. Kot zadovoljiva, skoraj
l(le|e*
lfave ■r?' 80 Posvetili večji del a za v;' ■Frnu Pismo in inter-* skrai^T*- Borci 50 opozorili, ?d SDj1i,}l.ČaSl da 86 Titove besede »tesnia-83. govora dalje napo-a. Vsi k'*0 .in spremenijo v de-i^o orin?' 1“ pripravljeni, da ■hej D ■ opravljati nepravilnosti H da	dodali pa so, daje
^be m , “vedejo potrebne sprc-Uto na Vseh nivojih.
1^$,' “bčni zbori po krajevnih k2.5'1etnhvd°kPO,ekali v z name-
O M/\%.	Obstflia nn
Udeleženci seje so sc dotaknili še drugih perečih problemov. Tako so se pridružili vsesplošnemu obsojanju fašističnih izpadov nad slovensko manjšino na Koroškem.
SaS
premočna tudi od morebitnega številčno močnejšega in tehnično bolje opremljenega napadalca.
To so nekatere misli generalpolkovnika in predsednika koordinacijskega odbora pri republiški konferenci SZDL Franca Poglajena. Povedal jih je 13. oktobra v Polhovem Gradcu, na seminarju o SLO, namenjenem predsednikom krajevnih odborov SZDL, krajevnih skupnosti in članom odborov in komisij za SLO. Seminarja so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini. Namenjen pa je bil predvsem informaciji, razpravi in delovnemu načrtu za utrditev sistema SLO v krajevni skupnosti.
Udeleženci so obdelali naslednja področja: mednarodni politični položaj Jugoslavije, predvsem njen vojaško politični položaj (o tem je govoril general Poglajen), naloge družbenopolitičnih organizacij in še posebej SZDL v SLO (o tem je govoril Vlado Žorž, član RK SZDL) in naloge odborov za SLO v KS (izhodišče za razpravo o tej točki je nudil referat načelnika oddelka za SLO pri mestni skupščini Ljubljana Franca Učakarja). Po vseh referatih se je razvila tehtna debata, ki je navdala udeležence z zavestjo, da sodelujejo pri izgradnji pomembnega obrambnega sistema naše družbe in narodnosti. Udeleženci seminarja, ki so vsi dobri poznavalci razmer na terenu, pa so pokazali
Jhhlic.j MA,,m adino in prenaša-Plo tjNp? v naš čas. S tem v irv° s •lzrazili ^oje
SVo^-po«.so;
sestavo prosvetnih dclav-
Velike demonstracije za Koroško
tudi na nekatere nerešene probleme in na možnosti za izpopolnitev sistema splošne ljudske obrambe. Tako so opozorili, da so pri sedanjem neposrednem povezovanju mesto — krajevne skupnosti na področju SLO preskočene občine kot pomembno žarišče družbenopolitične organiziranosti. Tu nas v prihodnje čakajo še nekatere naloge, ki naj utrde našo obrambno sposobnost.
SaS
Vrtec
Krim-Rudnik
Okrog sto petdeset malčkov se bo 20. tega meseca, ko se bodo odprla vrata težko pričakovanega otroškega vrtca na Orlovi cesti, preselilo v hišo brezskrbnega varstva in igre. Vrtec Krim - Rudnik je zadnji, ki je bil zgrajen še iz sredstev za negospodarske investicije in proračunskih sredstev, torej ne iz sredstev zbranih s pomočjo samoprispevka občanov.
Obisk
predsednika ZMS
V okviru rednih obiskov po slovenskih občinskih organizacijah ZMS je predsednik republiške konference ZMS ŽIVKO PREGiL 16. oktobra obiskal tudi našo občino. Najprej se je seznanil z delom mladinskega aktiva v tovarni „Ilirija", nato je obiskal mladinsko organizacijo na Veterinarski šoli, potem pa še Turjak, kjer se je zadržal dlje časa v razgovoru z mladino in s predstavniki družbeno-političnih organizacij. V tednu izida te številke Naše komune pričakujemo obisk tov. Pregla še na pohtičnem aktivu občine.
V četrtek, 19. oktobra, se je na Trgu MDB pred stavbo občinske skupščine zbralo 3000 do 4000 demonstrantov, pretežno mladine, ki so jih k temu spodbudili nedavni fašistični izpadi nad slovensko manjšino na Koroškem. Ti demonstranti so se s slovenskimi, jugoslovanskimi in partijskimi zastavami, transparenti in med petjem partizanskih pesmi napotili v center mesta. Na
Ajdovščini so se združili z ostalimi mladinci - demonstranti iz vseh ljubljanskih občin. Zbralo se je okoB 17.000 demonstrantov, ki sta jim spregovorila Janez Lah, sekretar mestne konference ZMS in Živko Pregel, predsednik republiške konference ZMS. Po protestnem zborovanju, s katerega so poslali pismo Titu, so se demonstranti razlili po ljubljanskih ulicah.

Del udeležencev na seminaiju o SLO v Polhovem Gradcu
%
i
i«
%
*
5
i
i
■#
Zveza komunistov na vseh ravneh in v vseh sredinah
O pismu predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ so v naši občini že pred pol meseca razpravljali komite občinske konference ZKS in sekretarji organizacij ZK v občini. Razpravam na obeh sestankih je bilo skupno, da ni več kaj odlašati, da bi bilo oportunistično, čakati na akcijo v drugih sredinah (beri v višjih organih), temveč da je treba začeti brez odlašanja ukrepati znotraj občinske organizacije. Pripombe posameznikov, da brez sistemskih ukrepov komunisti na terenu nimajo kaj početi, je večina odločno zavrnila. Koliko je še takih drobnih stvari, ki danes zaradi ..zapiranja oči" pred njimi, ne samo ovirajo normalno delovanje občinske, organizacije, temveč to delo tudi popolnoma pasivizirajo.
Soočimo se samo z nekaterimi: redno plačevanje članarine je, skromno rečeno, že mesece in mesece na dnevnih redih mnogih sestankov posameznih organizacij ZK, veliko komunistom še do danes ni bilo jasno, daje redno plačevanje članarine izpolnjevanje enega izmed osnovnih določil statuta ZKS oziroma ZKJ. Morda je to nekolikanj neroden primer, zato vzemimo drugega - partijsko disciplino. Koliko komunistov jc doslej partijske sestanke še sploh jemalo resno. Niso prihajali ne na enega, ne na drugega, tretjega, nobenemu pa se za to niti opravičiti ni zdelo vredno. Kako potemtakem pri takih komunistih sploh lahko računaš na družbeno-politično aktivnost na drugih ravneh, v drugih sredinah, v drugih družbeno-političnih organizacijah. Ugotoviš lahko samo, da jih nikjer, razen na delovnih mestih ni, da jim je prva in edina skrb, opravljati v redu (človek velikokrat nehote mora tudi v to podvomiti) delovne obveznosti na delovnem mestu, vse ostalo pa gre mimo njih. In prav takim komunistom je največkrat najbolj ljubo, da v službi sploh nihče ne ve, da so člani ZK, saj je tako veliko manj možnosti, da bo komu „padlo v oči," da sc ne ponašajo, da ne delajo kot komunisti. Tistim pa, ki jemljejo svoje članstvo v Zvezi komunistov resno, pošteno, pa se sčasoma že tudi kar neumno zdi, da se na sestankih srečujejo vedno isti obrazi, ki nimajo sebi več kaj povedati in ki bi se pri kakršnem koli ukrepanju čutili nemočni, osamljeni. Še bolj prihaja to do izraza v organizacijah na terenu, katerih člani so visoki politični funkcionarji, ki bi lahko k vsebini dela organizacije ogromno prispevali, pa jih žal komunisti „iz nižjega sloga" v svoji sredi nikoli niso videli (primer organizacije Rožna dolina, Kolezija).
To je samo delček vprašanj, ki bi po pismu, ki ga je naslovil vsem organizacijam ZK, vsem komunistom Jugoslavije sam tovariš Tito, v prvi vrsti sodile v obravnavo na sestanke organizacij ZK na terenu, čeprav te največkrat menijo, da oni - komunisti na terenu - nimajo kaj storiti, ne morejo ničesar spremeniti. Ali ni partijska disciplina prvi korak k bolj poglobljenemu delu, prvi korak k spreminjanju sedanjega stanja v ZK, sedanjih odprtih vprašanj, ki zavirajo razvoj naše družbene skupnosti k višjim oblikam samoupravnega socializma?
Vse drugače, veliko bolj drugače kot doslej bi lahko izglcdalo delo neke organizacije Zveze komunistov v delovni organizaciji. Koliko organizacij ZK v delovnih organizacijah v naši občini pa je doslej že sploh razpravljalo o ..delavskih amandmajih," ki so za delovnega človeka v družbi kot je naša življenjskega interesa? Bore malo. Koliko komunistov se je v delovnih organizacijab lotilo z marksistične osnove ..besednega boja" za boljši položaj svojih sotovarišev, delavcev za strojem? Spet lahko ugotovimo, da žal bore malo, ker v takih razpravah največkrat komunisti pozabljajo, da so komunisti ter zato vidijo samo to, kakšne osebne materialne koristi mu bodo prinesle določene spremembe — samoupravni akti Ob vsaki priliki pa znajo poudarjati, da so sami nemočni, da če bi želeli, če hočemo kaj spremeniti, je s takimi spremembami treba začeti v samem „vrhu,“ kajti tam se kroji politika.
Vsega tega seveda nc moremo popolnoma posplošiti, kajti v vrstah Zveze komunistov v organizacijah v naši občini je še vedno dovolj idealistov, ki so kljub temu, da so že večkrat svojo doslednost krepko plačali, pripravljeni še enkrat spoprijeti se z vsemi silami, ki na tak ali drugačen način ovirajo hitrejši napredek naše družbene skupnosti, ki so se pripravljeni spoprijeti tudi z vsemi tistimi sotovariši - komunisti, ki so doslej bolj škodovali kot koristili ugledu Zveze komunistov. Njihova edina zahteva je -ne želimo ostati kot že tolikokrat doslej osamljeni, temveč se mora akcija začeti sočasno na vseh ravneh in v vseh sredinah.
M. ŽAGAR
NAŠA OBČINA - GOSTITELJ MLADINSKE POLETNE POLITIČNE ŠOLE
LE Z ZNANJEM NA DELO
Republiška konferenca ZMS je v času od 20. do 27. avgusta v študentskem naselju v Ljubljani organizirala za vodstva občinskih konferenc ZMS mladinsko politično šolo. Ta poldična šola, ki seje je udeležilo tudi osem mladincev in mladink iz naše občine, naj bi že v samem začetku jesenske sezone dalrpolet vodilnim kadrom v občinskih konferencah ZMS injirh s pridobljenim teoretičfhim znanjem tudi olajšala delo na njihovem področju. Predavanja in tribune seje udeležilo okrog 300 mladincev.
Zaradi raznovrstne problematike, s katero ima mladina v občinah opravka, je bilo delo politične šole razdeljeno na sedem skupin: za predsednike in sekretarje- OK ZMS, za splošni ljudski odpor, za idejnopolitično deto, za informatorje, za osnovne šole, za srednje šole in za politični sistem ter volitve. Praviloma so občinske konference poslale na politično šolo po enega člana za vsako skupino. Ta naj bi bil v svoji občini glavni organizator in vodja dela na področju, za katero se je odločil.
Posebni program za -posamezne skupine je bil razdeljen v dopoldanski in popoldanski del, poleg tega pa
so bile ob večerih še tribune za vse udeležence. Predavatelji v posebnih programih so bili večinoma znani univerzitetni profesorji, družbenopolitični in drugi javni delavci, v tribunah pa so uvodne besede spregovorili pomembni jugoslovanski politiki Sergej Kraigher, dr. Anton Vratuša, Krsta Avramovič in Živko • Pregl. Predavana snov v posebnih programih je bila izrazito izobraževalnega zpačaja in zato usmerjena v daljše obdobje. V tribunah: Spremembe političnega sistemi, vodil jo je dr. Anton Vratuša, Mladina pred lil. konferenco ZKJ, vodil jo je Krsta Avramovič, Naloge ZMS za obdobje 1972/73, vodil jo je Živko Pregl, pa so se mladi pogovarjali o
najnovejši družbeno-politični situaciji in nalogali, ki iz nje sledijo.
Ves čas trajanja šole se je redno sestajal sekretariat ZK mladinske
Spominska plošča zaslužnemu sadjarju
V zadnjem septembrskem dnevu so na Griču ali bolje na Kaplanovem pri Velikih Laščah slovesno odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši
šole Velike Lašče s svojimi učitelji, priznani strokovnjaki ter člani Sadjarskega in vrtnarskega društva, sorodniki in domačini.
'	h ». ,,>n*	‘
x’"'DRU ŠKULJ
»SS0-I9«
'	‘N	*SUŠr<:A
UOVLMiO
• .'<•'	;t v- 'V* ••C Lm-tfi 5 V D
■ S i t o :	50.0 mi
1

m
v*
V slikoviti dolenjski dolini pred mlinom, kjer se je leta 1880 rodil Andrej Škulj, so govorniki obudili spomin na delo in življenje moža, ki je ljubil, spoštoval in negoval vse, kar je ljudem ponudila narava.
Spominska plošča na Griču ob praznovanju 50-letnice Sadjarskega in vrtnarskega društva je dokaz o dejavnosti in dosežkih Andreja Škulja, kakor tudi priznanje vseh slovenskih sadjarjev in vrtnarjev ter krajevne skupnosti, v kateri se je rodil ta delavni mož — dosleden in klen v mislih in delu.
N. M.
Priznanja 0F

občanom, ki so že več let uspešni v raznih oblikah dejavnosti družbenopolitičnih in drugih organizacij ter pri tem vplivajo na razvoj in uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov. Zlasti pa onim, ki pospešujejo aktivnost mladine in njeno idejno-politično rast. Prednost gre tistim, ki še nimajo drugih družbenih priznanj.
Med drugim so našteta merila osnova, ki jo predlaga žirija za podeljevanje srebrnih priznanj OF slovenskega naroda pri mestni konferenci SZDL Ljubljane v osnutku razpisa za leto 1973- Ob izbiranju kandidatov za priznanje OF organizacijam in društvom pa daje prednost tistim, ki se posebno odlikujejo z uspehi, ki temeljijo predvsem na aktivnosti njihovih prostovoljnih delavcev, ki za svoje delo ne prejemajo nobenih nagrad ali drugih družbenih priznanj.
Predloge za srebrna priznanja OF naj organizacije, društva, njihove občinske zveze ter posamezniki pošljejo najkasneje do 15. januarja 1973 ustrezni občinski komisiji pri konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva, Ljubljana, Trg MDB 7. Kasnejše prijave ne bodo upoštevane. Predlogi morajo biti utemeljeni na posebnih obrazcih,ki so na razpolago v KO SZDL.
B. L..
šolnika, 'Strokovnega pisca, tajnika in organizatorja Sadjarskega in vrtnarskega društva Slovenije -Andreja Škulja.
Ob rojstni hiši na Griču so se zbrali pokrovitelji-predstavniki krajevne skupnosti, šolarji z osnovne
Izlet v zgodovino NOB
Občinski odbor ZRVS tesno sodeluje s šolami. Zgleden primer takšnega sodelovanja je skupno prizadevanje z osnovno šolo Vič. 29. septembra, na dan pionirjev, je ta
Tovarišu Ludviku Žiberni v slovo!
26. aprila nas je za vedno zapustil na? dolgoletni'in predani družbeni delavec in dolgoletni aktivni član sveta Krajevne skupnosti ,,Milan Česnik". Vrsto let je tovariš Ludovik Žiberna z nami gradil in iskal najboljša pota razvoja samoupravne skupnosti občanov in bil vedno v prvih vrstah v borbi za resnično socialistični, ljudski in demokratični razvoj naše družbe. Vedrega, odkritega in trdnega značaja ..Kraševca" je bil vedno pripravljen aktivno pomagati na vseh področjih naše stvarnosti. Njegova preudarna spretnost, strokovna razsodnost in humanost so nam pomagale, da smo na poti razvoja samouprave- v krajevni skupnosti želi uspehe.
Tovariš Ludovik Žiberna je bil rojen leta 1903 v Štorijah pri Sežani. Že kot mladenič, poln idealov in patriotizma, je trdno stal na poti borca za slovensko zemljo. Ni klonil pred krivico, ki je v tem času zadela slovenski narod in Primorsko, niti ni klonil pred nasiljem fašizma. Kot borec za pravice slovenskega naroda je moral emigrirati s prepričanjem, da se bo vrnil in doživel osvoboditev svojega kraja in vse Primorske.
Kruta krivica preganjanega naroda je v njem skalila odločnega borca za narodne pravice in vztrajnega borca proti nasilju fašizma.
Pod najtežjimi pogoji je v Ljubljani dokončal študije. Težko pridobljeno znanje mu je odprlo pot v Ljubljansko kreditno banko in nekaj let tudi v banko v Šibeniku. Postal je viden, poznan in visoko cenjen finančni strokovnjak.
Že v času pred vojno je aktivno delal v raznih naprednih
apr
• organizacijah in se uvrstil med ustvarjalce in pionirje bodoče lepše svobodne delavske Slovenije. Tako kot ostale borce proti
in svobodne delavske Slovenije. Tako kot ostale borce fažizmu je tudi njega, zaradi aktivnega sodelovanja in materialne pomoči ter širjenja ideje in načela OF in kot znanega antifašističnega borca okupator odpeljal leta 1944 v Dachau. Pretrpel je vse strahote okrutnega in nečloveškega fašističnega nasilja. Takoj po osvoboditvi se je s pravim borčevskim.žarom in zanosom vključil v obnovo in graditev nove Jugoslavije in naše republike.
Kot priznanega visokega finančnega strokovnjaka ga dobimo v vrstah organizatorjev Industrijske banke in Narodne banke v Ljubljani. Postal je direktor proračunske direkcije. Njegova zagnanost, sposobnost za organizacijo in doslednost sta ga privedb na vrh njegove življenjske kariere, postal je glavni finančni inšpektor repubbke Slovenije.
Velike so njegove zasluge za vzgojo mlajših kadrov in za uspešen razvoj naše demokratične in socialistične družbe. Kot družbeni delavec je delal vrsto let v Centralnem odboru Jugoslovanskega in v republiškem odboru Rdečega križa. Zlasti mu gre velika zasluga za utrditev materialne baze za graditev Mladinskega okrevališča „Debe!i rtič". Za svoje požrtvovalno delo in visoko strokovnost je bil odlikovan z ordenom dela II.
reda ter dobil mnoga priznanja za svoje družbeno aktivno delo. Zvestega tovariša Ludovika bomo ohranili v spominu takega.
kot smo ga vedno poznali!
Občani in svet krajevne skupnosti ,,Milan Cesnik"
šola priredila izlete na kraje v okolici Ljubljane, povezane z izročilom NOB. Občinska organizacija ZRVS pa je poskrbela za spremljevalce, ki so na teh izletih pripovedovali mladini o zgodovinskih dogodkih. Osmi razredi so obiskali belogardistično mučilnico na Urhu, spremljala pa jih je prvoborka Slavka Kastelic. Sedmi razredi so šli na Rašico, našo prvo v vojni požgano vas. Tam jih je pričakal domačin in spomeničar Martin Kos. Peti in šesti razredi pa so se namenili na Toško čelo, kjer sta jim o NOB pripovedovala spomeničar Alojz Dolničar in aktivist iz NOB Viktor Zadnikar.
Udeleženci izletov so preko občinskega odbora ZRVS poslali imenovanim tovarišem zahvalna pisma. Naj navedemo nekaj odlomkov:
„ ... Vaše besede so nas globoko pretresle, saj .so čudovito opisale trpljenje in muke našega naroda med NOB, ki jih mi na srečo poznamo samo še iz knjig in pripovedovanj . . .“
„ . .. S svojim doživetim in zanimivim pripovedovanjem ste nam približali najkrutejše obdobje naše zgodovine in nam povedali marsikaj zanimivega ter poučnega, kar nam bo ostalo v spominu vse življenje . . .“
,, . . . Vsi smo se potem pogovarjali, da mi mladi prav tako ljubimo svojo domovino in da se bomo prav tako uprli slehernemu sovražniku, ki bi hotel podjarmiti našo deželo . . . Vsi pionirji želimo, da bi vedno živeli v miru in svobodi in da sc grozote,Id ste nam jih opisali, ne bi več ponovile."
Opisali smo obliko in še dotaknili vsebine povezovanja dveh generacij. Gre za primer živega prenosa tradicije NOB. Ta primer kaže na obliko dela, s katero velja nadaljevati, uspešno izvedeni zgled pa posnemati.
SaS
Iz delovnih organizacij -sporočili so nam
SILVAPR0DUKT, LJUBLJANA, DOLENJSKA C. 42
Cene se ne bodo spremenile do 31. decembra 1972, kljub temu, da bi to želeli, ker naš dohodek pada. Kljub večji produktivnosti ne moremo več poslovati s starimi cenami. Zaenkrat smo sicer še likvidni, vendar . . .
Začeli so izdelovati nov tip Deko-rodala in novo nadomestilo za firnež za stavbno pohištvo, 3 tipe: Prima.s, nov, brezbarvni, na vodni osnovi, Primav. EKSTRA na organski bazi in Primax ZR, ludi na organski bazi, barvan. To nadomestilo za firnež že uporablja slovenska lesna industrija, uporabljati so ga začeli v Bosni in v Srbiji. Pričeli bodo izdelovati novo sredstvo za impregniranje drogov po zahodnonemški licenci.
K. D.
politične šole. ki je spremljal in sproti ocenjeval delo in opozaijal na tekoče probleme. Izšla sta tudi dva informativna biltena, v katerih sc bili udeleženci seznanjeni s tekočim delom posameznih skupin, o delu sekretariata ZK, športnih in drugih aktualnih dogodkih.
Za rekreacijo je bilo preskrbljeno, saj so bila med opoldanskimi odmori športna"- in šahovska tekmovanja, ob prostih večerih pa je bil pks z zabavo.
Ob sklepu politične šole so bili še preizkusi znanja in slovesen zaključek, na katerem je spregovoril med drugim-tudi Vinko Hafner, sekretar republiške in mestne konference ZK. ftva tovrstna politična šola tudi v javnosti ni minila brez odmeva, saj je bila rezultat dolgotrajnega prizadevanja mladinske organizacije, da izobrazi svoje člane. Izobraževanje mladinskih vrst ostaja tudi v nadaljnjih nalogah ZMS temelj, na katerem gradi svoje družbeno-poli-tično delo, kajti enotedenska politična šola lahko da le glavne smernice in osnovna znanja redkim udeležencem iz vodstev. Izobraževanje pa mora seveda prodreti čim širše, to pa seveda v glavnem na ramenih vodstev občinskih konferenc, ki pa si morajo tudi z lastnim prizadevanjem širiti obzorja.
CIRIL MRAVLJE
Tovariški stisk roke na slovesnosti ob napredovanju rezervnih J rešin: Ivo Starin, predsednik občinskega odbora ZRVS, in Belič, predsednik občinske konference SZDL
Napredovanje rezervnih starešin
Vsako leto napreduje v višji čin več deset, pa tudi več sto članov naše občinske ZRVS. Kadar napreduje hkrati večja skupina, priredi občinski odbor posebno slovesnost. Takšna slavnost je bila tudi 12. ok
novljeni dvorani Svobode na
kjer sta jih pozdravila Stane
l aKsna slavnost je bila tudi 12. ok- sta spregovorila iuui o -y- . tobra, ko je napredovalo okrog 350 družbenopolitičnih problemiH rezervnih starešin. Zbrali so se v pre- nalogah, ki iz tega izhajajo
ZAGOTOVITI ENOTNO UREDITEV OTROŠKEGA VARSTVA!
član občinskega komiteja ZK ‘te Vili Belič, predsednik občinske I® Jna ference SZDL. Zbranim rezerva' i sta spregovorila tudi o aktu^
Uljk
I-
l°gr iad
Družbeni dogovor tudi tukaj
Izvršni svet skupščine SRS oziroma njegov upravni organ (republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo) je pripravil predlog zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji.
Predlog zakona, ki je v javni razpravi, upošteva ustavna načela, ki zahtevajo več vpliva neposrednih koristnikov' na področju otroškega varstva in dajejo skupnostim otroškega varstva poseben družbeni pomen, predvsem glede programiranja in družbenega dogovarjanja na področju osnovnega varstva. Mimo tega upošteva zakonski predlog še stališča skupščine SR Slovenije kot tudi predloge drugih, za to področje zainteresiranih dejavnikov. Tako lahko ugotovimo, da zakonski predlog vsebuje naslednja osnovna načela:
-	družbena skrb za otroke ima poseben pomen in je skupni interes vseh delovnih ljudi;
-	otroško varstvo zajema tudi nekatere obljkc organiziranega varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok (dnevno varstvo otrok), denarne dajatve družinam z otroki, ki ne presegajo določenega premoženjskega cenzusa (otroški dodatek) in denarno pomoč za opremo novorojenega otroka;
-	v skupnostih otroškega varstva se samoupravno povezujejo občani-starši, temeljne organizacije združenega dela > in njihova združenja, skupnosti, organizacije, ki izvajajo otroško varstvo, druge institucije, predvsem s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva ter družbenopolitične in druge zainteresirane organizacije, ki izvajajo programe za otroke;
-	zakonski predlog opredeljuje programe otroškega varstva, njihove nosilec, družbeno dogovarjanje na tem področju in njegovo vsebino.
Za financiranje otroškega varstva so v zakonu predvidena še sredstva iz samoprispevka ter obveznosti
vseh aktivnih prebivalcev, da prispevajo za razvoj tega področja. Stopnje republiških prispevkov določa republiška skupnost otroškega varstva v skladu z družbenim dogovorom, sicer pa temeljne skupnosti otroškega varstva.
Dva predloga Naše komune
Sodelavci Naše komune so razvili dvoje predlogov za podprtje dveh področij športno-rekreativnih dejavnosti, pomembnih v mestnem merilu za kar največje število ljudi. Ta predlog posredujemo sedaj našim bralcem, ustreznim službam naše občinske
Vl
uprave in občinski zvezi za telesno kulturo v premislek in ukrepanje. Ce se izkaže, da so predlogi realni in uresničljivi, predlagamo ustanovitev inciativnih odborov, Naša komuna pa bo realizacijo svojih predlogov podprla s stalno akcijo, ki si jo bo prizadevala prenesti tudi v druga javna občila.
L Trasa nekdanje železniške proge Ljubljana-Vrhnika naj se preuredi v trim kolesarsko stezo.
Kolesarjenje po mestu je postalo v obstoječi prometni situaciji tako nevarno in nezdravo, da o kakšni rekreativni dejavnosti ne more biti več govofa. Isto velja za naše vpadnice, stranske ceste pa so največkrat v takšnem stanju, da so še s kolesom težko prevozne. Trasa nekdanje železniške proge Ljubljana -Vrhnika pa obeta postati idealni rezervat za kolesarje. Železniški nasip bi bilo potrebno postopoma preurediti v kolesarsko cestišče, na katerem bi bili kolesarji zares varni in deležni vseh koristi tega športa. Nekaj spremljevalnih objektov (okrepčevalnice, popravljalnica, izposojevalnica) bi še bolj pripomoglo k vsesplošni uporabnosti tega objekta.
2. Ljubljanica naj postane množično vodno-rekreativno področje.
Edinstvena prilika je kot na dlani, na njo od časa do časa opozorijo zagreti posamezniki, kar pa ne da pravega rezultata. Predlagamo organizirano akcijo, za začetek izgradnjo hangarja za spravilo čolnov (individualnih in za sposojanje) ter vzpostavitev stalne turistične plovne linije Ljubljana Vrhnika (pridobiti turistično podjetje za redno plovbo s srednje velikim plovnim objektom). Kasneje naj bi začeli z izgradnjo centru vodnih športov, spremljevalnih objektov vzdolž reke, z dosledno borbo za čistočo reke ih okolja itd.
Vse. ki podpirajo prvi, drugi ali oba predloga, naprošamo, da nam pišejo, preko nas pa širši javnosti. O odzivu bomo poročali v naslednjih številkah.
SANDI SITAR, odg. ur.
določala republiko - tudi za J*,.: r...................... ! llfl 'Sl,
no, kdo so nosilci družbenega vora v občini.	,lj
Pomoč določenim kineCj
'dol
Kaj
vCl
0,
»A
V zakonskem predlogu je še posebej poudarjena skrb za financiranje
otrokom, ki jo zakon predvidc^ | nujna, če želimo odpravljati soCt; A razlike že pri otrocih, ki obisl*
nekaterih oblik varstva in vzgoje ter usposabljanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Glede denarnih dajatev družinam z otroki, določa predlog zakona dve obliki in sicer otroški dodatek ter
šolo in pri predšolskih otrocih.‘5 ■ bi bilo prav, da bi vsebovalz3^ 4 konkretna merila za dodeljeva|1|r pomoči približno 6.000 otto* ^
Pri tem bodo prav gotovo nasn
denarno pomoč za opremo novoro-
~ rški ' '	' '
jenega otroka. Otroški dodatek je posebna oblika družbene pomoči, ki pripada tistim družinam z otroki, ki ne dosegajo v družbenem dogovoru določenega dohodka na družinskega člana. Ta dodatek se poveča za otroke, ki so težje duševno ali telesno prizadeti in za otroke upravičencev, ki so edini hranilci svojih otrok. Postopek za pridobitev pravice do teh denarnih dajatev se poenostavlja, predvsem glede ugotavljanja skupnega dohodka družine.
Kljub skrbno pripravljenemu zakonskemu predpisu je še več odprtih vprašanj, ki so vredna posebne pozornosti. Takšna vprašanja so na primer ukrepi za zagotovitev potrebnih kadrov za vzgojno-varstveno dejavnost, financiranje te dejavnosti, zahteve po diferenciranem plačevanju storitev neposrednih koristnikovih uslug v vzgojnovarstvenih zavodih in podobno. Vsekakor je treba v novi izpopolnjeni zakonodaji o otroškem varstvu prilagoditi otroški dodatek življenjskim stroškom in uvesti diferencirane cene v vzgojno-. varstvenih zavodih glede na materialni položaj staršev. Osnovni namen diferenciranih cen je omogočiti tudi socialno šibkim družinam, da dajo otroke v varstvo.
Vsekakor je treba podpreti načelo družbenega dogovarjanja, vendar naj bi to načelo opredelil zakon tudi za občine in ne le za republiko. Zakon naj bi torej določil - kot to
žave v zvezi z izbiro teh drU.^! 'in otrok v občini. Zato bi rnorahr d dodeljevanja te pomoči UP° a < mnenje socialnih služb in tudi s0* v te otroke poznajo in izbrati i,
oblike konkretne pomoči, kjjj ) otroke v tem razvojnem oM°jeg;
najbolj ustrezne.	.jr*
O vseh teh in drugih vprašan) vj nujno, da se izrečejo v javni -te družbenopolitične skupnosti 6 kmetje sami, saj predvideva p^T ( zakona, da tudi ti prispevaj^fdi otroško varstvo, glede na to, “'(rhn tudi upravičenci do otroškega .Za datka, če izpolnjujejo za to ^ jjta čene pogoje.	5, j11'
kit
Tudi
naši gimnazijci so protestirali
aln
k
tia
jer
le,
«ct
Nedavni izgredi na Kor0

skrunjenje dvojezičnih nap1
navsezadnje tudi množični P slovenski shod avstri
množični r j *i rijskih skrtW »g; . K.. \ i -i n iVt.Jte
v Celovcu, torej obsojanja^;^
dejanja, so privedla k razmišU".^ njihovem bistvu tudi viške
zijce. V sredo, 18. oktobra j« polnoštevilno zbrali v girnni7ji l®s telovadnici, kjer so po inforth^ .On
iavl,
o sedmem členu avstrijske
pogodbe, ki Slovencem pri.211 piv?; tem delu Avstrije vse pravicC' brali tudi protestno pismc nanaša na zadnja dogajanja sirijskem Koroškem, naslov
Zvezni izvršni svet.
Smo že na tapl^
Tako so verjetno vzdihnili
osnovne šole Vič, v pon
zjutraj, ko so se prvič ogref j prostori. Prvič? Da, skupaj zijo (centralno ogrevanje j« že inštalirano) se je viška šola odločila za investicijo milijona v novo napeljavo na ni šoli in preusmeritev o*%ti kurjave na tekoča goriva n« Ki ziji. Sredstva je prispevala hKij. izobraževalna skupnost. rcP,lj,j ( izobraževalna skupnost in vjKjt čina. Tako je ..odklenkalo ^ lončenim pečem na osnovni Tl so svojemu namenu že ztiaV%l služile, šolarji pa se lahko
siu/.uc, suiarji pa se iuiim' ~
.110 sprehajajo po do seda) „
. .iv, ,ji,v	inv j
mrzlih hodnikih, v najhujši K3ii se tudi ne bo več potrebno s* Tj zapeček.	J.1
NASA KOMUNA
konf-’!*’!
Glasilo občinske	š
SZDL L j u b (j a n a -V ič - R11 ^ n L tt haja mesečno. Urejata	f
ski svet - častni prcdi*^)-* Josip Vidmar - in llf*< odbor: Milovan Dimit*'*’ Alojz. Habjan, Slavko K°D, Lenaršič in Sandi Sitar‘jnjKaf odgovorni urednik). U.r op
in uprava Ljubljana, pii'1 7/1., tel. 20-728,_ tekof ‘
SDK 50.03^1173. pisov ne vračamo. 11 , illt)lj.'> ^ na Ljudske pravice v LJUJ^
ercator v Beogradu
U*oje veletrgovina Mercator v Beogradu odprla svojo blagovno I “0, se je ta dogodek razrasel v naravnost fantastične razsežnosti. 10seje zgodilo zato, ker Beograd, čeprav milijonsko mesto, veči-1 ?ma vedno ne ve, kaj je velika izbira, predvsem pa dobra in
Il,ra postrežba.
je beograjska Mercatorjeva Pna hiša za prestolnico zares *| edinstvenega, dokazuje vrsta ■ »kov v vodilnem srbskem časo-“• Ne moremo si kaj, da bi ne.
| Mavili odlomka iz Politikinega* š .sa, ki ni le hvalospev Mcrca-1 jjk ainpak celemu slovenstvu nareke avtomobilov brzijo proti *eMu Beogradu. Avtobusi so pre-rlPjeni. Trume ljudi hitijo po ?,aiju Lenina. Staro in mlado,
«teri kar peš, ker na bulvarju ni ‘Praznega prostora za parkiranje.
, Ustijo avto pri vhodu v Novi I 'JJpd, potem pa odide cela dru-
J1 na osvajalni pohod. Kam neki to drvi? Znanec se mi ne more Miti, da ne vem. Kot da bi živel '“rizu in ne vedel za Louvre. Po-® Pa se prerinem skozi kordone ,,i> ^Jčanov in ugledam - prekras-fckno zgradbo. jjjotri pa gromozanska, fanta-yi’l0 opremljena in urejena, so-blagovna hiša v sijaju hodni-
,ji«stop'0^ni.h pult°v’ i po;luč'
i« b M0Pmcami in okrepcevalmm nom, z vitrinami, v katerih ! Pra le 5C ptičjega mleka. Pri vho-' otroški kotiček z vzgojiteljico. ’ Prajčanke so navalile z otroki že povednosti, da bi preskusile to 5°.'tov civilizacije. vaJvPa šele prodajalke! Predvsem , es> katera je lepša, oblečene pa ’ kot da bi jim krojil kostime Meksandar Joksimovič. ol • Ali vidiš, kako tu postopajo s iltip1! pravim znancu. - Ja, ja, am-
pak lahko je njim, ko pa jih plačujejo Slovenci . . . Bila je zares prava atrakcija gledati Beograjčane, kako uživajo v nečem, česar v svojem mestu še nikdar niso videli. . .“
Naj ostane teh nekaj besed, ki jih je v uglednefn beograjskem dnevniku napisal domačin, dovolj zgovoren dokaz, kaj pomeni Mercator prebivalcem našega glavnega mesta. In prepričani smo, da si niti pri Mercatorju niso mislili, kakšno bombo so sprožili v Beogradu. Na to so jih verjetno opozorili šele poslovni uspehi. Kljub temu, da so trgovino odprli sredi poletja (18. julija), so do konca avgusta iztržili že več kot 13 milijonov dinarjev čistega, septembrski promet pa je dosegel 9,400.000 dinarjev gotovine.
Zanimivo je, da se je Mercator oprijel ameriškega načina privabljanja kupcev. Tam je namreč konkurenca med blagovnimi hišami tako velika, da si nekatere pomagajo na ta način, da so odprte neprestano, torej tudi ponoči. Prav to pa je storil tudi Mercator in s tem poskrbel še za dodatno senzacijo. Kako prav pride nakupovanje sredi noči tistim, ki jih muci nespečnost, materam, ki utegnejo nakupovati šele potem, ko dajo otroke spat, ljudem, ki se ponoči vračajo z dela itd. Toda že to je nekaj, da lahko na primer sredi nedeljskega popoldneva, ko te nenadoma preseneti obisk, skočiš k Mercatorju po svež kruh, meso, mleko ...
Mercatorjeva veleblagovnica v Beogradu je po svoje tudi velikan.
ni!
jgg
ali S Pobudo občinskega sveta za iit fp varstvo so se začeli v naši j|i i1 razgovori in priprave za gradili’1 L,0'?*1 sodobnih domov za stajo! | °bčane. Eden teh domov naj bi i ii j ^bližini Instituta za gcrontolo-so q “Jagi pa v okolici Rakovnika. ldol( ‘okaciji in vsebinskem delu J=a doma so obširneje govorili na njii jy iu> dne 27. ^
v , • -■I - ..9., na katerega so Joljeni razen predstavnikov za-i*ljesitanih krajevnih skupnosti , .Zastopniki društva upokojen-jo ,ckn' mestne komisije za grad-Wn0mov' zastopniki ljubljanskega a1 jj ,1<-nega zavoda ter člani sve-At- Soc’alno varstvo in zdravstvo, azumeli so se za lokacijo za-
Sko
.?tni so si bili enotni v tem, da si
om za starejše občane udi v naši občini
mestu gradnjo stolpičev). Postopno naj bi se vanje vseljevali starejši stanovalci, ki imajo veselje do vrtnarjenja, skrb za raznp občasno pomoč na domu pa naj prevzame novi dom. Sklenjeno je bilo tudi, da se izdela zazidalni načrt za omenjeno območje in da se imenuje gradbeni odbor.
V. R.
Ima 18.500 kvadratnih metrov poslovnega prostora (sedem tisoč kvadratnih metrov prodajnega). Beograjska blagovna hiša je eden izmed 467'Mercatorjevih prodajnih objektov in prvi izven Slovenije. V treh etažah veleblagovnice in v samopostrežbi z živih je zaposlenih 300 prodajalcev.
Blago imajo zelo razumno razporejeno (pri tolikšni izbiri je to že prava umetnost). Tu bi omenili le glavne izdelke. V pritličju prodajajo kozmetiko, parfume, dragulje in pisarniške potrebščine. V prvem nadstropju so oddelki za moške, ženske in otroke ter modni kotiček. V drugem nadstropju so tile oddelki: termika, akustika, porcelan, kristal in keramika, na galeriji pa je salon pohištva.
Zdi pa se nam, da bolj kot vsa izbira pritegnejo pozornost številne drobnjarije, ki to beograjsko poslovno čudo še prijetno dopolnjujejo. To je že omenjeni otroški kotiček, razkošna okrepčevalnica, boutique, povsod vrata, ki se samodejno odpirajo in zapirajo s pomočjo fotocelic, blagodejno zračno hlajenje, nenavadno funkcionalna notranja oprema in vsekakor odlična postrežba. Zato tudi ni nobeno naključje, da se v tej veleblagovnici dan in noč gnete Beograjčanov od vsepovsod.
Toda, da ne bi samo hvalili, je treba tudi povedati, da nekateri očitajo Mercatorju visoke cene. To je le deloma res, saj smo se prepričali, da je Mercator pri nekaterih predmetih (npr. mlečni izdelki in alkoholne pijače) celo za dinar cenejši. Vsekakor pa imajo prav tisti, kr-visoke cene očitajo sosedni slovenski,,oštariji" Tri majoEki, ki se žal ne more pohvaliti z drugim kot z lepo urejeno notranjostjo (niti z dobro pripravljeno hrano ne). Sicer pa je ta del mesta, v katerem je Mercatorjeva veleblagovnica, kar nekakšen košček Slovenije v Beogradu. Zraven sta namreč še izpostava Ljubljanske banke in poslovalnica podjetja Kompas.
Rahel udarecMovenstvu pa je bilo le vprašanje, ki ga je na dan otvoritve postavila spodaj podpisanemu prodajalka v oddelku s pisarniškimi potrebščinami: ,,Dali ste vi možda Slovenac? Recite mi, molim vas, šta znači naziv Mercator na slovenač-kom? “ ,,To je latinska beseda in pomeni trgovca." — ,,Zar tako? Znači Slovenci nemate sopstvene reči za latinski mercator? ..."
A. ARKO
Ceste in mostovi
ulico in Gradaščico. Vsi
Trnovske cerkve, med i Gr noti
lokacije ni mogoče želeti,
imeli stanovalci bodočega
!je ~ ko bo vsa okolica primerno de a ~ veliko možnosti za spre-”tez stratul Preci avtomobili. I l .tega so v neposredni bližini P ii£n.,Urr>e institucije (gledališča, i* Sl(Q e> razstave). Seveda je bilo prt to: Sovora o finančni strani in o " i l|*8a|Pnprav’ zcmlpča, vendar je tf.Ttek0. enakovredno upoštevanje
Koliko cest v naši občini bo letos rekonstruiranih? Mislimo seveda vse tiste, ki so vnesene v srednjeročni program rekonstrukcij in gradenj.
KRAJEVNE ORGANIZACIJE ROŽNA DOLINA:
Za zadnjo počastitev
rt![8s,a:
Za relativno
J)^5,arejše generacije.
naj bi bil
kombiniranega zdrave starejše
iirt ij.
S« lij ,
fl ^osebe, ki rabijo razen sploš-(rt ionv i tuc*' bolniško nego in za P' tljuf scente. Domu naj bi bila sanV,la upokojenska stanovanja , f 4iak °St°jnim gospodinjstvom. M i tu .'j1 prostori bodo morali slu-a1 i)0Vj širši okolici. Prav tako naj Aji ^°ni skrbel za starejše sta-Hj ’ zunaj doma z raznimi obli-J, j noči, V razpravi so navzoči hiti, ‘ vprašanje namembnosji v Koleziji. Ogrevali so se, lij-jCe ostanejo (sedanji urba-program predvideva na tem
Na pobudo krajevne organizacije ZZB NOV Rožna dolina je izvršni odbor krajevne konference SZDL sprejel na seji 4. oktobra sklep, da se ustanovi poseben odbor, v katerem bodo predstavniki vseh družbeno političnih organizacij in društev v krajevni skupnosti. Ta odbor bo vodil evidenco o umrlih občanih, obveščal bo o tem organizacije, katerih član je bil pokojni, skrbel bo za pogrebe, za vence, govore, itd. Doslej se za te stvari ni dovolj organizirano skrbelo, poslej pa bo tudi temu področju veljalo koordinirano prizadevanje krajevnih faktoijev. Vsaj v Rožni dolini.
Primer, vreden posnemanja!
SaS
Občane bo morda zanimalo, kje vse se bodo lahko vozili in hodili po novih cestiščih. Rekonstruirana in dopolnjena z podvozom je Jadranska ulica, Cesta v Mestni log in Cesta XXI, delavci pa prav zdaj opravljajo dela na Cesti na Brdo, na podaljšku Jamove, na Viški cesti in na odcepu Škofljiea-Grosupljc. Medtem, ko po-. tekajo že priprave na preureditev podaljška Vrhovnikove in pa za cestno omrežje Vrhovci, so se odločili,-da Spodnji Rudnik 11. zaradi nerešenih premoženjsko pravnih zadev ne more biti vključen v letošnji program.
Kaj pa novi objekti, .se pravi nova cestišča, mostovi...? Od skupno predvidenih dvanajstih objektov so končana dela na naslednjih: Cesta 111. Vrbljenje-Strahomer, Kozarška cesta in cesta v Črno vas. V pripravi oziroma na delu pa so že Večna pot, Peruzzijeva in most na •Merčnikovi. Zaradi še vedno trajajočega nesporazuma glede nadomestnih stanovanj sta Cesta v Mestni log in Zavctiška preloženi za naslednje leto. Morda je zanimivo Še to, da sta na novo vključena v program še dva objekta in sicer Karlovški most in Gornja Brezovica.	J. D.
občani KS Milan Česnik na svojem jesenskem :~'etu pred gradom Goričane. — Foto: F
Impozantna stavba Mercatorjevega maxi-marketa v Novem Beogradu
Prenovljeni dom Svobode
Tudi na Viču smo končno botro-vali krstu kulturne dvorane. No ja, beseda nova nam kar sama po sebi uide ob pogledu na novopreurejeno dvorano doma Svobode v Zavetiški ulici na Viču. Starejši občani se bodo verjetno še spomnili prvih predstav pred vojno in pa tudi tega, da je nekako v petdesetih in šestdesetih letih tu delovala amaterska gledališka skupina, da so bila v tej dvorani gostovanja, pa še kakšen drug kulturni dogodek. In potem? Slabih deset let je dvorana samevala, kakšna šolska- proslava, sestanki družbenopolitičnih organizacij pa še kaj in postavili bi lahko piko za vsem, kar se je v vedno bolj dotrajani in ne-vzdrževani dvorani dogajalo. Zakaj tako edinstveno dvorano porivati v kot, zakaj jo pustiti popolnemu razsulu, ne samo njo, temveč hkrati z njo tudi kulturno dogajanje kot oživilo vedno večjemu naselju občanov?
Tako nekako so se začeli spraševati v krajevni skupnosti Malči Belič, pod okrilje katere sodi tudi dom Svobode. Besede sem, besede tja, razmišljanja občanov, pripravljenih, da tudi za kulturo in njeno ponovno oživljanje zavihajo rokave, so že kmalu rodila sadove. Tudi občinski možje in odborniki so z dvigom rok potrdili, kako pomembna je takšna odločitev.
V	treh letih je občinska skupščina primaknila okrog 230 tisočakov, ZKPO pa še dodatnih 26 in tako je s skupnimi sredstvi danes dvorana popolnoma preurejena in pripravljena tudi za zahtevnejše odrske prireditve. Na pomoč je priskočilo Mestno gledališče ljubljansko, ki je v zamenjavo za odstop prostorov za vežbo (igralci omenje-
Ilirija tudi za moške
Za tovarno Ilirija se je začelo jesensko obdobje s tem, da načrtujejo vrsto novih izdelkov, ki bodo v najkrajšem času na našem trgu. Tovarna Ilirija se je letos predstavila že v svojem itak bogatcin izboru izdelkov z nekaj novimi preparati, kot je loščilo Clarex plastic in kolekcijo krem in olj za sončenje Pan Sol.
V	Iliriji so začeli spreminjati že znani lak Polidon. Lak je sedaj izboljšan in v novi embalaži, pa tudi nekaj novih vrst tega laka je že ali bo v kratkem na trgu. Kolekcijo teh lakov namreč postopoma uvajajo na tržišče. Tako je sedaj že na trgu Polidon super N spray za normalne lase in učvrstitev las, kot tudi Polidon standard spray za normalne lase.
Ilirija pa je letošnjo jesen sklenila poskrbeti tudi za moške. Začeli so izdelovati moško kozmetiko ANER, ki bo na trgu decembra. Kolekcijo bodo sestavljali krema za lase in lo-tiona pred in po britju. ANER kolekcijo so razvili v Iliriji v lastnem laboratoriju in je tako popolnoma domač proizvod.
Te dni pa bo prišla na naš trg tudi kolekcija novih deodorantov z imenom SANS. V kolekciji bo deodorant stick, deodorant spray za telo in deodorant spray za noge. To kolekcijo bodo verjetno v bodoče še dopolnjevali po željah kupcev. Še posebej je bodo veseli tisti, ki se potijo in si ne vedo pomagati proti tej neprijetnosti, saj sestavine teh sprayev zagotavljajo konec tovrstnih neprilik.
Po licenci francoske firme Nova-cel pa je Ilirija začela proizvajati in v kratkem bodo tudi v prodaji Cha-me.\ krpe. Te krpe bodo podobne Trulex krpi, ki je zelo priljubljena med gospodinjami. Razlika bo le v tem, daje Trulcx krpa suha, medtem ko bo ta v vrečki navlažena.
M. DIMITRiC
nega gledališča že lep čas vadijo na odru prenovljene dvorane, saj njihovo matično gledališče rekonstruirajo) darovalo garderobo ‘in sedeže. Na odru pa bodo uprizorili tudi več predstav iz njihovega repertoarja. .
Na slavnostni otvoritvi, kjer je goste, med katerimi so bili vidni družbenopolitični delavci naše ob-
Z OBISKA NA NAŠI GIMNAZIJI
Že poldrugi mesec je minil, odkar so se odprla šolska vrata. Ne samo osnovnošolčki, tudi dijaki več ali manj pridno poslušajo svoje profesorje, si „trpajo“ znanje o včasih ne preveč zanimivih stvareh, skratka kar 'dobro so že zakoračili v novo šolsko leto.
Poglejmo kako se je šolsko leto pričelo na edini gimnaziji v občini, na VII. gimnaziji Vič. Letos obiskuje pouk v vseh štirih letnikih skupno 495 dijakov. Novincev, torej tistih, ki so se vpisali letos prvič v gimnazijo, je 120. Število novovpisanih se tako v primerjavi z lanskim šolskim letom ni bistveno spremenilo. Letos so „novbpečeni“ dijaki, ki se v osnovni šoli niso izkazali z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom, morali opravljati sprejemne izpite. Tako so sklenili, ker zaradi prevelikega vpisa, ki mu vsekakor botruje nepripravljenost dijakov na danes dokaj zahtevno šolanje na gimnaziji, trpi kvaliteta pouka, kar seveda v dokajšnji meri vpliva tudi na končni uspeh. Na kratko lahko v nekaj obrisih, čeprav že malce pozno, prikažemo še uspeh lanskega šolskega leta. Odstotek 85 se giblje v prirner-
čine, pozdravil direktor mestnega gledališča ljubljanskega in predsednik tukajšnjega kulturnega odbora Dušan Tomše, so se igralci že predstavili s'komedijo Reforma v paradižu.
Zaželimo društvu uspehov, občane pa vabimo na kulturne prireditve v dom Svobode na Viču.
J. D.
javi z lanskim šolskim letom približno na isti ravni. S podobnim odstotkom uspešno zaključenega šolanja na gimnaziji se ponaša še nekaj tovrstnih ljubljanskih srednjih šol. 113 dijakov pa si je za gumb zataknilo rdeč nagelj - znak zrelosti.
Ce se povrnemo na pravkar začeto šolsko leto na viški gimnaziji, ne smemo pozabiti še na nek problem, s katerim se srečuje vodstvo že nekaj let, čeprav gre za verjetno s_plošen pojav kadrovskega značaja. Že nekaj let zapored ne dobijo ustreznega predavatelja fizike, ker pač ne morejo nuditi stanovanja ali drugih zahtevanih pogojev, si morajo zaradi nezadostnih sredstev pomagati sami. Inštitut Jožef Štefan jim je priskočil na pomoč in tako „rcšujejo“ ure fizike njegovi strokovnjaki. Hočemo pri tem samo opozoriti, kako se lahko prej ali slej (primer verjetno ne bo ostal osamljen) zaradi neustreznih pogojev se naši šolniki znajdejo v odvisnem položaju naše vedno bolj potrošniške družbe.
J. D.
UČINKOVITO
SODOBNO
NOVO
VISOKI SIJAJ
BREZ LOŠČENJA!
\
PRVO JUGOSLOVANSKO SAMOSVETLEČE LOŠČILO ZA TLA, OBLOŽENA S TOPLIM PODOM, LINOLEJEM, VINAZ PLOŠČICAMI IN DRUGIMI PLASTIČNIMI MATERIALI.
Na očiščena tla čimbolj enakomerno nanesemo emulzijo CLAREX PLASTIC. Ze po nekaj minutah se emulzija posuši in tla so bleščeča brez loščenja.
Naneseni premaz je odporen proti vodi in blagim raztopinam detergenta in tudi po večkratni uporabi ostane nepoškodovan.
Sčasoma se na tleh nabere debelejša plast voskov; z lahkoto jo odstranimo z raztopino detergenta, kiji dodamo koncentrirano raztopino amoniaka (salmiakoveč).
ILIRIJA
Tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana-Vič
113 rdečih nageljnov
(z naših krajev
ŽICA JE POVEZALA LJUDI
Na območju, ki zajema Vrbljenje in Strahomer, je zaključen in tehnično pregledan nov transformator. Odborniki KS Tomišelj in druž-beno-političnih organizacij pa niso zadovoljni samo zaradi močnejše električne napetosti, ampak se vesele tudi dejstva, da je akcija za dograditev transformatorja tako tesno povezala občane. Za nov prepotreben objekt so prispevali skoraj vsi - samo tisti ne, ki jih je odbor za elektrifikacijo oprostil prispevka.
ir
V BRESTU SO NEZADOVOLJNI
Občani Bresta so nezadovoljni, ker ne dočakajo in ne dočakajo novega transformatorja. Ko je sodelavec Naše komune raziskal vzroke nezadovoljstva, je izvedel, da KS Tomišelj misli tudi na prebivalce tega naselja. „Samo,“ so odgovorili, „vsega naenkrat ne zmorejo tudi najbogatejše države na svetu - in tudi Tomišeljčani ne.“ Pa vendarle bo kmalu bolje. KS Tomišelj se je odločila, da bodo prihodnje leto v Brestu zagotovo dobili „boljši tok“. „Ce drugega denarja ne bo,“ so zatrdili, „se bomo odpovedali vsemu denarju, ki je namenjen za komunalne zadeve in zgradili v Brestu ustrezno električno napeljavo."
V BRESTU ASFALT DO 1975. LETA
Po planskih predvidevanjih bo Brest dobil (poleg ..boljšega toka") do 1975. leta skozi vas tudi asfaltirano cesto. Vaščani se o pričetku del že pogovarjajo.
PRIHODNJE LETO ASFALT SKOZI TOMIŠELJ
Iz namenskih sredstev so letos spomladi asfaltirali cesto Strahomer— Vrbljenje. Skozi Tomišelj pa jo bodo asfaltirali prihodnje leto. Načrti so v delu. Ko bo položen asfaltni trak skozi vsa naselja v tem delu občine, pa se bo kmalu treba pogovoriti o asfaltiranju tudi ostalih cestnih odsekov, ki ne vodijo skozi naselja.
LAHKO SKOZI GOZD
Lani je gozdno gospodarstvo zgradilo gozdno cesto skozi Krim, ki med drugim pravkoristno služi številnim gozdnim posestnikom s področja KS Tomišelj. Občani s področja katastrske občine Vrbljenje pa pričakujejo od g. g., da bodo z gradnjo odcepa proti Gorenjemu Igu nadaljevali prihodnje leto. Ce bi dokončali tudi ta del ceste, bi bile glavne cestne povezave na Krimu dograjene. Ob velikem razumevanju gozdnega gospodarstva za potrebe ljudi pod Krimom gotovo tudi ta želja ne bo ostala neizpolnjena.
IŠKA NE POPLAVLJA VEČ
Vodna skupnost Ljubljanica-Sava je letos uredila strugo in obrežje Iške tako, da ne poplavlja več. Pred temi deli je ta hudourniška voda ob vsakem večjem deževju poplavila bližnje travnike in njive. Velikim in desetletnim nalivom urejena struga najbrž ne bo kos, vendar je tudi taka kratkotrajnejša obnovitev dobra.
PEŠ
Pravo ogorčenje med občani povzroča dejstvo, da nihče ne popravi mostu na republiški cesti na odseku Brest-Podpeč. Zaradi dotrajnosti je ukinjen čez most ves promet. Najbolj so prizadeti šolarji in delavci, ki morajo* aradi ukinjenega prometa čez most in obvoza pešačiti približno tri kilometre do prve avtobusne postaje.
DRUŽBENO POLITIČNO ŽIVLJENJE - ZADOVOLJIVO
Občani KS Tomišelj vedo povedati o delu SZDL veliko dobrega. Pravijo, da je organizacija stala ob strani pri vseh komunalnih akcijah in da spodbuja vsakršno pozitivno aktivnost. Posledica je, da so (med drugim seveda) zbori volivcev (zlasti ob zanimivejših temah) zelo dobro ali celo nadpoprečno obiskani. To je še posebej vredno poudariti, saj so v tej KS naselja dokaj vsaksebi.
TOMIŠELJSKI GASILCI BI BILI LAHKO AKTIVNEJŠI
/
Na področju KS Tomišelj imajo tri gasilska društva. Med najbolj aktivnimi je gasilsko društvo Vrbljenje, ki je ob pomoči članstva, KS, SZDL in občanov kupilo letos nov gasilski avto. Prav tako po aktivnosti ne zaostaja G. D. Brest, ki že zbira denar za nakup novega avtomobila. Žal pa ni dovolj čutiti (vsaj v primerjavi z domačimi društvi) G. D. Tomišelj.
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD MURGLE
l
Katere želje so »težje«
Po programu sklada za izgradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov iz samoprispevka bi bilo treba leta 1975 začeti v Murgljah graditi vrtec za 200 predšolskih otrok iz naselja Murgel, Rakove Jelše oziroma Trnovega in Kolezije. Lokacija za ta vrtec je predvidena ob Cesti ob topoli, nekako 300 metrov odmaknjena od Ceste v Mestni log, ob cesti, ki je prometna žila za tipično stanovanjsko sosesko.
Vse bi bilo dobro in prav, čeprav tod oziroma v že omenjenih krajevnih skupnostih ne bi bilo.že pred samim referendumom za samoprispevek veliko „vroče krvi", da se bo iz sredstev samoprispevka gradil vrtec v soseski, ki je ..poulično" označena za sosesko bogatešev, kar za ..barakarsko naselje," ki je bilo zgrajeno v prvi fazi izgradnje Murgel, nikakor ne more držati in če občani, torej prebivalci prizadetih krajevnih skupnosti po daljšem razmišljanju sami ne bi prišli na boljšo rešitev - premaknitev lokacije na danes okrog šest do sedem tisoč kvadratnih metrov nezazidanega zemljišča ob Cesti v Mestni log.
Prednosti, ki bi jih ta nova lokacija prinesla, so po mnenju občanov krajevne skupnosti Kolezija in Trnovo naslednje: starši, ki so brez avtomobila in bi prihajali z otroki v vrtec na sedanji lokaciji, bi s tem morali opraviti precejšen ovinek od avtobusne postaje, kar pozimi za malčke gotovo ne bi bil prijeten sprehod. Tisti starši, ki bi vozili svoje otroke v vrtec v Murgle z lastnim avtomobilom, pa bi gotovo prispevali k že sedaj dokaj obremenjeni cesti Pod topoli v Murglah. Za novo lokacijo, ki jo predlagajo občani iz prizadetih krajevnih skupnosti, pa so globoko prepričani, da bi v bodočnosti, z izgradnjo nove šole, tvorila harmoničen sodoben vzgojno izobraževalni center, morebitnemu hrupu, ki bi ga povzročal promet na Cesti v mestni log, pa bi se bilo moč izogniti s tem, da se lokacija glavnih objektov vzgojno varstvenega zavoda nekolikanj odmakne v smeri proti Murglam. Druga prednost, ki govori v prid tej lokaciji, je, da je zemljišč komunalno popolnoma opremljeno in zato ne bi predstavljalo nobenih visokih komunalnih storitev za tistega, ki bo na tem zemljišču gradil
Predlog za tako spremembo lokacije bcxiočega vzgojno varstvenega zavoda je krajevna skupnost Kolezija vložila že pri svetu za urbanizem pri mestni skupščini Ljubljana, vendar je ta svet njihov predlog, kljub utemeljevanju predstavnikov krajevnih skupnosti, ki so seji prisostvovali, zavrnil. In to iz razloga, ker se projektant prvotnega zazidalnega načrta za Murgle dipl ing. arch. Ivanšek z novo lokacijo ni strinjal ter svoj zagovor utemeljeval z nehumanim odnosom do otrok, .kolikor bi stal vrtec v neposredni bližini prometne žile kot je Cesta v Mestni log	Marija Žagar
Arch. Ivanšku zastavljamo javno dvoje vprašanj in to:
1.	Kaj je predvidel v svojem zazidalnem načrtu za nezazidljive površine, o katerih je govora in
2.	Kaj naj daje h končni odločitvi tehtnejši prispevek: potrebe ljudi na terenu ali načrt iz kabineta - v konkretnem primeru?
UREDNIŠTVO NASE KOMUNE
Občinska godba
Za občinsko godbo na pihala, trobila in tolkala, ki jo pravkar ustanavljamo, seje doslej prijavilo skoraj 35 godbenikov, povečini učencev glasbene šole Vič-Rudnik.
Pripravljalni odbor petih strokovnjakov je izbral 25 instrumentalistov. Prevladujejo flavtisti, klarinetisti, saksofonisti in trobentači. Godbi trenutno najbolj primanjkujejo igralci na rogove, pozavne, baritone in base (helikone).
Glasbena šola Vič-Rudnik in občinska Zveze kulturno prosvetnih organizacij ponovno vabita vse glasbenike v občini in izven nje, ki so kdaj igrali v godbi ali v kakem drugem instrumentalnem ansamblu, da se prijavijo k sodelovanju. Zlasti so dobrodošli zgoraj omenjeni instrumentalisti, kijih na novo ustanovljena godba najbolj pogreša.
Pripravljalni odbor mora rešiti še nekatera organizacijska vprašanja, vendar je prepričan, da bo godba lahko pričela z vajami predvidoma najkasneje v začetku novembra.
Hiša sredi ceste
D.
sMii
iih
sip
''ttn;
nuli
Morda bo kdo pomislil, da se mi je zmešalo, vendar se meni zdi ob dogodku, ki ga bom opisoval, moja ideja naravnost genialna. Rad bi si postavil hišo in najbolj mi je všeč lokacija sredi Tržaflt* ceste. Porekli boste, da je to nemogoče, vendar jaz upam, da boi* od občine Vič-Rudnik oziroma oddelka za komunalne i* gradbene zadeve dobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Na čem gradim to upanje na uspeh?
Omenjeni občinski oddelek je izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše na Vrhovcih in sicer na sredi ceste XXX. Zadevale zelo čudna, vendar prav toliko resnična, saj je Jože Janežič doba vsa ustrezna dovoljenja za gradnjo hiše na sredini te ceste, z Hca. gradnjo je tudi že začel. Iz neuradnih virov sem izvedel, da bodo »v menda lahko sedaj prebivalci te ceste le še po zraku letali, fogo
Fl
lov
»je
bodo baje izdalieradbeno dovoljenje za gradnjo še na drugi strani lima ulice. Prisrčno, l£ij?
Či
*Š(
Klkr
Hali
No pa šalo na stran! Omenjeni Jože Janežič je zaprosilza gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske zgradbe na parceli št. 368/3 k.o. Šujica. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve mu je tako soglasje izdal v obliki gradbenega dovoljenja. Tak° lahko po tem dovoljenju Janežič zgradi sredi ceste XXX. stanovanjsko zgradbo in s tem onemogoči sosedom normaln0 , življenje. Prebivalci te soseske so si namreč težko zgradili svoM liki hišice, sedaj pa jim nekdo kar naenkrat onemogoči dovoz in ^ vrsto drugih stvari. Prebivalci, ki so že prej stanovali tu, iina)0 celo kupno pogodbo za izhod na strani, kjer Janežič gradi m1 sredi ceste hišo. To hišo gradi na površini 225 kv. m, kar t]e ustreza nobenim normativom, vendar je kljub temu dobil soglatfi na omenjenem oddelku. Sanitarna inšpekcija je tudi dala soglaSl® k lokacijskemu dovoljenju, čeprav šele naknadno. Sanitarna inšpekcija se je sklicevala pri izdaji dovoljenja na skupno soglasj* k zazidalnemu načrtu VS-7 Brdo-Vrhovci. Soglasje za gradnjo F ; dal tudi svet za urbanizem, saj mu je bilo verjetno prikazano, “a jntj je vse v najlepšem redu, sosedov in strank te ulice pa na svet niso Ud; vabilu LUŽ je dovolil dopolnitev zazidalnega načrta, čeprav m Mu
Pida
iiibe
Ilira’
Hani
useb
°ci;
K
ika
»ost
razpravi, kolikor je znano prebivalcem tega okoliša. Zadeva je do Fl nekje pravzaprav smešna, saj je pri vsej stvari vrsta nepravilnosti |>I» vendar je za prebivalce te ceste zelo resna. Njim ni do smeha, sa) Jet hiša sredi ceste ni ravno naiboli nosrečen ..štos!"
hiša sredi ceste ni ravno najbolj posrečen „štos!‘'	.	.
S to gradnjo je namreč nastala čudna situacija. Janežič je * r1)
gradnjo začel kljub 'protestom prebivalcev na vseh mogoč® 'dni forumih in organih. Cesta je široka 2,5-3 i možno obračati. Tako je vprašanje, kako naj <
avtomobile, kako naj plužijo cesto, saj snega ni.....,-__^1M1
plug pa nima izhoda. Vzvratna vožnja v snegu pa ni poseM l !§a
liivii Mn.■nii'..,in m .1 n,, m/ ,1 r -> n,n. n in , n :HTt' 1* , *
sprejemljiva. Onemogočeno je redno vzdrževanje snage čiščenje greznic, saj nobeno vozilo te vrste ne more blizu. Staw ^i je glede na to iz dneva v dan slabše, sosedi pa so bolj in boJ ^
nezadovoljni. V okolišu je že zavladala nesnaga, saj teče ^ ( greznic, ki jih ni mogoče čistiti.	J...
Prebivalci ceste XXX. so resno zaskrbljeni. Osem družin je in1' “ so že naslovili vrsto pritožb. V njihovem imenu je protestira.'' d
krajevna skupnost Brdo pri občinskem oddelku za gradbene '
komunalne zadeve, ki je sklenil, da se obnovi postopek. Žal sai*0 a za čas do rešitve cestnega režima. LUZ je potrdil, da je na sred m ceste moč graditi in tako omenjeni oddelek ni preklWJ 'r< gradbenega dovoljenja, čeprav sedaj prebivalci tudi smeti morejo odvažati Onemogočeno je dokončanje nekateri11 gradbenih del v tej ulici, saj ni možen dovoz s tovornu* ra
avtomobili. Zaradi vsega tega so prebivalci predlagali oddelku,'
je dovoljenje izdal, ponovno obnovo upravnega postopka z' *tr pridobitev lokacijskega dovoljenja. LUZ, ki je potrdil možno' n
___jf —_____i; _  •_ i_______________a *: a isi_________i -A-1.J Xrt (13 'U(j
tj |an
šole spomnim od fizike, dve telesi ne moreta biti istočasno i" ^
gr ati nje sredi ceste, pa je obenem tudi potrdil geodetski načrt, n* katerem je cesta na tej parceli jasno zarisana. Ker kolikor se i ¥ 11
apvsilll IU1I	IK-IINV/, SJVV IVJVai 1IV IIIVTIVIU	l J l V/W	j
enem mestu, se bo moral oddelek, kije izdal dovoljenje, odloči'1' Kako bi bilo prav, da sc odloči, mislim, ni treba govoriti, sajv P* svetu ni navada, da stoje hiše sredi cest.	>
MILOVAN DIMITRIJ j
OVI
a*
Pozivamo na odgovornost -odgovor
Lokacija mostu in trase Ceste XXI na Vrhovcih je določena z zazidalnim načrtom soseske VS-7 Vrhovci-Brdo. Ta zazidal11! načrt je sprejela naša občinska skupščina, potrdil pa ga je biys mestni svet. Realizacija ceste in mostu se sklada z zazidalni111 načrtom z nebistvenim odstopanjem, ki se spreminja s poteke111 trase in znaša največ 1,5 m.
ODDELEK ZA KOMUNALNE IN GRADBENE ZADE'® SO LJUBLJANA VlC-RUDNlF
HALO, KJE JE TELEFON!?
Ker tomišeljske vasi nimajo telefonskih priključkov (niti denarja, da bi do vasi pripeljali kable) morajo do prvega telefona podnevi hoditi 2 kilometra, ponoči pa (in tudi pozimi po neizpluženih cestah) kar 4 kilometre.
PISARNA V RAZREDU
Prav neprijetno je, da KS Tomišelj nima pisarne. Uporabljati mora razred v šoli, če je sila, pa kar privatno stanovanje.
SANITARNI INŠPEKTOR NAJ ZAPRE DOVOD VODE!
..Mislimo, da je najbolje," pravijo Ižanci, ,,da pride nekega dne k nam sanitarni’ inšpektor in nam zapečati vodovod. Bolje je, da ne pijemo ničesar, kot gnojnico."
Stvar je v tem, da se meteorne vode pomešane z gnojnico zlivajo v zajetje Studenec. Nemudoma bi bilo treba zgraditi kanalizacijo, za kar pa KS Ig nima dovolj denarja. Sredstva bi po njihovem mnenju moralo prispevati tudi Cestno podjetje, ki pa za to problematiko nima posluha. Da bi bila ironija še večja, pa so nekateri vaščani že plačali kazen, ker se njihove gnojne vode zlivajo v obcestne jarke. Kam pa? (Ali pa skozi komaj opazne betonske reže po nevidnih podzemskih poteh - spet v Studenec!)
KRAJEVNA SKUPNOST BREZOVICA PRI LJUBLJANI
RAZPISUJE
po 11. členu Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list, št. 42-218-66 SRS) Odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 9/70)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskega objekta.
Predmet natečaja je zemljišče pare. št. 344/3 k. o. Brezovica, v katastrski izmeri 571 kv. metrov.
Odškodnino za stavbno zemljišče je treba plačati izven izklicne cene in znaša 30 din za kv. meter.
Izklicna cena za komunalno ureditev zemljišča za celotno parcelo znaša din 6.800.
Natečaja se lahko udeleže pravne in fizične osebe.
Rok za vložitev pismenih ponudb je 15 dni od dneva objave natečaja v Uradnem listu SRS. Odpiranje pismenih ponudb in na podlagi teh javni ustni natečaj bo dne 4. novembra 72, ob 8. uri v pisarni Krajevne skupnosti Brezovica pri Ljubljani.
Udeleženci natečaja morajo plačati varščino v višini 2.500 din, ki se ob neuspeli dražbi vrne, ob uspeli pa vračuna v izklicno ceno.
Stroške zemljeknjižnih dejanj plača kupec.
KS BREZOVICA

OBISK V SOSEDNJI OBČINI
Onstran Dolomitov — Škofja Loka
Razgovor s predsednikom skupščine občine Škofja Loka Tonetom Polajnarjem
K
fost
T
K
Mi
%
K
P
Občinska skupščina Škofja Loka šteje nekaj manj kot 31.000 prebivalcev in se razteza na 511 kv. km površine. V družbenem sektorju gospodarstva je zaposlenih 11.000 občanov, kmetijsko zavarovanih pa je 4118 ali 18 %. Narodni dohodek na osebo znaša 1076 dolarjev, ali približno 1,800.000 starih dinarjev letno.
Častitljivo staro mestno središče Škofje Loke
Ht);
i«ttl
POLHOGRAJSKE DOLOMITE MORAMO SKUPNO ZAŠČITITI Odgovarja predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone P°'aj,1Lj|l KOMUNA: Le kako morete delati, tov. predsednik, ob tem str* Mi trušču gradbenih strojev, ki hrume pod vašim poslopjem?	^Oi
Tako se civilizacija naše generacije hrupno pripravlja za dostojno P A-1000. obletnice Škofje Loke oziroma škofjeloškega ozemlja. Sh*1 kot ste videli, vse mesto eno samo gradbišče. Moram reči, da sem C kako mimo poprečen občan prenaša vsa ta vrtanja, udarec in rohnc™ j, jev. Na tako majhnem življenjskem prostoru ob razkopanih F1 komu popuste živci. No, za sedaj nismo imeli hujšega incidenta, F0 .[j: ostreje zastavljeno odborniško vprašanje, kako bo teklo še °b mesta.
KOMUNA: Zakaj so pa potrebna vsa ta razkopavanja?	. /«l
Kot rečeno, želimo 1000. obletnico mesta pričakati v novi oble* ‘ urediti v mestu novo kanalizacijo, vodovodno, telefonsko in omrežje. Škofjeloškega neba ne bodo več zakrivale žice. Vse bo P0,^ Celo javna razsvetljava sc bo napajala z električno energijo iz kablov. Tako bodo fasade pripravljene za restavratorska dela, ki jm . J, vil regionalni zavod za spomeniško varstvo, Že letos bomo Mestni z grobim asfaltom - finega pa bomo položili spomladi.
KOMUNA: Ali pričakujete pod sedanjimi fasadami nova odkrit)1! , Vaša vprašanja in vprašanja naših občanov me pogosto spf3v'J drego. Enemu moram odgovarjati, kot da bi diplomiral na ar hit c^ t gemu kot da bi bil zdravnik in vi postavljate predme vprašanje, ko umetnostni zgodovinar. Zato bom odgovoril samo kot človek, ki *c kulturno razgledan. Mislim, daje težko predvideti, kuj utegnejo ■ ^ ( Prepričan pa sem, da nas čakajo presenečenja, kakršno smo doživt.|) ko so pri zemeljskih delih odkrili srednjeveški vhod v Skotjo Lok ki je vodil čez graben v bližini sedanje skupščine.	I
Novi vhod smo krstili za poljanska vrata, nekdanji graben spremenili v graben in morda obnovili desno kamnito mostno dobno bomo ukrepali pri hišnih fasadah - obnovili jih bomo čim^V tem naj tudi povem, da bomo na gradu obnovili nekdanji stolP' ^ koncu prejšnjega stoletja porušile uršulinke. Upamo, da bo grao nem končan letos ali na pomlad.
KOMUNA: Vsa ta dela bodo gotovo zahtevala precej denarja- | Investitor številnih del je Loka-Invest - vsaj v tistih prih1® v, (4J lastnik zgradb to podjetje, deloma bodo soinvestirali lastniki privatniki. Seveda pa brez prispevka republiške kulturne skupn
bo šlo.
jZakaj fluorografija?
Dne 25. 10. 197 2 se bo znova Začela fluorografija prebivalstva v naši Na osnovi strokovne analize zadnje fluorografije in postfluorograf-z“' |«n kontrolnih pregledov leta 1969 je skupščina občine Vič-Rudnik sklenila na. pa predlog strokovne zdravstvene službe in Sveta za zdravstvo, da bo ob-ike fona fluorografija prebivalstva v občini Vič-Rudnik vsake tri leta, dokler bo oni analiza akcij pokazala, da je to potrebno.
KAJ JE FLtJOROGRAFIJA IN KAKŠEN POMEN IMA DANES? za Fluorografija je rentgensko slikanje pljuč, srca, velikih žil in drugih orga-je nov v prsnem košu. V kratkem času omogoči množični pregled prebivalstva <m »je zato najuspešnejša metoda za množično odkrivanje bolezni pljuč in • j- ,tca- Uspešnost zdravljenja, trajanje delanezmožnosti in stopnja invalidnosti ido o v veliki meri odvisni od zgodnjega odkrivanja bolezni. Fluorografija nam fogosto omogoča odkrivati obolenje že v zgodnjem stadiju, ko bolnik še '■maizraženih bolezenskih znamenj ali pa le-te podcenjuje.
n	KATERE BOLEZNI ODKRIVA
jeli	FLUOROGRAFIJA?
f Čeprav je obolevnost zaradi tuberkuloze v Sloveniji iz leta v leto manjša, ;k° * » dolgo ne bomo mogli primerjati z razvitimi deželami, ki vsako leto A Skrivajo zelo malo novih primerov obolenja (majhna incidenca). Zadnja ln0 S??4 Uuorografije v občini Vič-Rudnik je pokazala, da je fluorografija oje Odkrila še precej bolnikov, ki niso bili zdravstveni službi poznani in so pri-* Wali celo mlajši populaciji (25 do 45 let). Odkrivanje bolnikov s pljučno ajo ‘»berlculozo je pomembno tudi zato, ker lahko nepoznan bolnik okuži M ‘Otave osebe, s katerimi živi v ožjem okolju (družina, priseljeni delavci, ki n« *«nujej0 v barakah). Pri tem moramo biti pozorni tudi na nezavarovane isj« ““ebc, kronične alkoholike in socialno ogrožene skupine prebivalcev. Zaradi isj« ocialne strukture obolelih pomeni danes tuberkuloza tudi socialni problem, r? Kot drugod po svetu, odkrivamo tudi v Sloveniji vedno več pljučnega tsje «a. Najsigumejše zdravljenje je operativna odstranitev nove tvorbe. Uspeš-ije « zdravljenja te pogubne bolezni je odvisna samo od pravočasnega od-intja. Nesporno je dejstvo, da so temu obolenju bolj izpostavljeni strastni is° “kulci, predvsem moškega spola. Zadnja fluorografija občine Vič-Rudnik je ni 'akrila več bolnikov s pljučnim rakom kakor pa tistih, ki so izločali v PiJ,UI*u bacil tuberkuloze.
d? fluorografija nam odkriva tudi druge kronične pljučne bolezni kot so -""Prašenost pljuč (silikoza), napihnjena pljuča (emifizem) in razna kronična saj ®atja pljuč in bronhijev. Vse te bolnike prevzema v posebno oskrbo dispan-P za pljučne bolezni in tuberkulozo. S pravočasnim preventivnim zdrav-KnJen> marsikaterih teh bolezni lahko danes preprečimo prezgodnjo inva-■ Sur0st’ Ki grozi takemu bolniku. Pljuča so namreč organ, ki dovaja telesu za 111 »f a ie potreben kisik in dovaja ogljikov dioksid, ki se tvori v telesu. Ce ■l? jouča te svoje funkcije ne zmorejo več, trpijo vsi pomembnejši telesni i": J^ni zaradi slabe preskrbe s kisikom. Pljuča in srce sta med seboj povezana W .j|ana- Pogosto se pridruži kroničnemu vnetju pljuč in bronhijev tudi kro-C 7C,n° Pljučno srce, ki močno prizadene življenjsko aktivnost takega bolnika. i')i 4“nJa fluorografija v občini Vič-Rudnik je odkrila kar 129 bolnikov s io« »onrčno pljučno boleznijo.
12 *,e"n>čna revolucija, medsebojno tekmovanje, napačni način življenja, ki Jkarakterizira premajhno fizično gibanje, nepravilna prehrana, uživanje i	^cava> čaj) in kajenje tobaka so postavili srčna in žilna obolenja v
ali 'emsče zdravstvene problematike. Tako so kardiocirkulatome bolezni po 111 rj0®1 smrti na prvem mestu. Ta obolenja pogosto povzročajo prezgodnjo 'vall<lnost. Rentgenska slika prsnega koša, ki jo dobimo na fluorogramu, 81 Pokaže tudi spremenjeno obliko srca, ki je nastala ali kot posledica ^ iaJ°Jene ali pridobljene srčne hibe oziroma oslabelosti srčne mišice. Tudi časa trajajoči krvni pritisk se kaže v rentgenski sliki srca. Hipertenzija -■ »f c Krvni pritisk pomeni danes glavni nevarnostni dejavnik za nastanek ''J! toatKta srčne mišice. Dokončna ugotovitev srčnih sprememb je možna šele ’ , kt natančnih kontrolnih preiskavah po fluorografiranju, ki jih opravijo z’ {? . n' strokovnjaki zdravstvene službe. Samo pravočasno odkrivanje bo-°S (ud1 .Omog°ča uspešno zdravljenje. Zadnja fluorografija v občini Vič-t la ^ ^ irnela poudarek tudi na odkrivanju srčnih sprememb na fluoro-is-niu: Kot metoda je bila uspešna in pomeni danes tudi ekonomsko izko-118 J?!}!6 fluorografije pri odkrivanju srčnih sprememb. Analiza postfluoro-j"; „preiskav je pokazala večje število nepoznanih bolnikov, predvsem ‘j ’ "erfonikov tudi med kmečko populacijo.
jf	POSEBNOST SEDANJE FLUOROGRAFIJE
^t.saK občan bo prejel vabilo s podatki o zdravju in bo kolikor mogoče fewnfn° odS°voril na vprašanja, tako da bo za odgovor obkrožil ustrezno la°. Izpolnjeno vabilo bo prinesel s seboj na fluorografski pregled. Pi-bodo te podatke vnašali na fiuorografsko kartico. Le-ti bodo pomagali .Presojanju rentgenoloških sprememb organov v prsnem košu. Tako bo trik tvena služba dobila podatke o dejavnikih, ki vplivajo na razvoj neka-Pljučnih in.................................
Fluorografska akcija 1972		
v naši občini		
Fluorografska akcija občine Ljubljana-Vič-Rudnik bo od 25.		
X. do 22.	XL 1972.	
Fluorografija bo istočasno potekala v dveh skupinah, t. j. ekipa		
A in B.		
Ekipa A bo ves čas delala v zdravstvenem domu na Viču in		
sicer: od 25. X. do 7. XI. od 7. do 12. ure in od 12.30 do 17.30,		
od 8. XI. do 22. XI. pa od 9. do 16. ure.		
Ekipa B pa bo delala na sledečih fluorografskih bazah:		
25. X.	Vrbljenje — Tekstilka	od 7. do 11. ure
25. X.	Iška vas - šola	od 11.45 do 13.50
25. X.	Golo - gasilski dom	od 14.40 do 16.40
26. X.	Ig pri mlekarni	od 7. ure do 14.30
27. X.	Karlovica - gostilna	od 7, ure do 8.50
27. X.	Rob - zadruga	od 9.35 do 12.35
27. X.	Selo	od 13.20 do 14.05
30. X.	Dvorska vas — šola	od 7. ure do 8.30
30. X.	Turjak - gostilna	od 9.15 do 11.25
30. X.	Pijava gorica — Čot	od 13. ure do 15.10
31. X.	Velike Lašče - trg	od 7. do 14. ure
2. XI.	Želimlje - gost. Piškur	od 7. ure do 8.45
2. XI.	Škofljica - gasilski dom	od 9.20 do 15.40
3. XI.	Smolnik (Zalog)	od 7. ure do 9.40
3. XI.	Polhov Gradec - zad. dom	od 10.20 do 15. ure
6. XI.	Dvor — gasilni dom	od 7. do 9. ure
6. XI.	Kurja vas - trgovina	od 9.45 do 11.55
6. XI.	Vrzdenec štev. 32	od 12.40 do 14.50
7. XI.	Brezje	od 7. ure do 8.10
7. XI.	Horjul	od 8.50 do 14.50
8. XI.	Notranje gorice - zadružni dom	od 7. do 13. ure
8. XI.	Dom Bokalce	od 13.45 do 15.15
9. XI.	Vnanje gorice 119	od 7. ure do 10.50
9. XI.	Podpeč - Dom Svobode	od 11.25 do 15.25
10. XI.	Rakitna - gasilni dom	od 7. ure do 8.45
10. XI.	Kamnik - gasilni dom	od 9.30 do 14.30
13. XI.	Brezovica-- družb, organizacije	od 7. ure do 8.45
13. XI.	Dobrova - zadružni dom	od 13.50 do 15.20
14. XI.	Dobrova	od 7. ure do 14.20
15. XI.	Zdravstveni dom Rudnik	od 7. do 14. ure
16. XI.	Zdravstveni dom Rudnik	od 7. do 14. ure
17. XI.	Zdravstveni dom Rudnik	od 7. do 14. ure
20. XI.	Zdravstveni dom Rudnik	od 7. ure do 14.30
21. XI.	Zdravstveni dom Rudnik	od 7. ure do 14.30
22. XI.	Zdravstveni dom Rudnik	od 7. ure do 14.30
Organizacija RK prosi vse občane, da		se zanesljivo udeleže
fluorografije, saj bomo s tem ugotovili marsikatero zahrbtno bo-		
lezen m jo pravočasno pozdravili.		
Vabimo vse občane, da pri tej akciji z		razumevanjem mate-
rialno podpro organizacijo RK, ki se vam		že vnaprej za razume-
vanje zahvaljuje.		ODBOR RK
•'■juunm m srčnih bolezni oziroma bo odkrila ogroženo prebivalstvo 1 ent , Populacijo), pri kateri bodo potrebne bolj pogostne zdravstvene mi »iirJi S takim ravnanjem *	1	!	1 —!
v'y,anJu svoje bolezni.
bo vsak občan sodeloval in sam pomagal pri
___________
"tu r flUOrografsko sliko bodo presojali trije izkušeni zdravniki na Inšti-.Klik. Če bodo našli pomembnejše spremembe, bo občan povabljen ^fben zdravniški pregled
it "ko frist.nas vseh je, da sodelujemo pri zgodnjem odkrivanju bolezni in K ''itotjj	invalidnost. Zdravje je največja dobrina posameznika in

***■■•■■
jdo^KlUNA: Ali imate v vaši občini primer posebej aktivne krajevne skup-
ie gotovo KS Žiri. Ker v tem naselju že nekaj let ugotavljajo nepre-L,e s’a'5šanje komunalnih naprav, so se odločili, da se bodo v ta problem Zagrizli. K ureditvi vodovoda in kanalizacije jih je gotovo sililo tudi l^tovč’ da se ie na njihovem območju letos že dvakrat pojavila zlatenica. la|nQ 40' so dali tako pobudo za ustanovitev posebnega sklada za komu-birai Urc-ianie- Prepričan sem, da bodo s tako voljo uspeli. Pa ne le to, zdaj KOM*?3 Vrtec’ telovadnico in za prizidek novi šoli.
1‘fohl NA' Kako pa pri vas urejate problem zazidalnih zemljišč? i"alu em je tako pereč, da bo morala skupščina do tega vprašanja zelo tefnljiš^P^jeti stališče - hkrati pa ustanoviti poseben sklad za odkup r^oč' ^eKmo namreč, da bo konec črnih in sivih gradenj, in da bodo ' gtaditelji dobili komunalno urejeno zemljišče. Tako odborniki skup-|Seve(la ot J32 sam se zavzemamo za ohranitev našega okolja in pokrajine, ^tala Pa °k ^KUt stališčih pade velik del bremena tudi na občino, ki bo »lo£ja graditeljem nuditi vsaj okvirno urbanistično urejena gradbena ob-
fte PIKINA: Če sem prav videl plakete na stenah.vaše predsedniške sobe -kov* raten‘ z občino Medicina v Italiji in s Selami na Koroškem. Kaj je
Kuimažemu Pobrateniu?
'tto, športno pa tudi politično sodelovanje. Včasih se obiskujemo in
ŠE ENKRAT CARNEKOVI KAMIONI
V	zadnjem času je na tukajšnjem terenu mnogo kritike na račun teh kamionov, ki se vsak dan ustavljajo pred tukajšnjo hišo.
Da bi bila javnost pravilno obveščena, je treba vedeti naslednje: Veletrgovina Carnex iz Vrbasa je kupila poslovni prostor, v katerem posluje. Hiša Tržaška 67 pa nima drugega vhoda in izhoda kot na Tržaško cesto in to za vse poslovne prostore kakor tudi za stanovalce. Če sta občina Vič-Rudnik in mesto Ljubljana dala Carnexu dovoljenje za obratovanje, sta mu dolžna urediti tudi pogoje za poslovanje.
V	tukajšnji hiši so poleg Čarnexa še trije drugi poslovni prostori, ki predstavljajo pravi potrošniški center. Tu je špecerijska trgovina Mercator, pa Sadje zelenjava in še vinska klet Vipava. Zaradi tega je največkrat pred hišo tudi do pet dostavnih kamionov, od katerih je Carnexov samo eden, največ dva. Vsi ti kamioni se zvrstijo vsak dan od sedme do desete- ure. Po 11. uri pa skoraj ni več nobenega. Poleg dostavnih vozil so tukaj še posode za smeti, ki so velika ovira za promet na pločniku, ker največkrat stojijo tudi po 2 uri, preden se jih izprazni. Poleg tega je pa še pred hišo postaja za mestni in obmestni promet. Če bi bili šoferji mestnega prometa samo malo bolj uvidevni, ne bi sploh prišlo do kritike. Toda, če je pred hišo kamion, zapelje vstopna vrata točno v kamion, če so zunaj posode, točno v posode, enkrat sem videla, da so morali potniki dobesedno posode odmakniti, da so lahko stopili v avtobus. Pozimi, ko so pred hišo kupi snega, vsak avtobus mestnega prometa postavi vstopna vrata točno v kup snega ali pa v lužo. Vidite, to je tisto, nad čemer se občani tukajšnjega terena stalno pritožujejo. Mislim, da je za mestni promet popolnoma vseeno, ali ustavi avtobus 10 metrov pred ali za znakom postaje. S tem bi se izognili kritiki.
Marija Mancini, Tržaška cesta 67,
Dr. MAJDA USTAR	Ljubljana-Vič
!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
izmenjujemo naše izkušnje. Posebej zanimivo je naše sodelovanje z Italijani iz Medicine, kjer je v občinskem svetu 50 % komunistov.
KOMUNA: Ste ob koroških dogodkih reagirali?
Smo - Selam smo poslali spodbudno solidarnostno pismo. In še to moram omeniti - pripravljamo pobratenje s Smederevsko Palanko, kamor je bilo med vojno izseljenih precej Škofjeločanov. Izmenjali smo že obiske in sklenili, da se pobratimo ob 1000-letnici našega mesta.
KOMUNA: Slišati je bilo, da Tavčarjeva domačija na Visokem ne uspeva tako, kot je bilo pričakovati?
Res je! Sedanji gospodar Šinkovec najbrž ni finančno sposoben plačati orjaških stroškov, ki jih zahteva adaptacija takega poslopja. Zato ni sposoben sprejeti tohko gostov, kot bi jih moral. Odborniki zahtevajo, da se problem Visokega reši. Menijo, da bi bilo najpametneje, da Šinkovec poslopje proda močnejšemu investitorju.
KOMUNA: Ali vidite kje skupne točke sodelovanja z našo viško občino?
Glavna smer medobčinskilt dogovorov med našima občinama bo zaščita Polhograjskih Dolomitov. Dolomiti £e ne dajo deliti na občine in zavzeti bomo morali enotno politiko do problemov zaščite narave, gradnje vikendov in podobno. Za čimenotnejše dogovore pripravljamo prvi osnutek zaščite tega predela naših občin.
N. K..
,ria Škofje Loke — edinstveno zlitje naselja s pokrajino
z naših krajev
OD „KOŽUHA“DO „MALARCKA“
Republiška cesta na Ig je od Kožuha do „Malarčka“ v komajda voznem stanju. Že pet let vozniki kolnejo ta cestni odsek, toda pristojni cestni organi ,,nimajo nikoli opravkov na Igu". Zdaj zdaj bo zima in bo vzela še tisto borno asfaltno plast, kije!
TEKMOVANJE ZA SPODBUDO
Pred kratkim so imela gasilska društva iz občine Ig šolsko tekmovanje. Izvedli so ga ob starem sedežu Ižanske zadruge. Prvo mesto je zasedlo društvo Iška vas, drugo Metena in tretje Golo. Gasilci pravijo, da bodo tudi to jesen opravili pregled društev in ocenjevali sposobnost posameznih društev.
SLOGA
Tako kot smo včasih prisiljeni napisati, da se posamezne sosedne krajevne skupnosti ne razumejo in si škodujejo, kjer si le morejo, lahko ugotovimo, da sosedje Ig, Tomišelj in Podpeč po potrebi vedno sedejo za mizo in se pogovorijo o tekočih zadevah.
KABLI POD ZEMLJO
Med prejšnjimi zimami so bile telefonske žice, ki so vodile čez Baije, pogosto večkrat pretrgane. Zdaj že od pomladi dalje polagajo delavci PTT podjetja kable pod zemljo - ti vodijo skozi Ig na Škofljico. Telefonske priključke bodo uvedli morda že letos, zagotovo pa do pomladi. Nove telefone dobe Ig, Staje, Iška vas. Kot, Gorenji Ig . . .
KAKO JE S SAMOPOSTREŽBO?
Čeprav so Ižanci z dvema špecerijskima trgovinama v glavnem zauu-voljni, postajata za vedno bolj naraščajoče potrebe premajhni. Nastaja pa tudi vedno večji problem zaradi parkirišč — tako za trgovino kot za samopostrežbo. Ižanci že dolgo predlagajo, da bi zgradilo eno od zainteresiranih podjetij trgovino nasproti gasilskega doma.
TRGOVINA V IŠKI NON-STOP!?
V Iški vasi bi morala poslovati trgovina neprekinjeno in tudi ob nedeljah. „Prvi razlog“ pravijo Ižanci, ,je v tem, da kmetje pogosto do 14, ure in še dlje delajo na polju, drugi problem pa predstavljajo številni vikendarji, ki v Ljubljani pozabijo kupiti razne potrebščine, pa bi jim prav prišla nedeljska in ves dan odprta trgovina.
POTREBNA ADAPTACIJA HOTELA V IŠKEM VINTGARJU
Razen ostalih nujnih adaptacij, ki bi jih bilo treba nujno izvršiti na hotelu v Iškem Vintgarju (lasti občine in v najemu), bi bilo nujno potrebno urečliti greznični odtok. Sedanja vsebina greznice se namreč zliva naravnost v Iško - v kateri se turisti kopajo in pijejo Ižanci na zajetju v Studencu.
VIKENDARJI PRI PETROLEJKI
Menda so vikendarji v Iškem Vintgarju edina neelektrificirana „vas“ v naši občirii. Ker je na tem območju električna napetost izredno slaba, Elektro Grosuplje dovoli priključek le domačinom. Luč naj bi pri viken-darjih zasvetila do 1975. leta. Novo trafo-postajo pa bo treba kmalu zgraditi tudi za domačine, saj zaradi novih, močnejših strojev in novih gradenj pri luči komajda še vidijo brati.
MOST SOLIDARNOSTI
Na Iški v smeri proti Vrbjem vaščani sami in ob pomoči gozdnega gospodarstva grade nov most. Gotov bo to jesen. Stal bo 7 milijonov S-din.
DROBNE NOVICE IZ PODPECI IN OKOLICE
-	V Podpeči smo dobili novo SP trgovine), ki jo je zgradila EMONA iz Ljubljane. Prodajni prostor so odprli na istem mestu, kjer je bila prej stara trgovina, le da šo prostor preuredili in namestili nove police. Prve dni je bila SP dobro založena, kako pa bo vnaprej, bomo pa še videli. Otvoritvena slovesnostjo bila v soboto, 8. julija 1972. Na otvoritev so bili povabljeni predstavniki družbe-no-političnih organizacij na našem terenu.
-	V četrtek, 13. julija 1972 pa je bil sestanek, ki gaje pripravil iniciativni odbor za ustanovitev športnega društva „Hoja“ Pod-peč-Preserje. Predsednik ŠD Hoja je Pristavec ing. Polde, medtem ko je tajnik Zalar Ivo. V to ŠD sta se združila Svoboda in ŠD Krim. Mladina je pokazala izredno zanimanje za športno dejavnost in tekmovanja. Aktivneje so mladinci začeli trenirati nogomet, košarko in namizni tenis, pripravljajo pa še gimnastiko, seveda če bo za to športno panogo dovolj interesentov.
-	Prebivalci dela Podpeči, Kamnika pod Krimom in Jezera so začeli zbirati samoprispevke za asfaltiranje cest. Odcep iz ceste v Podpeči je sedaj zelo ozek in tudi kanalizacija ni dobro urejena, zato bodo morali komunalni delavci najprej urediti to, šele potem pa položili dolgo pričakovani asfalt. Tako se bo voznikom na vseh teh odcepih izpolnila stara želja, ki so jo morali rešiti sami z velikim delom samoprispevka.
-	Tudi cesta iz Borovnice do Brezovice je na nekaterih mestih doslužila svoje. Globoke jame in razpokan asfalt so opozorili komunalne delavce, ki so v juliju popravili cesto na teh kritičnih mestih. Največ takih mest pa jc iz Podpeči do Brezovice. Na tej relaciji vozi veliko avtobusov (v Rakitno, Borovnico in Preserje), poleg njih pa jc še polno težkih tovornjakov, ki vozijo neprestano od 6. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Največ jih namreč vozi pesek in drug material iz kamnoloma v Preserju. Seveda pa je poleg vsega tega še polno osebnih avtomobilov, ki tudi ne prizanesejo asfaltu,
-	Čeprav imamo v naši okolici veliko turističnih atrakcij, se vse premalo zanimamo za njihovo ureditev. Tako je jezero na Jezeru zanemarjeno in tudi kabine ob vodi, ki so stare komaj 2 — 3 leta, ne služijo več svojemu namenu. Ravno tako je odpovedal tudi tuš in okolica jezera je zopet taka, kakor jo je ,,rodila mati narava“. Seveda pa je še vedno nekaj turistov in domačih kopalcev, ki nikoli ne pozabijo odmetavati papirčke in druge odpadke.
Ravno tako je tudi jezero na Rakitni zanemarjeno in niti najmanj privlačno, saj je voda umazana in po dnu se nabira debela plast blata. Jezero namreč ni pretočno in vsa umazanija ostane v tem velikem bazenu sredi narave, ki jo je človeška roka olepšala in uredila samo za nekaj let, sedaj pa vse zanemarila in prepustila naravi. Gostinski delavci pa kljub temu dobro in hitro postrežejo!
- Konec avgusta in začetek septembra je čas, ko začnejo kmetje pobirati del svojih pridelkov in kositi otavo. Letošnje vreme je barjanskim kmetom res zagodlo in nihče se ni pohvalil z dobro otavo ah krompirjem, ki so ga prav zdaj začeli voziti z njiv Povprašala sem nekaj kmetov, kako bo s prodajo krompirja pa so mi odgovorih, da ga imajo dovolj le za svoje potrebe in da ga bo za prodajo prav malo.
mil ni pozanimali za načrtno osuševanje barjanske zemlje Res vsako leto kopljejo odtočne jarke, vendar to je vse premalo' ( močnem deževju se na Barju nabere veliko vode, ki ne odteče hi m ‘ak,° uničuje pridelke m zemljo samo, kije postala Že zelo pu 'n kakor pravijo kmetje, na nekaterih mestih kisla. Čeprav so začetna osuševalna dela Barja začela v dobi Marije Terezije in nadaljevala pod vodstvom strokovnjaka Gruberja, je to vseeno p malo da bi bila zemlja rodovitna. Lahko rečemo, da nam sei manjka pet Gruberjev \ ki bi se zavzeli za Ljubljansko barje tako kmetom prihranili nekaj sivih las na račun ravninske-barjam
MARIČKA JARC

Wgr00MW0M*M0g*M»*MWMMMMMM**0**000MM0MMM*m
Družina v širšem družbenem prostoru
V prejšnjem sestavku smo razmišljali o tem, kaj pomeni družina posamezniku in družbi, v nadaljevanju pa želim poudariti vlogo družine — staršev v širšem družbenem okolju.
Migracijska gibanja, urbanizacija, zaposlovanje žena, razvoj novih družbenih odnosov vplivajo na drugačen stil družinskega življenja, na medsebojno povezanost družine z družbo, s tem pa je postala družina bolj odprta v psihosocialni sferi. Družina je intimna, primarna socialna grupa, ki veže družinske člane tudi glede na skupne interese in cilje. Starši in otroci so vsakodnevno aktivno vključeni v druge socialne skupine (v vzgojno varstveni zavod, šolo, delovno enoto in druge interesne skupine). S tem pa je skrčen čas družinskega življenja, zato nastajajo nove potrebe po zadovoljevanju otrokovega varstva in vzgoje izven družine. Vloga staršev pri vzgoji in socializaciji otrok je ostala nespremenjena, druge vzgojno varstvene ustanove družinsko vzgojo le dopolnjujejo. Zato pa je danes toliko bolj potrebno sodelovanje staršev z vsemi temi institucijami zaradi usklajevanja vzgojnih prizadevanj. Še posebno pomembno je sodelovanje med domom in šolo, kajti v tem obdobju otrok zavestno prisvaja znanje in poglede na skupek življenjskih vrednot. Sodelovanje med naravnimi in poklicnimi vzgojitelji mora sloneti na obojestranskem spoštovanju, zaupanju in ljubezni do otroka. Vsem mora biti skupni cilj, kako razviti otrokove sposobnosti in kako mu pomagati, da’ bo znal sprejemati znanje in odgovornost za prevzemanje vedno večjih dolžnosti in pravic v družbi. Zavedajoč se, da otrok raste pod močnimi vplivi zunanjega okolja, morajo starši in vzgojitelji videti otroka tudi izven družinskega in šolskega prostora. Poznati morajo otrokova interesna področja, skupine, v katerih otrok živi v prostem času, ker le tako bomo uspešni v vzgojnih prizadevanjih. Za boljše sodelovanje med domom in šolo je treba klasične metode enostransko posredovanih vzgojnih predavanj, nasvetov, popestriti s sodobnimi metodami in uporabiti še druga vzgojna sredstva, ki jih nudi sodobna informativna služba.
Starši in poklicni vzgojitelji bi se v skupnih prizadevanjih najlaže uprli slabim vplivom na vzgojo mladih, kijih prinaša potrošniška literatura in razni drugi vplivi.
ANGELCA ŽIBERNA
Draga Marjeta!
Popolnoma razumem tvoj strah pred življenjem, tudi jaz sem bila prikrajšana za starševsko ljubezen. Otroštvo in mladost sem preživela pri tujih ljudeh, čeprav sta oba starša še živa. Toda naj te ohrabrim. Tudi otroci pod tujim krovom zrastemo v ljudi. Imam lep poklic, medicinska pestra sem, negujem bolne otroke, kar me še posebno osrečuje. Tudi poročena sem srečno in imam petletnega sinčka. Res je le to, da ob vzgoji svojega otroka pogostokrat mislim, kako je bilo meni pri tujih ljudeh. Toda pozabljam tudi na tisto, za kar sem bila prikrajšana, to pa dopolnjujem v svoji starševski vlogi in srečna sem. Kar pogumno naprej!
Medicinska sestra I. S.
MARTJETKA!
Besedo za besedo sem prebirala iz tvoje izpovedi o nesrečnih otroških letih brez urejenega doma, kot bi hodila korak za korakom po vrtu, v katerem si odraščala. Če bi se dogovorili in bi vsak razkazal svoj vrt, kaj vse bi videli in ko bi se potem skupaj usedli h kavici, kakšen misliš, da bi bil naš razgovor? Iskren prav gotovo. Živ, vsak bi vedel mnogo povedati.
Spomnila sem se dveh sester, ki sta odraščali v skupnem domu, imeli sta ista starša in na sploh ni bilo nobenih razlik, pa sta vendar vsaka drugače ocenjevali vrt, v katerem sta živeli. Eno izmed njiju je ravno plevel, ki ga je bilo veliko in trnje, ki jo je večkrat zbodlo do solz, vzpodbudilo, da je živela v trdnem prepričanju: „Komaj čakam, da bom velika, da si bom lahko ustvarila svoj vrt, mnogo lepši in čisto drugačen od tega. Le marjetice, ki jih je posadila mama tam ob ograji in so vedno rastle, čeprav jih ni nihče posebej gojil, bom imela tudi jaz ...“ in res je bilo tako.
Druga ni vedela o tem prav nič povedati. Trdila je, da ni bilo na njihovem vrtu nobenega cvetja.
Ravno prav, da si me prav zdaj obiskala tudi ti, Alenka, s svojo zgodbo Že več let je, odkar si mi jo pripovedovala: „Starši so se prepirali in večkrat sem se s strahom ustavila pri misli ,ko bi imela samo enega, ne bi bilo teh grobosti, ki mi vedno sproti podirajo svet1. Grobosti nisem marala, nikoli. Takrat sem zbežala k potoku daleč za hišo ali v gozd. Zdaj pa se jim znam drugače izogniti. Moram povedati, da se mi je tam v naravi začel odpirati nov svet - vsak dan drugačen. Čeprav je voda tekla kot včeraj in so se mravlje združevale v enakih procesijah po slavnem protokolu svojega mravljišča, čeprav so listavci trdno stali na svojem mestu in so vrabčki žvrgoleli isto pesem, se je podoba spreminjala. Slutila sem, da rastline čutijo z menoj, ljubijo, žalujejo . . . Morda sem prav takrat, ko sem dolgo sedela ob vodi in pustila, da teče tudi cez moje srce, ko sem jokala pod drevjem, da me je listje božalo in veter tolažil, začela ceniti življenje in ga vzljubila takega kot je.“
Ne bomo se še razšli, Marjeta. Srečevali se bomo vsak dan, vsak s svojimi izkušnjami, si jih pripovedovali in si nabirali moči in znanja tudi za to, kako vzgojiš lepo vrtnico na svoji gradiči in še o mnogočem, kar bi radi ustvarili.
Rekla bi ti, kot bi ti tiho svetovala: SREČA SE GRADI Z * VOLJO - VOLJO PA DOBIŠ, ČE JO HOČES IMETI. Pri tem pa ne vleci za seboj bremen iz preteklih dni, ampak le modrost, ki si si jo pridobila iz izkušnje, ki bi jo bilo škoda pustiti.
HELENA K.
Marjetina zgodba me je spodbudila k razmišljanju.
Marjetina zgodba me je spodbudila, da se oglasim s svojim prispevkom. Prepričana sem, da je še veliko takih zgodb, ki so podobne Marjetini. Spraševala sem se, zakaj so nekateri starši tako brezbrižni do svojih otrok. Mislim, da bi morah že mlade ljudi pripravljati za bodoče starševske dolžnosti. Toda o vsem se mladi več učimo, kot pa o tem, kar bi potrebovali za življenje v družini. V družbi bi morah imeti tudi več takih institucij, ki bi staršem nudile pomoč pri vzgoji otrok. Tako pa so mladi ljudje, ki nimajo družine, pogostokrat prepuščeni sami sebi ali pa se najdejo ljudje, ki vsaj delno nadomestijo starše. Kar strah me je, ko premišljujem o mnogih otrocih, katerih starši so zaposleni V tujini. Kdo ve, kdaj se vrnejo in kako bodo vzgajali otroke, na katere so skoraj že pozabili. Mi mladi potrebujemo več dobrih zgledov in družbene pomoči družini. Te moje misli so namenjene vsem tistim, ki bi morali bolj skrbeti za družino v naši družbi.
Marjeti pa svetujem, naj se sama spoprime z življenjem in tudi s težavami. Vem, da je za mnogo prikrajšana, toda pred njo je še vse življenje. Želim ji srečno prihodnost.
Gimnazijka Tatjana S.
Bralkam se za njihove prispevke prav lepo zahvaljujemo. Želimo, da se jim pridružijo še drugi bralci s svojimi vprašanji in prispevki.
UREDNIŠTVO
ZABELEŽILI SMO ŠE EN ODMEV
Marginalije ob olimpiadi
V nekdanji prvi civilizirani in kulturni deželi Evrope, v stari antični Grčiji, je bilo, kakor je tudi danes po svetu, vse polno med seboj sprtih držav. V želji, da bi bili za obrambo sposobnejši in tudi po duhu popolnejši, so prirejali tekmovanja, olimpijske igre. V času iger je vladalo „sveto premirje11, ki so ga vsi upoštevah. Tedaj je bilo v Grčiji kakih trideset držav. Prva olimpiada je bila v malem mestecu Olimpu na polotoku Peloponezu 776. leta pred našim štetjem. Zmagovalce so zabeležili in jih pozneje zelo spoštovali, saj so imeli marsikatero prednost pred drugimi. Torej tudi že takrat se je izražala najplemenitejša želja ljudi, želja po miru.
Letos pa, na dvajsetih jubilejnih olimpijskih igrah moderne dobe, ko je človek že stopil na Luno in vsemogočna elektronika osvaja svet, se je 5. septembra zgodil eden naj-ostudnejših zločinov proti tej misli. Tragičen dogodek, pomor izraelskih športnikov, ki jih je dohitela smrt na največji manifestaciji prijateljstva in miru, je nezashšano oskrunjenje žlahtnega človekovega stremljenja po medsebojnem mirnem sožitju.
Kljub temu je neuničljivo. Tudi Zv
Heinemann, predsednik Zvezne republike Nemčije, je dejal, da so Nemci sedaj za olimpijsko misel bolj obvezani kakor kdaj doslej.
Više, hitreje, močneje - altius, citius, fortius - to je bila že od davnine želja vseh nastopajočih tekmovalcev. Ostala je tudi geslo ustanovitelja modernih olimpijskih iger Pierra Coubertina leta 1896.
. Vrhunec prireditve je vsakokrat bil maratonski tek na 42 kilometrov in 195 metrov dolgi progi. Legenda
pravi, da se je vojščak mrtev zgrudil, ko je po bitki na Maratonskem polju leta 490. pred našim štetjem pri-
tekel Atencem oznanit zmago nad Perzijci, zmago-nad nasiljem. Ta sel naj bi bil Terzipos, Eukles ali Filipi-des, čigar ime pa se ni povsem ohranilo. Mogočno Darijevo vojsko je tedaj potolkel Miltiad s peščico svo-jih vzornih grških bojevnikov.
Na novi olimpijski stadion v Atenah, ki ga je financiral Averoff, je na prvih igrah 1896. leta pritekel kot prvi Louis. Neki navdušeni gostilničar mu je zato dajal deset let brezplačno kosilo. Sedaj je v Muenchnu" zmagal Amerikanec Shorter s časom 2 Uri, 12 minut, 17 sekund in 7 desetink sekunde in je bil boljši od legendarnega Bikila Abebe, dvakratnega maratonskega prvaka, ki je na olimpiadi 1960 v Rimu porabil 2 uri 15 minut 16 sekund in dve desetinki. Tokrat se je v glavnem mestu Bavarske pripetilo nekaj, kar je spravilo stadion z osemdeset tisoč gledalci v smeh. Malo prej, ko je pritekel pravi zmagovalec, je neki mlad porednež skočil na stezo in jo ubral proti cilju. Godba ga je pozdravila s fanfarami in stadion je ploskal, ko pa so videli potegavščino, so se lepo i skupaj smejali sami sebi, mlaue-
lahko atletiko, je vsekakor najtežja športna zvrst. Pri nas je bil na tej progi najuspešnejši Franjo Mihalič, ki je na olimpiadi 1956 dosegel srebrno kolajno.
Razen omenjenih in še drugih sta svojčas najbolj slovela Nunni, finski tekač, kije na raznih razdaljah dosegel 17 svetovnih rekordov ter „češka lokomotiva" Emil Zatopek.
Ker imajo dolgoprogaši v atletiki posebno veljavo, naj omenimo še „največji tek vseh časov" na 5000 metrov 1952. leta na olimpiadi v Helsinkih. Naneslo je, da se je zbrala generacija tekačev, kakor še nikoli do tedaj. Na startu so bili Reiff, Schade, Mimoun, Zatopek, Pirie in Chatewei. Med petnajstimi jih je bilo pet, ki bi mogli doseč j prvo mesto. V zadnjem krogu 400 metrov pred ciljem so pred Zatopkom bili še trije tekači. Ko je bila ciljna vrvica še 120 metrov daleč, je kot raketa sprožil Zatopek strahovit finiš in prehitel vse pred seboj. Za 5 kilometrov dolgo progo je porabil 14 minut 6 sekund in 6 desetink sekunde. Kakšen vražji tempo je to bil, priča dejstvo, da so kar trije tekači presegli prejšnji olimpijski rekord.
Med tiste, ki so tudi prebili zvočni zid, spada še Bannister, ki je eno angleško miljo, to je 1609 metrov, pretekel v štirih minutah. Ta zdravnik je ustanovil ekskluzivni klub, ki ima okoli 30 članov in ki so zmogli omenjeno hitrost. Kot znak svoje posebnosti nosijo kravate s črkami
niča pa so odpeljali „na varno". V kraljici športoi
Športov, lahki atletiki, ima maratonski tek, ki se teče po cestah in ne na stadionu, poseben sloves. Vselej je to.zaključna točka prireditve. Lcgendarnost in dejstvo, da združuje vse plemenite prvine olimpijske misli, daje tej disciplini tak pomen. Potrebna je ogromna volja, zdržljivost in tudi hitrost. Sicer pa je, kar se zdravja tiče, le za izjemne atlete in čeprav spada med
Kulturni trim: Sončna ura
V začetku novega obdobja v ZM izdelamo na kupe programov, pred-
logov itd. Ko se je član MK LEV KRF
1EFT letos pripravljal, da izbere predlog programa komisije za idej-no-politično delo in kulturo, se je domislil, da bi bilo „ze!o dobro", če bi mladino na bolj organiziran način kulturno vzgajali in spodbujali. Sam mi je povedal: ..Takrat se je ravno pričenjal ..športni trim"; rekel sem si: zdrav duh v zdravem telesu. Zakaj ne bi natiskali kartončke in jih razdelili med mladino? V kinu, gledališčih, operi, galerijah, ob lastni kulturni dejavnosti itd', bi dobili štampiljko, ki je vredna določeno število točk. Tisti, ki bi zbrali največ točk, bi dobili neko priznanje. To bo kulturni trim, naša Sončna ura!
Upam, da se bo večji del mladine srečal s kulturnimi dobrinami, in da mu postanejo potreba. Pa ne le danes, ampak tudi kasneje, da bo pripravljen odstopiti del osebnega dohodka za njihovo prisvajanje. Žal nastopa kultura na tržišču in jo moramo plačevati. Mlade nočemo prisiljevati, da bi obiskovali predstave, kot to delajo v šolah, ampak jim želimo privzgojiti željo, razviti ljubezen do njih, da jih samoiniciativno obiskujejo. Prednost SONČNE URE je tudi ta, da bodo tisti, ki mogoče zahajajo le v gledališče, zavili kdaj pa kdaj še v opero, na koncert in obratno.
Naloga je lepa in velika. Vem, da danes še ne bo rešena. Bo pa jutri, pojutrišnjem pa gotovo. To je naloga za leta.
Naš namen s SONČNO URO je tudi razbiti ostro delitev dela v kulturi. Z mnogih ljudi je potrebno strgati avreolo, razbiti mit, ki ga ustvarjajo okoli sebe in kulture, ki ustvarjajo kulturno elito, zaprto v svojem krogu.
Letos so v to akcijo pristop ue vse OK, razen OK ZMS l jubtjana-Siška
(država zase - pravimo nekateri). Sprememba je še v tem, da bo lahko vsak sam beležil obiske kulturnih prireditev. Gradimo na poštenosti mladih. Pa tudi, če bo kdo kaj več pripisal - pridobil si bo zastonj abonma za gledališče ali opero!
VESNA DVORNIK, Preserje
76 let kasneje: moderno prizorišče olimpijskih iger v Mueiict11* ^
Kje je ostala ideja olimpijskega miru?
Najboljši tekači vseh časov so bili tudi Hagg, Kuts, Clark pa Koleh-mainen, kije 1912. leta postavil prvi svetovni rekord na 10 km s časom 31:20,8. Sedaj je v Muenchnu dosegel nov svetovni in olimpijski rekord na tej razdalji Viren s 27:38,4. Njega, ki je bil skoraj štiri minute liitrejši, upravičeno smatrajo za naslednika nekoč fenomenalnega Pavvao Nurmija. Taje 1924 v Parizu dobil pet zlatih odličij. S štirimi mu sledi Osvens, ki je 1936 sredi Berlina s tem razjezil Hitlerja, daje zapustil stadion, samo da mu ne bi bilo treba podati roke črncu. Kratek pregled teh najhitrejših ljudi zaključujeta še dva: Hines, kije 1968 v Mexicu pretekel 100.metrov v fantastičnih devetih sekundah in devetih desetin-kah ter tako dosegel hitrost večjo od 10 metrov na sekundo, kar se tudi smatra za „zvočni zid". Drugi je ameriški plavalec Spitz, ki je na tej zadnji olimpiadi preplaval 100 metrov v 51,22 sekundah. Spominjamo se še, kako smo se nekoč veselili Vilfanovega časa, ki je to progo zmogel v eni minuti. Fenome-
nalni Mark Spitz je sedaj osvojil kar srečno število, to je sedem zlatih medalj. Kje je meja človekovih zmogljivosti? Kakšen človeški motor je to? Ždi se mi, da je, kakor so vesoljske ladje.
Teh nekaj bežnih podatkov o izrednih enkratnih športnikih naj zaključimo z našo bero kolajn na zadnjih dveh olimpiadah, ko so pogoji za vadbo neprimerno boljši, kot so bili nekdaj. 1968 so v Mcxicu našim fantom in dekletom obesili okoli vratu kar osem kolajn, med katerimi je bila tudi zlata prvi Jugoslovanki Djurdjici Bjedov - v plavanju na sto metrov prsni slog. Iz Muenchna so
,4 ni
Tistim, ki bi ugovarjali, da s. | t;j le še ne moremo biti zadovotftj n odgovorili s klasičnim izrekom-veljal že v času prve olimpiada j’,, našim štetjem: Hic Rhodos, hic* sl - tukaj je Rod, tukaj skoči. P d n ne pozabi, naj omenimo, pod.J . šc nimi pogoji so nekoč uspevali ^ nekdanji tekmovalci. Stane Delff nekdanji' zvezni telovadni vao1 ve povedati, da se je na tekmo''' v Pariz 1913. leta s svojimi toV,,( vozil v HI. razredu potniškega^ in to dva dni. Suhe hrane so pa11', seboj za nekaj dni. Svet°’v prvenstvo v Ljubljani je bilo *’>
naši sedaj prinesli 5 odličij, med nji-ziati: v boksu Parlov in roko-
leta končano v dveh dneh

mi dve zt metna reprezentanca. Kot Jugoslo-
so po 14 ur dnevno. Poznam
enega, ki ie morda imel ambicij. Kakor je nekoč povedali kojnemu dramatiku Pavlu Golji ;, bi igral Hamleta in rad bi teke*1
vani nastopamo na olimpijskih igrah od leta 1924. Od tedaj smo dosegli
dvanajstkrat prva mesta, petnajstkrat druga in devetkrat tretja. Skupaj smo torej prejeli 36 zlatih, srebrnih in bronastih kolajn. Med posamezniki sta bila najuspešnejša telovadca Štukelj s petimi in Cerar s tremi kolajnami Vaterpolo reprezentanca jih je dobila pet in košarkaiji štiri.
ne
raton. Ni dosegel ne eno — ™ pač pa sc je tedaj nesrečno z ar,. Vse take reči prinese živ Ir, Danes pa je na razpolago letam kaki podhranjenosti ni govora.
Torej na delo z vero v novem he. Se štiri leta imamo časa in H'
vzornikov imamo dovolj! , STANISLAV ZB0b
ZKP0 LJUBLJANA ZA RAZVOJ NOVIH OBLIK AMATERSKE KULTURNE DEJAVNOSTI
Amaterizem, ne diletantizen1
Naš kulturni amaterizem je po oblikah in vsebini marsikdaj še bolj izročilo preteklosti, kot pa izraz sodobnih potreb po kulturnem življenju. Zaradi te čašovne odmaknjenosti večkrat tudi nima tistih pristašev, ki bi jih imel sicer. Nekatere dejavnosti, predvsem pevska, gledališka in knjižničarska, bodo prav gotovo ostale še nekaj časa približno takšne, kakršne so, saj so dosegle že neko ustaljeno, klasično obliko. Vendar pa tudi tu ne moremo mimo dejstva, da se namesto nekdanjih velikih pevskih zborov pojavljajo le manjši sestavi, da je v gledališkem amaterizmu marsikje še mnogo dile-
tantizma in da si uspešnega
nja ljudske knjižnice ne morem® a zamišljati le z izposojanjem £ • treba storiti kora''
Tudi tu bo prej.
P^ltiff
Delovni program ZKP0
V tem času, ko začenja po terenu poživljena kulturna dejavnost kulturno prosvetnih organizacij, obravnavata občinski svet in odbor ZKPO delovni program za prihodnje leto. Tudi v letu 1973 bo veljala vsa podpora že razvitim kulturnim dejavnostim ter njihovemu kvalitetnemu dvigu in množičnosti. Takšne dejavnosti so dramska dejavnost, knjižničarstvo in glasbena dejavnost. Posebna pozornost pa bo veljala tudi likovni dejavnosti, ki je bila doslej nerazvita, a imtf velike možnosti za uveljavitev in razvoj. Dalje bo občinski svet ZKPO v celoti podprl prizadevanja mestne ZKPO in kulturne skupnosti Ljubljana, da se tudi za krajevne skupnosti naše občine pripravi kulturni program in bo določil v svojem finančnem načrtu tudi sredstva za sofinanciranje.
Hkrati bo ponudil mestni zvezi svoje najbolj kvalitetne dosežke za vključitev v kulturni program Ljubljane.
Izdelan je že tudi predlog proračuna ZKPO naše občine za prihodnje koledarsko leto. Ta predračun je sestavljen v višini 40 milijonov starih dinarjev. Skoraj polovica sredstev naj bi šla za pokritje funkcionalnih izdatkov, druga najvišja postavka pa je namenjena kot pomoč društvom.
Tem problemom je mnogo pozornosti tudi zveza. no-prosvetnih organizacij 'Lof Ljubljane pod predsedstvom v j,/ ja Konjarja. Njene komisije, v rih so sodelovali tudi člani '' občinskega odbora ZKPO, dentirale vse sedanje in persp®K‘[) f amaterske kulturne dejavnosti'^ sestavile tudi njihov cenik- ^ fjst[ prb.adevanju, da bi odkril® .jot oblike in vsebine dela, ki ustrezajo našemu času in ki S najmanjšem vlaganju kar na-lv(,ti»l’1 temi podatki bo ZKPO Lju®, t>
prikazal samoupravnim območju mesta potrebe
aktiV"
Zbor ne bo pel
čanov po lastni kulturni al iz izobraževanju.
■/•d® ^
Ob tem delu sO »c poka/-1 jp! ^ trebe in tudi možnosti, da	1
jejo nekatere nove oblike kult® p) amaterizma, tako pusivitPe^ti) aktivnega značaja. Pasivn® ,,>f £ naj bi zlasti pripomogle I' Ati1 bolj množični kulturni vzgrilVj#., ne pa naj bi odpravile z os*a,,,	1
tantizma in naj bi omog<H ||l.|,l)|j>1'
nost, ki bi bila v svojih —- ta
”	-5*
Pevski zbor osnovne šole iz Bre- kulturnih delavcev in po
zovice naj bi kot svoj prispevek k srečanju šolnikov treh dežel, SIovc-
dosežkih amaterska le Sc P°xtf.ljli)
n^V
bi®f
Kviz na Brdu
Zveza prijateljev mladine Vič-Rudnik je priredila kviz v počastitev 30-ietnicc pionirske organizacije. Prireditev je bila 19. oktobra v kulturnem domu na Brdu kot predhodnica šestih televizijskih kviz oddaj, ki naj bi ob tem jubileju seznanile širšo javnost z delom in življenjem pionirskih odredov, pa tudi z zgodovino pionirske organizacije.
nijc, Koroške, Furlanije-Julijske krajine, ki je bilo predvideno za 20. oktober v Festivalni dvorani, zapel nekaj pesmi skupaj z zboroma ostalih dveh dežel, nedavno pa smo lahko v „Delu“ prebrali, da tega srečanja zaradi šovinističnih izpadov na Ko "
hovega dela, rezultati Pa. ,,rWvlj sprejeti kriterije, ki v profesionalnim delom niso 11 Jc* zgrajeni. V tem smislu j® pristopiti k delu zlasti na P°^ likovne in filmske kulture.
Čoroškcm ne bo.
Ko so omenjene komisi)?’^K' imele prvotno začasni značaj. terc pa kaže, da bodo postal®
Upajmo, da bo tako kot nam je uspelo zatreti črne koze, tudi avstrijskim oblastem uspelo zatreti že lep čas trajajoče nezdrave razmere na področju slovenske narodnostne manjšine in bo končno do tega prijateljskega srečanja le prišlo.
C. M.
• rt’a
oblika dela, sintetizirale svOT„)a0^ pokazalo, da j®'nJc" blcmatike, ki sc K i področjih kulriUvn:
ta te, se je mnogo pro posameznih
amaterizma kot specifična
.-Področjih
lih in J i
skl
da prizadevanja ZKPO Ljuuv' ,I
vati po enotnih kriterijih |(jJ® jt
todah. Že samo ta dosežek PiLaii'
___i.. 'Zizpn Liublr /
53>
tej smeri niso bila zaman.
1
(INSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO NEPOSREDNO SODELUJE MOJIMI OSNOVNIMI ORGANIZACIJAMI
Njavnost, namenjena vsem
-lani sekretariata in upravnega odbora občinske zveze za telesno kulturo Pomlad in jesen organizirajo obiske pri svojih osnovnih organizacijah “Ustvih za telesno vzgojo. Namen teh obiskov je seznanjanje s težavami in [>kmi, ki tarejo posamezne športne kolektive na področju občine in ida tudi ocenjevanje opravljenega dela.
^ted. pričetkom vsakega šport-» »poslovnega'1 leta zaprosijo Jmezne organizacije za osnovna ,stya za svojo dejavnost. Vsako utcincljijo z programom Jvdnjega dela in seveda tudi z , i . oni o opravljenem' delu; o ;eir®mih uspehih pa tudi o pro-™"!> .k*, so morda zavrli ali one-tdeui izpolnitev zadanih nalog. ]ni®U^tV0 zastavi svoje delo v obsegu in če za to dobi
sredstva, bo tudi sposobno, da izpolni svoj plan. Seveda pa ob pomanjkanju sredstev, ali ko si organizacija naloži na svoja pleča pre-težak tovor, tega ni moč uresničiti. Zakaj si neki športni kolektiv zada za prihodnje preveč nalog, je več različnih vzrokov. Precenjevanje svojih ali bolje kolektivnih sposobnosti, jo ena najpogostnejših napak pri načrtovanju bodočnosti društva. Seveda pa je nedopusten tisti način,
\l*t******MM0r0*****M*t**jrt/rr0jr*0wrfwj*r •
Kaj pravi ravnatelj Edvard Velkavrh o telesnovzgojni dejavnosti na Brezovici
.Ravnatelj osnovne šole na Brezovici lidvard Velkavrh seje rad uzval vabilu, naj kaj pove o razvoju in trenutnem stanju športne .hvnosti ter o športni vlogi osnovne šole in še posebej ravnatelja Pr' tej dejavnosti.
:	»Po prenehanju delovanja TVD Partizan sem skušal vzbuditi na
“tezovici ponovno športno aktivnost v okrilju šole, vendar, če jočemo ta položaj dobro razumeti, moramo poseči v preteklost. S1VD Partizan je v času svojega vrhunca združeval množico panog, eiovalo pa je tudi učinkovito amatersko vodstvo, tako daje bila POrtna aktivnost glede množičnosti kot tudi glede uspešnosti na boki ravni. Vse to pa se je po razpadu tega društva, ko so mu bili j odvzeti nekateri objekti, razšlo. Društvo je zašlo v popolno s|jj Mrtvilo. Delno je bil vzrok za prenehanje zanimanja za šport tudi jul! a’ ča si TVD Partizan, organiziran na volonterski osnovi, ni ,,1« orogei privoščiti redne strokovne vadbe. Dandanes ni več mogoče '3 na!*' nekoga, ki bi brezplačno opravljal organizatorske in sdmini-jj trativnc posle, zato smo pri nas, prenesli središče športne aktiv-?°st* na šolo, ki tovrstno delovno silo že ima in tudi osnovali bko športno društvo, ki pa je dosegljivo ne le osnovnošolcem, 'Parveč tudi ostali mladini. V času, ko je začelo delovati ŠSD, (jjllj si prizadeval tudi za izgradnjo košarkarskega igrišča, prvega ,v»i| P°niembnejšega objekta za športno aktivnost na šoli in v vasi. Ob jvaiJ Pomoči OZTK, občinske skupščine in «
W sm0 ■ in11 niso
'J •—"jvi wz.nv, oocinsKe sKupscine m s prostovoljnim delom, vi* mo do tega objekta res prišli, vendar pogoji za vadbo kljub temu
postali idealni, ker smo v primeru slabega vremena in pozimi
Vc?';lni na neprimerno šolsko avlo.
Mladine danes stalna vadba ne privlači več, športno igro sprc-nPnajo bolj kot rekreacijo, zato je tudi vedno manjša pripravlje-
, za redno obiskovanje treningov. Čeprav je odšlo iz osnovne že precej generacij mladih, i^j	■	■	- ■	■
ni!
S-
5
! S 1*
* * * s s
*
* N S
*
5
S
I
!
*
S
%
s
§
5
s
lfa
alfi !“lu že precej generacij mladih, ki so bili deležni sistematske in i:l r°kovnc vadIve, čeprav mladina v osnovni šoli dosega lepe -llj sPehe v košarki, krosu in tudi v drugih športnih panogah, pa se k«! ^ mladina po končani osnovni šoli odpoveduje tej vrsti udejstvo-
0	^ m se raje predaja cenenim in lažjim oblikam razvedrila. Ijd £.endar sem mnenja, da telesno vzgojo potrebuje vsak mlad in star
J v j76*1’ Pa nai jc delavec, kmet ali intelektualec. Ker je vedno uffl 0?“Je levilo mladih za vojaško službo nesposobnih, kar zmanjšuje . bnnbn0 moč države, ker sc z zanemarjanjem športne aktivnosti 4j| a,d| zmanjšuje delovna sposobnost ljudi, je povečana športna ^	Pon110'’1 V 'nteresu družbe- Ta bi morala s svojimi prispevki na
dročju propagande in za izboljšanje razmer več prispevati. t(, /'aradi pridobitništva in potrošniške miselnosti okolja, v kate-mladi žive, ti po končani osnovni šoli izgube interes za orga-sj 'rar|o vadbo. Z zgraditvijo nove telovadnice bodo pri nas na-|1 im i e'° d°bri pogoji za telesno-vzgojno udejstvovanje. Vsak bo
1	nit mož-nost. da bo objekte uporabljal, vendar pa le pod strokov-ve.! v°dstvom in po določenem urniku. Kdor namreč čuti za-
l/ j S n° potrebo po športnem udejstvovanju, lahko za to tudi nekaj '* e’ ta^° da se podredi delu pri skupni vadbi. Le red lahko pekovi določeno trajnost objekta. Ce se bo s tem objektom no ji3 aktivnosl mladine izven osnovne šole, obstoji tudi mož-
j Ponovnega osnovanja samostojnega športnega društva. a izboljšanje stanja v športni aktivnosti imajo nedvomno ko vlogo ravnatelj, vsi pedagoški delavci na šoli, posebno pa el« -oj- telcsne vzgoje. Kot aktivnosti posebnega pomena za družili’1 Žar-' n,oraj° posvečati ustrezno pozornost. Do kakšne mere pa se pa?^ Posvečajo temu v svojem življenjskem in delovnem okolju, jrf šp0Je Pmcej odvisno od njihovih osebnih interesov. Mene osebno mi J ^ posebej privlači, ker se v njem vseskozi tudi sam
< S^stvdi’
em. Zato sem tudi rad pripravljal in omogočal razne in vseskozi v tem smislu vplival na kolektiv, sem nudil fizično pripravljenost za to dejavnost in žrtvoval
pravl mnoP° Prostega časa. S prepričevanjem, uslugami in pri-*acH- n0Sti° za Uvedbo tekmovanj ter sodelovanjem pri organi-sem znova skušal obuditi športno mrtvilo na vasi. ku1( ’ k°ncu bi povedal še to/da me ob formiranju telesno-d>ira nit' skuPll0st' navdaja bojazen, da bo to. le nov organ za tivnj,nje 'n razdeljevanje sredstev ter zaposlitev novih administra-za ji, delavcev poleg tistih, ki so že zaposleni v OZTK. Dveh teles tlrilj. ^ funkcijo res ni treba. Samo povečanje članstva športnih strok';V 'n i'lovda objektov naj bi pogojevalo povečanje števila °Vnih delavcev in administrativnega aparata. C. MRAVLJE

ko društva in klubi namerno pretiravajo ter skušajo na ta način pridobiti sredstva, katera potem porabijo nenamensko ali bolje povedano za nekaj popolnoma drugega kot pa so planirali in za kar- jim je družba namenila sredstva. Seveda bi lahko tako- delo brez realnega obveščanja športnih delavcev v zvezi vodilo v administrativno reševanje problemov; torej le na papirju, športni objekti pa bi na primer propadali. Zato tudi odločitev UO OBZTK, da neposredno sodeluje ter se ,.vmešava" v dejansko problematiko svojih osnovnih organizacij. Vsekakor je politika Občinske zveze za telesno kulturo Vič-Rudnik politika množičnosti; omogočiti torej potrebne pogoje za široko udejstvovanje čimvečjega števila ljudi v športu in telesnovzgojni dejavnosti. Potrebno je vestno vzdrževanje obstoječih objektov, da bomo zgradili čim več novih, kar bo spodbudilo k večjemu vključevanju ljudi med športnike in športne delavce. Ni potrebno še posebej poudarjati, da bo tako lahko primerjalo svoje sposobnosti v športu še več ljudi: predvsem na tekmovanjih, ki so zunanja manifestacija množičnosti. Ob obiskih posameznih športnih organizacij se člani UO resnično spoznavajo z delom organizacije in s tistimi problemi, ki jih je potrebno najhitreje rešiti. Med desetletno tradicijo takega načina dela z društvi in klubi so člani UO spoznali, da je potrebno sredstva za vzdrževanje in investicije nameniti klubom posebej po predloženem načrtu vzdrževalnih ali investicijskih del iti ta sredstva neposredno zagotoviti izvajalcu. Denar pa, ki je namenjen za funkcionalne izdatke društev ter klubov in posebej za njihove treninge in tekmovanja, naj bo v njihovem neposrednem upravljanju,, seveda v skladu s programom dela. Ravno tako zveza neposredno zagotavlja sredstva športnim strokovnjakom, ki delajo v organizacijah kot trenerji prednjaki ali vaditelji. Zveza seveda tudi svetuje organizacijam najboljše oblike dela. Organizaciji, ki ima nerešljiv problem, lahko prav člani UO ob obisku sugerirajo rešitev. Saj so morda ob obisku pri nekem drugem društvu spoznali,, enostavno rešitev prav takšne naloge. Marljivi delavci zveze tako tudi prenašajo izkušnje, ki jih posamezna društva neposredno sploh ne bi izmenjala. V sedanjih razmerah je njihovo delo že nepogrešljivo. Zaupanje, ki so si ga ustvarili pri svojih osnovnih organizacijah, je seveda toliko večje, ker so si to delo naložili sami ter ostali pri tem resnični amaterji.
JOŽE GERKMAN
Na Rakovniku novi rokometaši
Pred leti so bili rokometaši Krima republiški prvaki, člani so prišli celo med osem najboljših v državi. Vse tekme so bile dobro obiskane, vse je živelo s športniki. Toda pomanjkanje sredstev, odvzem nogometnega igrišča, vse to je vodilo do propada. Nekateri rokometaši propadlega Krima danes v Ljubljani trenirajo mladi kader.
Na pobudo tov. Virensa pa so preostali stari rokometaši, ki še niso izgubili navdušenja za ta šport, organizirali novo rokometno sekcijo. Pri mladini jc ta pobuda naletela na odziv. 40 jih je že vključenih, sredstev je malo, težave so velike, največjo težavo pa jim je vsekakor rešila šola Oskarja Kovačiča, ki jim je ponudila brezplačno uporabo igrišča in garderobe. Bojijo se, da bi treningi motili pouk, toda sama lokacija šole je taka, da je hrup železnice, Dolenjske ceste in še strelišča le močnejši. Upajo, da zaradi tega ne bodo naleteli na nove težave.
ANDREJA VORINA
Skupina modelarjev z osnovne šole Škofljica je tekmovala z zmaji na tekmovanju mladih tehnikov v počastitev 80. rojstnega dne maršala Tita. Tekmovanje je organiziral mestni odbor LT. - Foto Boštjan Novšak
MNOŽIČNA REKREACIJA BREZ MNOŽIČNOSTI
Trim steza »Marija Vera«
Kot je znano, so pred slabimi tremi meseci na obronkih Rožnika v neposredni bližini Čada odprli drugo trim stezo v našem mestu. Imenuje se ,,Marija Vera". Je sicer precej krajša od one v Mostecu — dolga je 1600 metrov in ima 15 postaj -vendar je po mnenju nekaterih strokovnjakov zaradi precejšnjega vzpona za poprečnega občana kar malce prezahtevna. Trim stezo „Marija Vera" jc pripravilo in uredilo, podjetje Rast, ki jo tudi vzdržuje. Športni strokovnjaki pri občinski zvezi za telesno vzgojo pa nad tovrstnim vzdrževanjem precej negodujejo, češ da jc tudi tovrstna rekreativna steza, ki poteka v pravi naravi in je pravzaprav del nje, vse prej kot dobro vzdrževana, skratka prepuščena je sama sebi.
Kako pa je bila v teh nekaj mesecih obiskovana? Za trim stezo v Mostecu navajajo dnevno udeležbo" med tristo in štiristo obiskovalcev, za „Ma(rijo Vero" pa sicer statističnih podatkov še ne navajajo, vendar iz opazovanja sklepajo, daje dnevno ne obišče dosti več kot petdeset obiskovalcev.
Dokaj lepo urejena trim steza v neposredni bližini mesta, pa tako malo obiska? Občinska zveza za telesno kulturo pripisuje glavno ,,krivdo" nezadostni propagandi. „Več bi o tem morali pisati tako v Naši komuni, več v dnevnem časopisju, na
^ 'etos: otvoritev balinišča Kluba upokojencev Rudnik. e«kali, da bi se povabljeni predstavniki veselili skupaj z
SDK je zaživelo! Po treh letih svojega življenja je pokazalo uspehe v nogometu, pri strelcih, pa tudi pri smučarjih. Na novo sta ustanovljeni rokometna in balinarska sekcija.
V nogometu so člani osvojili prvo mesto v ljubljanskem prvem razredu NPL in se plasirali v podzvezno ligo. Mladinci so osvojili 5. mesto, kar je izreden uspeh in spodbuda za člane, da bodo imeli za seboj žc uspešne naslednike. Izreden uspeh so dosegli pionirji s 4. mestom.
Nogomet množično privablja mladino iz daljnega okoliša, društvo pa jih zaradi slabega finančnega položaja ne more sprejemati v toliki meri. Najhujši problem je samo igrišče, kije največja rakava rana za domače in goste; leš na igrišču je često povod težkim poškodbam.
Strelci so z malokalibrsko puško mladinski prvaki Slovenije in tretji v zveznem tekmovanju.
Smučarji se pospešeno pripravljajo na zimsko sezono. V oktobru bodo uredili smuk in slalom proge in obnovili 28-metrsko skakalnico. Ponovno bo razpisan tradicionalni golovški smuk. Želeli bi, da bi z ozirom na idealne terene, idealne pogoje za smučarske teke in za prirejanje raznih, začetnih in nadaljevalnih tečajev, pristopila ludi smučarska zveza Slovenije.
Na novo jc organizirana balinarka sekcija, ki zaenkrat gostuje na ujem igrišču.
TRIM KABINET
TVD Partizan Trnovo preureja del telovadnice za TRIM kabinet. TRIM kabineti so čedalje pogostejša oblika sodobne rekreacije občanov, katerim se v tako urejenem prostoru s primernimi pripravami omogoča vzdrževanje telesne kondicije in psihične sprostitve v tempu vsakdanjih dolžnosti.
Marljivi delavci Partizana Trnovo upajo, da bodo slovesno odprli prepotrebni „TRIM kabinet" že v začetku meseca novembra.
S. M.
trim bi morali občane opozarjati predčasno, ne pa pisati sedaj, ko je trim žc tu," tako mi jo dejal športni delavec. Jože Mešl, ko sem ga naprosila, da kaj pove o izkušnjah s trimom. Morda bi lahko o tem več pisali v časopisih, vendar naj pripomnim, da propaganda v javnih občilih ne more biti večna, pa tudi ne edina, Sprašujem se, kaj so za propagando napravili pri občinski zvezi za telesno vzgojo? V sodobni družbi propaganda v. časopisu še daleč ni edina in vsemogočna, propagandne akcije v šolah, podjetjih s strani športnih strokovnjakov in še kaj, pa bi bile same po sebi verjetno bližji in-večji korak k boljši udeležbi na rekreativnih stezah pa tudi na drugih športnih področjih.
J. D.
Pokal mladosti ŠD Mokerc
Končdno je tekmovanje za Pokal mladosti na ljubljanskem območju. V finalni tekmi se je ŠD Mokerc pomeril z .vodečo ekipo v LCRL Kamnikom in ga po izredno dramatični igri premagal po dveh podaljških in streljanju sedemmetrovk s 26:25 in tako osvojil lep pokal ter se uvrstil med 16 najboljših ekip, ki so nadaljevale s tekmovanjem V območju Slovenije. Žreb nam žal ni bil najbolj naklonjen, saj nam jc v osmini finala dodelil za nasprotnika drugoligaša Sevnico, kateri smo se s premišljeno igro v napadu in borbenostjo v obrambi izredno dobro upirali in izgubili le z 22:19 ter se poslovili od nadaljnjega tekmovanja za pokal.
ŠD Mokerc je v pokalnem in prvenstvenem tekmovanju nastopil v naslednji postavi:	Meglič Franc,
Jakša Miro, Železnik Franc, Jakopin Boris, Smole Tone, Pucihar Tone, Gabrijelčič Miro, Bolha Janez, Grum Miro.	MIRO JAKŠA
Na Krimu znova uspešni športniki
Medtem ko so se fantje v nič kaj toplem vremenu podili za žogo, mi je Franc Virens, zaslužni delavec za telesno kulturo, govoril o uspehih športnega društva Krim in njihovih problemih. Med razgovorom sem si zabeležila naslednje.
Tov. Virens je z uspehi zadovoljen, vendar kljub tenru ni brez skrbi. Njegove zadnje besede so bile: „Zopet apeliram na staro pesem. Dtmšr in „volonterei"!
ANDREJA VORINA
Ustanovili smo Športno društvo
Privržencem športa je prav gotovo znano delovanje TVD Partizana Podpeč pred nekaj leti. O njihovih uspehih pričajo številna priznanja, občinska kot tudi republiška. V zadnjih letih pa je njihovo delo zamrlo. Zato smo v Preserju ustanovili ŠD Krim, ki je gojil samo namizni tenis in košarko. Igralke namiznega tenisa ŠD Krim so doživele v pol leta prav meteorski vzpon iz popolne anonimnosti do osmega mesta v Sloveniji, in to tako pionirke kot tudi mladinke. Zaradi razcepljenosti fizičnih in materialnih sil smo obe društvi sredi poletja združili v Športno društvo Podpeč - Preserje. Novo društvo goji naslednje športne panoge: atletiko, namizni tenis, nogomet, košarko, kegljanje, smučanje in streljanje. Za tako majhen kraj sila širok spekter dejavnosti in veliko število aktivnih tekmovalcev, že sedaj, v obdobju aktiviranja, jih imamo okrog 200.
Nogometaši so že pričeli tekmovati. Po treh kolih vodijo v NPL, 1. razred B. Dosegli so naslednje rezultate: Enotnost 0:0, Mirno so premagali z 6:4, ravno tako izredno grobe igralce iz Vodic z 2:0. Za ureditev igrišča, nakup mrež za gole in registracijo, so sami založili žc 2400,00 dinarjev. Za bližajoča tekmovanja pa se pripravljajo tudi že drugi igralci. Košarkarji trenirajo v Notranjih goricah, ker njihovo igrišče v Preserju še ni urejeno. V telovadnici v Preserju pridno vadijo tekmovalci namiznega tenisa in pričakujejo še, boljših rezultatov, koFv pretekli sezoni. Za jesenske krose se pripravljajo atleti, ki nadaljujejo tradicijo dobrih atletov iz Podpeči. Trenutno pa še nimajo prostorov za vadbo kegljači in strelci.
IVAN ZALAR
Ogenj upepelil čolnarno kajak-kanu kluba LBD
Tik pred zaključkom kajakaške tekmovalne sezone, ko se jugoslovanski kajakaši in kanuisti na divjih vodah zberejo na tradicionalnem tekmovanju za Funov memorial, je med kajakaške delavce kot strela udarila vest, da je pogorela čolnarna najmočnejšega kajakaškega kolektiva v državi. Čolnarno so uporabljali člani kolektiva in tudi tekmovalci za svojo športno rekreacijo. V njej je bilo 25 turističnih čolnov, ki so bili ročno delo in jih je večina lastnikov napravila sama. Škoda, ki jc nastala, je neprecenljive vrednosti, saj so bili čolni vsak zase enkratna stvaritev, unikat. Popolnoma zavrta pa je s tem tudi športna rekreacija, ki je bila v kajak kanu klubu ena od osnovnih dejavnosti. Vsekakor bo potrebno takoj ukrepati in omogočiti, da se ta že kar tradicionalna dejavnost kluba.znova obnovi. Pri tem bi morale pomagati vse družbene telesno kulturne organizacije in tudi iz proračuna občinske skupščine Vič-Rudnik bi morda odškrniii nekaj sredstev. Vsekakor pa se bodo morali potruditi člani kajak kanu kluba. Preboleti bodo morali to nesrečo ter tudi sami pomagati s svojim prostovoljnim delom.
J. G.
Košarkarji Trnovega ostanejo v ligi?
Čeprav so košarkarji Trnovega, člani I. A republiške lige, ob nedavno končanem prvenstvu zasedli deseto mesto (od 12 moštev), jim to ne zagotavlja obstanka v ligi. Možnosti za izpad so sicer 'samo teoretične, kajti vse je odvisno od uvrstitve slovenskih predstavnikov v II. zvezni ligi (zahodna skupina). Poglejmo, v katerem primeru bi Trnovčani morali zapustiti I, A ligo in se preseliti v 1. B ligo.
Prvi dve plasirani moštvi LA republiške lige, Ilirija in Celje, sta si na kvalifikacijskem turnirju v Splitu zagotovili sodelovanje v 11. zvezni ligi, tako da bo Slovenijo v tej ligi zastopalo pet predstavnikov: Slovan, Rudar (Trbovlje), Domžale, Ilirija in Celje. Prazni mesti v L A republiški ligi (namesto Ilirije in Celja) sta po-polnila prvak L B lige Litija ter dnt-goplasirani Fructal iz Ajdovščine.
Iz II. lige bosta izpadla najmanj dva kluba, največ pa trije (v primeru, če bi iz I. zvezne lige izpadla 2 kluba, ki bi se morala vrniti vil. ligo - zahodna skupina).
Ce bosta iz II. lige izpadli dve slovenski moštvi, potem morata iz L A republiške lige 11-plasirani Kroj in zadnjeuvrščeni Branik. Kolikor pa bi se na koncu prvenstva v II. ligi znašli na repu lestvice trije slovenski predstavniki in bi vsi trije morali zapustiti ligo v tem primem bi usoda doletela 1 rnovčane. Seveda je ta varianta najbolj nenavadna, skoraj nemogoča, toda žoga je okrogla . . .
C c ocenjujemo igro I rnovčanov v letošnjem prvenstvu, moramo reči da so razočarali, kar še posebej velja za prvi del prvenstva, ko so zmagali vsega dvakrat prvo zmago pa so dosegli šele v devetem kolu!
Start v jesenskem delu prvenstva za moštvo trenerja Mihe Lokarja pa je bil več kot uspešen. Bo zanesljivi zmagi doma proti Radenski in v Kranju proti Triglavu, je bilo pričakovati nagel vzpon Trnovčanov proti sredini prvenstvene lestvice.
Tako se je tudi zgodilo, saj so po nepričakovani zmagi v Mariboru proti Marlesu (5. kolo) bili že skoraj na varnem. Vendar pa je forma Trnovčanov v nadaljevanju zopet močno padla in rezultat slabe igre trije zaporedni porazi, ki so jih zo-jset potisnili na samo dno lestvice. Predvsem moramo omeniti izredno pomembno tekmo na domačem igrišču z moštvom Novoteksa. Že dobljeno srečanje so Ljubljančani izgubili v zadnjih trenutkih tekme, s tem pa tudi dve zlata vredni točki; dve točki, ki jih bosta morda stali izpada iz lige . . .
Ko je Trnovčanom šlo za biti ali ne biti, so v dveh derbijih začelja s precejšnjo težavo premagali najprej Brnik, potem pa še Kroj, v zadnjem kolu pa so izgubili na Jesenicah, vendar kljub temu zasedli deveto mesto (zaradi boljše razlike v koših), Jeseničani pa so bili deseti. Vendar pa pravilnik KZS pravi, da v primeru istega števila točk ne odloča boljša razlika v koših, ampak se mora odigrati tretja tekma. To srečanje je bilo že odigrano in sicer na nevtralnem igrišču v Kranju, Jeseničani so bili za las boljši (zmagali so s košem razlike 83:81) in si zagotovili deveto mesto, mesto, ki zagotavlja obstanek v ligi.
Trnovčani, ki so deseti, pa bodo čakali do končnega razpleta v 11. zvezni ligi, ko bo znana njihova usoda . . .
NIKO ŠOŠTARIČ

■
■
S
■
■
■
š
■
■
8
8
i
Grem, greš, gre — v kino
r
KAJ BOMO GLEDALI NOVEMBRA
■I
i
m
i
š
Za začetek precej mračna ameriška psihološka kriminalka TEROR IN STRAST režiserja Curtisa Harringtona z zanimivim zapletom. Glavno vlogo so zaupali francoski igralki Simone Signoret, sicer ženi Vvesa Montanda. Poleg nje igrata še Katharine Ross in James Caan. George Ardisson, Anthony Ghidra in Pedro Sanchez so protagonisti v italijansko-ameriškem rvesternu MOJ REVOLVER MOJA PRAVICA režiserja Glenna Davisa. Cia-mango išče morilca svojih staršev. Verjemite: najde jih in se -vmes je najmanj sto trupel - maščuje. Svojevrsten je ameriški pustolovski film NED KELLV, zgodba o nekakšnem ameriškem Robin Hoodu. Vlogo je režiser Tony Richardson zaupal slavnemu pevcu Micku Jaggerju in prav tako znani (bolj po škandalih) pevki Marianni Faithful. Zanimiv film o baje resnični osebnosti bujne ameriške zgodovine, banditu, revolverašu, morilcu in človeku, ki se tepe zoper nasilje. Dva naslova: DJANGOV SIN in REVOL-VERAŠI sta jasna kot solza! Dva vvesterna, oba iz zdaj že pre-skušene italijanske (špageti) kuhinje, oba v angleški verziji in oba z italijansko-španskimi igralci, ki so si omislili angleška imena. Torej — oba filma za preganjanje dolgčasa. Sledi duhovita, pa tipično francoska bolj komedija kot drama z naslovom MALO, VELIKO, STRASTNO (Un peu, beacoup, passionement) režiseija Roberta Enrica, ki nas je že marsikdaj presenetil. Glavno vlogo igra še kar mladostni Maurice Ronet; 40-letnega flavtista, očeta dveh otrok, ki se na neki turneji zaljubi v mlado Jugoslovanko Nedo. In to igra - spet francoski smisel za humor! - naša Neda Arnerič. Prikupno. Sveže. Neponarejeno, Kar pomeni, da je to vendarle odvisno od režiserja. Ameriška igralka Faye Dunaway (poznate jo iz „Bonnie in Clyde“) ima glavno vlogo v francoski krimidrami NA ROBU BLAZNOSTI režiserja Reneja Clemcnta. In če dodamo še NEPREMAGLJIVE z Johnom Waynom in Rockom Hudsonom, ki ga je zasnoval mojster ameriškega vvesterna Andrevv McLaglen, smo vam v grobih obrisih predstavili filmski spored, ki ga boste verjetno videli v kinu Vič. Naj pa tokrat seve ne pozabimo na enega ali dva filma, ki ju najbrž ne boste zamudili, čeprav ne bosta na Viču. Tu je predvsem slavni James Bond, agent 007 v ameriškem filmu V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA režiserja Petra Hunta (glavna vloga George Lazenby, ki je bil zamenjal Seana Conneryja) in še film LJUBEZENSKI STROJ Jacka Haleya, tipična ameriška ,,bussines-comedy“, ki se prilega tudi našim razmeram.
M. L.
KAJ RES NOVA »KOMUNA« NA VICU?
Kino „Vič“ je fosil. Kot prenekatera viška ali ljubljanska
stavba, ki služi javnosti. Ampak v kinematografski dvorani se to prej vidi. In občuti. Čuti kajpa tisti, ki ima dvorano v (družbeni) lasti. Ljubljansko kinematografsko podjetje čuti zelo konkretno: vse manj je gledalcev v dvorano, ki diši po prednikih in starinarni. Ne rečemo: spodobne projekcije filmov. A vrat vseeno boli, če sediš kje spredaj. Že lani so šušljali o adaptaciji. Zdaj so na podjetju sprevideli, da bo dvorano rešila le popolna rekonstrukcija. Poklicali smo (zdaj že novega) direktorja, Alberta Vodnika. Je tudi z Viča doma. In vprašali, če novica o novi „Komuni" na
Viču drži. Odgovarja: „Uradno še nič ne izjavljam. Zasebno pa ‘ rič i
povem, da Vič mora dobiti novo dvorano. Zdaj jo kuhamo. Zapisujemo ideje. In načrte bomo dali delat. Potlej bomo iskali najboljšega (najcenejšega) izvajalca. Potem bomo bržčas čez po letje 73 dvorano zaprli in jo tam pred prihodnjo zimo posvetil svojemu namenu. Glede nove „Komune“ pa tole: evropski stan dardi nakazujejo manjše dvorane z največ 400 sedeži. In dovolj udobja. Temu zgledu bomo skušali slediti. Tembolj, če nam bo tudi družba pomagala."
LJUBLJANSKO KINEMATOGRAFSKO PODJETJE PIŠE PREDSEDNIKU SKUPŠČINE OBČINE
■
i
■
■
■
8
Spoštovani tovariš predsednik!
Pričujoče pismo vam pošiljamo v prepričanju, da je problem, ki vam ga želimo razložiti, vreden vašega priporočila pred občinsko skupščino.
Naše podjetje sega s svojimi kinematografskimi dvoranami Komuna, Union, Šiška, Vič, Sloga in Sava tudi na področje vaše občine in je torej pomemben kultumo-zabavni dejavnik med občani.
Pester filmski spored in udobno osebno gledalčevo počutje bogatita vrednost te dejavnosti in predstavljata naš delež v vaših naporih, da bi bilo občanom dobro.
Razvoj družbene ravni in velik napredek v stanovanjski kulturi vplivata na zahtevnost kino-obiskovalca-občana glede udobnosti v kinematografski dvorani in terjata, da le-te nenehno izboljšujemo in moderniziramo.
Najbrž vam je znano, da smo v zadnjih treh letih povsem preuredili dvorani Komuna in Union in to iz lastnih sredstev.
Pred nami pa so nove naloge, ki jih bomo začeli reševati že v začetku prihodnjega leta: popolno obnavljanje kina Vič, modernizacija sedežnega fonda kina Šiške in delo na investicijskih projektih Bežigrad, Moste in Center.
Vse te naloge terjajo velika vlaganja in dolgoročna usmerjanja razpoložljivih lastnih in drugih sredstev.
Ker so, kot smo že omenili, urejeni kinematograji interes sleherne urbane družbe, razumljivo pričakujemo od le-te tudi razumevanje glede finančnih obveznosti našega podjetja do vaše skupščine. V mislih imamo občinski prometni davek, ki smo ga dolžni odvajati v smislu odloka mestnega sveta z dne 25. 12. 1968 po stopnji 5 % od doseženega bruto prometa Ta predpis je v Sloveniji v veljavi le še na področju ljubljanskih občin, vtem ko so se vse druge slovenske občine odrekle temu davku in ga namensko prepustile kinematografskim podjetjem.
Verjamemo, da so ljubljanske občine bolj obremenjene z mnogimi zahtevki po finančni pomoči in da je zategadelj njihova skrb za proračunska sredstva večja in odgovornejša, vendar pa sodimo, tovariš predsednik, da bodo odborniki sprejeli vaše priporočilo za oprostitev plačevanja prometnega davka našemu podjetju oziroma za njegovo namensko uporabo, če bodo vedeli, da to pomeni novo kinematografsko dvorano ali posodobljenje obstoječe.
Najbrž boste potrebovali podrobnejše podatke za lastno oceno tega problema, za njegovo obravnavo na kolegiju predsednikov ali za predlog odbornikom. Vse potrebne podatke vam lahko na vašo željo ustno ali pismeno predložimo, kadar boste želeli. Prosimo vas, tovariš predsednik, da naš predlog dobrohotno sprejmete in ga podprete.
Zahvaljujemo se vam in vas tovariško pozdravljamo.
Direktor
Kinematografskega podjetja Ljubljana ALBI-RT VODNIK
■
8
■
!
■
■
:
i
s
■
8
■
■
8
88
■
MODEL
CITROENA
NEMŠKO
MOŠKO
IME
DELO
ENEGA
DNE
OPUS
CITATUM
VSTOP V PROSTOR
IZDELKI IZ ŽGANE GUNE
ČETRTI
RIMSKI
KRAU
PRVI LETALE!
ALEC
VAUSCE
3IVJ UMRLIH PRI RIMLJANIH
SLAPOVI
FINSKE
REKE
VUOKSI
EKSPLOZ.
TELO
SOVJETSKI
MEDNAR.
v Šahu jlVO)
SVETLO
ANGLEŠIO
JAJČECE
UŠI
RIBA
SLANIK
GL. MESTO KAZAHSTANA
ZLITINA BAKRA IN CINKA
U F* DAN JE MORJA
Ž. IME
SIN ZEUSA IN EGINE
ČLOVEK KI HUNI BOLE ZEN
TOPLICE
V
BELGIJI
NAŠI
RAZGLEDI
DOPOLDAN. FILM. PRED ■TAVA
TESLA
■NIKOLA
RADIKAL
PENTANA
DELAVEC
TEŽAŠKIH
DEL
IME AM. IGRALCA ~ INNA
18»
PAPEŠKI
ODPOSLA-
NEC
KOVINA (V )

SKANDI -
NAVSKI
DROBIŽ
POŽELENJE
AM. SATIRIK (GECRGE)
TRŽIŠČE
HRV. OPER.
PEVKA
(MARJANA)
BOGDANA
STRITAR
VRAŠČEN
DEL
GR. BOGINJA ZMAGE
LOVEC
ŽAB
SL.SKAKA-
:vvišk
LECV (BRANKO)
OPNA, MEMBRA-
GRŠKA 1 KRAJINA
SLO/. PISATELJ
( JANEZ)
GOLI KI Sl
jih Zabije moštvo
'R.SKUPINA NAROD.
ANTE
KOVAČIČ
REKA
PAD
NAUK O ENERGIJI
OSLOV * \S
KRITIK
FINCI
LETOVIŠČE OB KVAR-NERU______
IVAN
POTRČ
DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI
NEPROFE-
SJONALEC
VULKAN NA FILIPI*
NOVODOB-
NA
BOLEZEN
SARAJEVSKA TCV. KOLES
DEJANJE
OB
ODHODU
DEL GARDEROBE
IGOR
PRETNAR
TRETJE
SLOV.
MESTO
DUH IZ .VIHARJA*
POKRAJINA
VIETNA-
TLECA GMA DA DRV
GRADBENI
MATERIAL
IME SLOV.
SKLAD
KOGOJA
SLAMKJA-ČA
BIZANTINSKI ZGODOVINAR
POLJSKA
CVETICA
OZIRALNI
ZAIMEK
LETNI
GOZDNI
POSEK
PRITI
CA
AFRIŠKA
DRŽAVA
ŠPANSK'
spoln*1*
VERDIJEVA
OPERA
ZNAMKA IT. KAMIONOV
ULITA TISKARSKA ČRKA
ŽGANA
PUAČA
2 ELE** |5 OKS*1 [

M'
MILIČNIKI SO PRI OPRAVLJANJU SLUŽBE V ŽIVLJENJSKI NEVARNOSTI
Surovi napadi na miličnike
i«
.J
ris
'»alt
S
fai
Napadalce na miličnike čim ostreje kaznovati!
Časopisni stolpci so v zadnjem času vedno bolj polni porot miličnike. Ti napadi na varuhe reda in miru so večkrat z vozili, ko jih
joročil o napadih na
skušajo povoziti, še večkrat pa so miličniki’žrtve grobih fizičnih napadov. Miličniki, ki posredujejo na željo občanov in varujejo splošne interese, so tako večkrat v življenjski nevarnosti in le njihova izšolanost in prisebnost jim je že večkrat rešila življenje. Ljudje se namreč dostikrat ne ustrašijo sredstev, ko jim miličniki skušajo preprečiti njihove izgrede. V zadnjem času je, kot smo že omenili, vse več takih napadov in ti dajo misliti. Opazno je tudi, da ljudje večkrat ne skušajo pomagati miličnikom, temveč stoje neprizadeti ob strani, ko je miličnik v nevarnosti. To kaže na neodgovornost, saj bo morda taisti miličnik jutri varoval njega oziroma njegove interese. Zakaj je v zad-njem času porast takih napadov, je težko reči. Verjetno jih je spodbujala naša dosedanja sodna praksa, kije premalo strogo obravnavala ^napade na varuhe reda in so se izgredniki in napadalci miličnikov »izmazali" z nizkimi kaznimi. Taki napadi so v zadnjem času ostreje kaznovani, kar je nedvomno pravilno, saj taki napadi vodijo k anarhiji, česar si kot urejena in demokratična, socialistična in samoupravna družba res ne moremo privoščiti. Takih primerov je bilo v zadnjih tednih nekaj tudi v naši občini. Tako je pred dnevi voznik vespe skušal povoziti miličnika, ko gaje v Rožni dolini hotel ustaviti. Miličnik je bil na vso srečo toliko priseben, da je odskočil in se tako obvaroval poškodb, če ne morda celo najhujšega. V zadnjem mesecu pa so dvakrat tudi fizično napadli miličnike, ki so prišli na željo občanov.
uro, umazali in raztrgali obleko, kapo in kravato. Gumijevka pa Jj? izginila. Zaradi dobljenih poškodb je moral miličnik v bolnišnico in ‘.mi/TO mogel opravljati svojega poklica. Miličnik, kije varoval red in mir,jc D Ja, izpostavljen nevarnosti, dobil pa je tudi poškodbe.	inPT 1
Napadalci se bodo morali zaradi napada zagovarjati pred sodiščem bi bilo, da kazni ne bi bile prenizke, saj sc bodo sicer taki prime11’ lleic bodo ostro kaznovani, še ponavljali v večjem številu.	|pil|
Zakaj so sploh začeli bratje Jaklič razgrajati? Vsemu je spet |M|
n«t	•	.
alkohol, saj v treznem stanju verjetno ne bi tega storili. Pri Anton
jutra zidali hišo na Brezovici in ves čas pili pivo in žganje. Na ,,C^L0|, L 1 odšli popivat k »Prahu" in tam razgrajali, kar je imelo za posledico zgodbo. Napadalca Anton in Boris sta priznala, da so vsi trije P £1(1 miličnika, medtem ko Ivan trdi, da je le gledal.	, 11v<r|’,W
Drugi primer, ki se je zgodil pred dnevi, pa, kot prvi, poldul® 50*! misli. Miličniki so zastopali interese občanov in preprečevali krajo »n j zato v življenjski nevarnosti.	.-ir/irH
Na postajo milice Vič-Rudnik je prišel prijavit občan, da mu
rsa postajo muicc vic-i\uum*. jc prisci piyavu oocan, ua kradejo koruzo na polju. Prosil je pomoč, ker je menil, da so napao* njivi in naj bi miličniki posredovali in preprečili nadaljnjo krajo. »ji sam opozarjal tatove, vendar so mu le ti zagrozili, da ga bodo ubili. .^Ir dal miru. Kmetu pa jasno le ni bilo vseeno, če mu kradejo težko
pridelke. Na njegovo prijavo so odšli v Vnanje Gorice, kjer seje to0^ miličniki. Na njivi ni bilo nikogar več. Miličniki so poizvedovali H1 odpravili k osumljeni hiši-oziroma stanovalcem te hiše. Pred h**0’ rišču, je bilo resnično velik kup ličkanja. Zato sta šla miličnika želela govoriti s stanovalci. Miličniki so povabili osumljenega	f.9'!
1 dvorišče. Komaj pa so stopili skoz*
Pred mesecem dni so postajo milice Vič-Rudnik obvestili iz bifeja »Prah"
na Cesti na Loko, da vinjeni gostje delajo nered. Patrola nrihce je
odhitela v bife in tam res našla razgrajače. Nered so delali ANTON JAKLIČ iz Ljubljane, BORIS JAKLIČ z Jesenic in IVAN JAKLIČ iz Ljubljane. Trije bratje so povzročali težave ne le gostilničarki, temveč tudi gostom. Anton Jaklič je razbil steklenico piva in so ga zato miličniki popisali in odstranili iz lokala. Z njim sta odšla tudi vinjena brata. Ni minila še ura, pa je morala na gostilničark in poziv patrola milice še enkrat posredovati zaradi že omenjenih razgrajačev, ki so se vrnili nazaj v gostilno in ponovno delali nered- Takoj ko so se razgrajači vrnili v gostilno, je eden od njih udaril gostilničarko Terezijo Prah. Ko je prišla patrola v bife, pa so napadalci bratje Jaklič že ušli po Opekarski cesti. Patrola jih je zasledovala in pri trgovini Mercator tudi dohitela. Tedaj so se napadalci razbežali na različne strani, Anton Jaklič pa se je skril v bližnjo nedograjeno hišo. Miličnik mu je sledil in ga skušal aretirati, tedaj pa sta skočila na miličnika še Boris in Ivan. Vsi trije so nato složno začeli pretepati miličnika. Da bi kdo imel vsaj malo usmiljenja ali pazil, kam udari varuha reda, ni bilo govora. Miličniku so vzeli gumijevko, da sc ne bi mogel braniti, če'bi mu jo slučajno uspelo dobiti v roke. Nato so ga podrli na tla in brcali. Edini možni komentar ob tem je: surovine! Da ne bi mogel poklicati kolega rti ilič ruka, kije medtem šel z avtom v prečno ulico, da bi beguncem prestregel pot, so mu zatisnili usta in ga naprej pretepali. Miličniku se je le uspelo osvoboditi napadalcev in je hotel zagrabiti revolver, vendar mu ga je Boris Jaklič vzel. Napadalec Ivan Jaklič je tedaj menda videl, da se vrača miličniški avto in je zato pobegnil. Miličniku seje medtem posrečilo vstati s tal, kamor so ga prej zbili bratje Jaklič, in vzeti nazaj revolver. V tem času je prišel na kraj pretepa že drugi miličnik in tedaj je Anton pobegnil. Miličnik ga je zasledoval in ga tudi ulovil, medtem pa je drugi miličnik uspel prjjeti Borisa. Dobil je tudi osebno izkaznico napadalca Borisa, vendar je moral tedaj na pomoč svojemu kolegu, kije medtem skušal prijeti Antona, vendar je imel z njim težave. Medtem ko je tovarišu pomagal
BLENDlCA na razgovor na dvonsce. Komaj pa so stopili SK”‘"-v jCfK11 dvorišče, je Blcndič skočil na miličnika in ga zgrabil za vrat. Miličn»*0 sKjT1b(
uvvjilavi,, jv uiviiuiu aiKuuu na 111 mu mrk.1 111 ga /-giauu riai.	^ jr r
otresel, medtem pa je Blcndič pobegnil v stanovanjc. Miličnika sta v stanovanje in sc tako izpostavila življenjski nevarnosti. Ko sta sobo je namreč Djordje Blendič potegnil izpod blazine revolver in ^ v miličnika z besedami: »Mene ne bosta!" Miličnika sta *
umaKnua in poKiicata pomoč, ko je prišla se ena patrola milice,	’
vstopili v.Blendičevo stanovanjc in mu vzeli revolver. Ko je hote* (jiS 1 izročiti revolver svojemu kolegu, pa sc je Blendičeva žena Hk -,jGi|l BLENDIČ zagnala v miličnika in ga močno stisnila za moda. » U*i l
1 miličnika in ga močno stisnila za moda. j'0 |e ii*j|.|_ trenila z nogo v moda. Končno so miličnik* tjlC! I| ju odpeljali na dvorišče, jc Djordje zagrabi*
drugega miličnika brcnila ukrotiti ju in ko so ,
hotel z njimi napasti miličnika. Miličnikov udarec, kije bil namenjen miličniku,kij
Tedaj je spet posegla v dogajanje Blendičeva /ena i/iaKIIVa ... - n,ni- ue. miličniku v hrbet desko. Po vseh teh peripetijah in nevarnostih so le ti le uspeli odpeljati nasilni zakonski par.	,	'v
Ob tem pa je zanimivo, daje Blcndič imel za revolver (češk* .‘7jVci,’"f j,, ki so mu ga izdali v Ljubljani. To pa je doka^ nerazumU^,f^^
orožni list morali odgovorni
Blendič, kot se je pokazalo, ne kaže v nobenem primeru **^
aretirati Antona, pa je Boris pobegnil. Kljub temu pa so miličniki že nekaj ur " I	ka
zatem prijeli oba ostala napadalca. Ob vsem tem kaže povedati še to, da je lik kljub te

miličnik kljub temu, daje bil ranjen in precej poškodovan, uspel speljati intervencijo do konca. In poškodbe miličnika? Bratje Jaklič so ga brcali z nogami v glavo, noge, poškodovali so mu palec na roki, miličnik je dobil resne poškodbe po glavi in rokah. Poleg tega so mu uničili revolver, razbili
Grožnja miličniku z revolverjem namreč očitno ni bila le strašen jc bil nabit in v.cevi je bil metek. Miličnik jc bil tako v smrtni**® jl; sp »» ' jc skušal ugotoviti, kdo jc kradel koruzo. In kaj bi bilo, če bi ®.:Cf revolver? Ob tem kaže vsekakor svetovati, da sc mu orožni ‘**.tci<r i0i kdo ve, če ne t>o koga v bodočnosti poškodoval z orožjem, za K uradno dovoljenje.	vedflSi7, *<:)
Oba primera kažeta na to, da so miličniki v zadnjem	Za*°D/^Q
nevarnosti pri opravljanju svojega, družbeno potrebnega poklica-
treba kazni za napadalec na miličnike poostriti in tako vsaj nl.»xni)ic’v ,:Nii
•	11 »A	NI/v «/4*’kLr n '1AI n n«>	#r«kl\*A n •» n •»/1'1 lf*l* Til T»	df
vati miličnike. Na vsak način pa bi bilo treba napadalec m**	ste
ostreje kaznovati
MILOVAN