^umrmrnxo) SPOMNITI •E SLOVENSKIH BEGUNCEV I KAKIM CAROM I AME&ŠK ft AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA ttxncaxxxDaxxxxa AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 201 CLEVELAND. 3, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 14, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVII1 Obravnava proti nadikofu Sfepinacu ranima diplomacijo Ameriška vlada bi rada zvedela podrobnosti te obravnave Zagreb. — Zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac je bil ob«ojen na 16 let težkega dela, 5 let izgube državljanskih; Jerjem, tako je bilo v Italiji pod Pravic (kot bi jih prej kaj'" l?tiel!) in zaplembo vsega premoženja. Nadškof je sprejel °bsodbo stoječ nepremično Pred "ljudskimi sodniki." Spo-Znan je bil krivim, da je sim-Patizira] z osiščem, z vlado dr. iaveliča in njegovimi ustaši. Dalj Lausche zahteva konec mesne kontrole DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE ft1"?!** boril, da dobe vojaki (Došle preko Trsta) UMETNOST DEKLA REŽIMA. — V totalitarnih državah mora služiti vse vladajoči kliki. Tako je bilo v Nemčiji pod Hit- Mussolinijem, tako je v Rusiji. Pred nedavnim smo brali, kako se vladna glasila na Ruskem pritožujejo, da nekateri umet-i niki ne delajo dovolj propagande za komunistični način življe-I nja. Prav tako pa je tudi v Ju-i goslaviji. | V "Slov. poročevalcu" beremo Je, da je odobraval nasilno 22. avg da so razpisane nagra-P°Katohčevanje pravoslavnih de ZH najboljša književna dela. »™ov, ter da je poveličeval us-j Toda ograjena bodo le dela, ki aše v svojih govorih in pastir- dvigajo borbenost "ljudstva." pismih. Izrecno je zapisano v razglasu Erik Lisak, bivši polkovnik takole: "Z višino nagrade pa ni-ustašev, je bil obsojen v smrt kakor ni določena stopnja umet-na vislicah, Pavle Gunlin, ob-'»osti, niti ne njena vrednost." tožen kot ustaški terorist, je bil Torej vse samo propaganda. Ni °bso.)en na smrt z ustrelitvijo. torej govora ne o svobodi, ne o , Nadškofov tajnik, Ivan Fe- umetnosti. \lt< Je bil obsojen na 12 let tež-1 PREBICJA UREDBA. ««8fa dela, bivši ustaški stotnik! Svobodo v gospodarstvu dobro Jos'P Somicki je dobil 14 let1 označuje nova uredba o pitanju Ječe. Frančiškanski provincial Mod esto Martinčič je bil obso-l na 5 let prisilnega dela. 13 j in oddaji prešičev. 17. avg. je v ljubljanskem "Uradnem listu" objavljeno, koliko prešičev mora kmet izpitati in oddati od proglasitve te uredbe do 31 julija 1947. Obvezani so samo kmetje, ki imajo 4 ali več hektarov zemlje. Kdor ima 4 hektare mora oddati enega prešiča, kdor ima 6-9 ha mora oddati dva, kdor ima 9-12 ha tri itd. Prešiči morajo imeti vsaj 120 kg žive teže z najmanj 25 % maščobe. Kontrolo nad vsem tem imajo krajevni "ljudski" odbori. Po tej uredbi bodo zadeti le premožnejši kmeti. Tako tolažijo ljudi komunistični listi. Tudi to pravijo da je tolažba, da bo vse ostale prešiše smel kmet svobodno uporabiti ali prodati. Odkupna cena za prešiče je določena na 21 dinarjev kilogram žive teže. Pri bolj rejenih nekoliko več. TRI DRŽAVNA GOSPODARSKA P O D J E T J A — Listi poročajo, da so ustanovili tri nadaljna državna podjetja. Prvo imenujejo "Kolonijale." To podjetje bo nakupovalo in pro- _(Dalje na 2. strani) izplačan bonus Država Ohio dolguje bonus vojakom, izjavlja guv. Frank Lauschc O. - Razne drobne novice iz Cleveland« in te okolice Ohijski guverner Lausche se je zdaj obrnil direktno na predsednika Trumana, naj takoj ustavi vladno. kontrolo nad mesom PREDSEDNIK TRUMAN BO DANES GOVORIL NARODU O TEM PROBLEMU Edria Ave. j je že več kot en mesec na bolni-I ški postelji. Prijateljice in dru-! štvene članice na j jo ob priliki j obiščejo. 'A'« obisku— | Mrs. Mary Zupančič iz 5326 Jen let J'eče je dobil Mamerto Mar- j JavnOSt ne 1)0 ZVedela m,c> frančiškan; Franjo Pav-1 mriU' narjipv Jek eno leto - po 6 mesecev «ta,0 UMliriUVI IMUJCV, J^iia frančiškana josip vido- dokler bo zadnji obešen f'c In Mirko Kodelnjak. Trije j Nuernberg. _ Zavezniška ^nčiškani pa so bili oprošče- kontrolna komisija pravi, da ' . ^ ^ glede obešanja 11 nacijev v * * (Nuernbergu, s čemer bodo pri- Washington. — Državni od- m v sredo zjutraj, ne bo pri-sg|k pričakuje podrobnosti šl.ft nobena vest v javnost, do-Pmc0ve sodile obravnave. I kler ne bo zadnji nacij obešen. oijdelek je izjavil, "da sw2el0, skt'bi" usoda zagreb-t*6«* nadikofa, zato je vlada H drŽav namenjena, da pro-^Jde, če je bila sodna obrav- proti škofu poštena, ■^.toožni državni tajnik Ach- 'asnikarjev, da je glasom poučil v Pincc časopisju o poteku Ste- Slik pri obešanju ne bo smel jemati nihče drugi kot uradni fotografist ameriške armade. Te »like pa ne. bodo prišle v j javnost in bodo samo za arhiv j in rekord. j Navzoča bosta smela biti po konferenci dva časnikarja Amerike, Anglije, Francije in Rusije. Imena vojakov, ki bodo takrat v Del c°ve sodne obravnave raz-jslužbi) ne bodo dana v javnost. svoh°' da je verska in civilna j Vsi navzoči časnikarji bodo rnob°dščina pod Titovim reži- morali priti skupaj istočasno v m °grožana. poročevalsko sobo in tam bo- do smeli poročati v javnost, kar bo dovoljeno od kontrolne komisije. Iz ječe ne bo takrat nobenega telefona napeljane ga v svet. Sodi se, da bodo izvršili obe- Columbus, Ohio. ■— Guverner Frank J. Lausche se je brzo javnim potom obrnil na predsednika Trumana ter ga nujno ur-' ^0Tnei" Ave- sporoča, da je pri-Columbus, O. — Guverner|giral da takoj podvzame potrebne korake, da se odpravi vlad-, s,a lz Walsenburg, Colorado, na Lausche je odprl svojo kampa- pR kontrola nad mesom. Guvernerjeva poslanica se glasi: | "bl J n'ena t*ta Mrs. Frances njo za ponovno izvolitev guver- -Tekom velike vojne krize, skozi katero smo pravkar šli,' Hnbar 111 «n Joseph. Spotoma nerjem z vrsto radijskih govo- >se jfi zahtevalo od ameriškega naroda neprimerne žrtve, karov. Pri prvem takem govoru ^ . od doprinašal rad če naj jih še naprej za- ing, za njim pa drugi. AV^ neodvisna unija, ali -o- k, ki ima več članov pri po ^žbenem oddelku. Istočasno bodo pa f'^pvali uslužbenci če delo ali NOVI GROBOVI Frank Špeh V soboto večer je bil zadet, od avtomobila na vogalu 167. ceste in Grovewood Ave. Frank Speh, star 66 let. Odpeljali so ga v Emergency Clinic bolnišnico v nedeljo zjutraj od 2:45, kjer je pa podlegel poškodbam. Stanoval je na 1209 E. J 67 St. Doma je bil iz Šmara-te pri Ložu, odkoder je prišel v Ameriko pred 41 leti. Tukaj .zapušča hčer Mrs. Frances Popek, dve pastorki, Mrs. Rose Davis in Mrs. Alice Tertz ter pastorke: Antona, Franka in Johna, sestro AgnesNDragolich, v stari domovini pa sestro Marijo Sterle. Bil je član društva Ložka Dolina in Kat. Borštnarjev št. 1640. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9 iz Svejtkovega pogrebnega zavoda v cerkev Ma^ rije Vnebovzete na Holmes Ave. in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. bo on vodil boj, da država pla-l "Tekom vojne s0 '•'ud'e brez ča bivšim vojakom bonus. Rekel Pritožb vzeli raciomranje, konje, da je absolutno prepričan, daitrol° cen in dru«'e Potrebne od-država Ohio dolguje tak bonus redbe na znanje, vojakom in izjavil: | "Zdaj stoji narod pa pred "Pri prihodnjem zasedanju drugo krizo. Odkar je minila državne legislature bom jaz ur- vojna je preteklo že 14 mese-giral, da se sprejme predlog za cev in ameriški narod se želi bonus, ki bo predložen narodu, vrniti k ekonomiji mirnih ča-države Ohio za odobritev. In sov. jaz bom sam vodil kampanjo t "Z vsem spoštovanjem in ve-med narodom, da tak bonus odo- ro v vaše namene, pa si upam bri." ! trditi, da je razvoj od 30. ju- Guverner Lausche bo imel te-;nija naprej pokazal, zlasti v kom kampanje govore po 5 mi-'mesni krizi in pomanjkanju, nut na 18 radijskih postajah v da je nemogoče obdržati kon-Ohio. 1 Glede boniksa veteranom dalje izjavil guverner Lausche: "Po mojih mislih bi bilo boljše, če dobe veterani tak bonus takrat, ko bo imel denar veljave. Ako bi bil tak bonus izplačan pred enim letom, ali celo _ Guverner je zdaj, je jasno, da bi malo zale-gel pri teh inflacijskih'cenah, ko svo-'° ro:ko dolar ne kupi skoro nič.'' --o—-t— trolo nad cenami. Jei "Kot državljan Zed. držav in gcverner države Ohio, priporočam, da podvzamete takoj potrebne korake ter odvzamete vladno kontrolo nad cenami mesa." ukazal tudi na Kongresnik Feighan obsoja preganjanje katolikov v Tifovini Obsoja sodno obravnavo proti Stepinacu in Rožmanu kot tiransko sta se ustavila tudi v Kansas in St. Louis, Missouri. Od tukaj bo obiskala pa svojo sestro v Midvale, O., s katero se nista videli že 22 let. V Clevelandu bo obiskala pa več svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, že-| linio jima prav veselo bivanje v j naši metropoli. Vse najboljše— j Poznana Frank in Mary Ho-j čevar, prej bivajoča v Olmsted ! Falls, O., zdaj pa na 1644 Lo-j rain Ave. v Clevelandu, praznu- Cleveland, O. — Michael A. danes 2°-,etni«> »rečnega Feighan, kongresnik 20. okraja jonskega življenja. Frank se Clevelandu, je imel govor pred ?fdnje čase mč, ka-i dobro P°fu" iatoliško federacijo ženskih t1' Upam° da bo kmalu boU- še Mirovna konferenca ima v delu samo še pogodbo za Finsko Pariz. — Mirovna konferenca je z delom že toliko končala, da upa jutri zaključiti za: sedanje. Treba je rešiti samo mirovno pogodbo s Finsko, dru- btt>va po pošti cestne že-naj gredo nazaj na ž ne. Ulični promet stoji W1? dni> ker uslužbenci niso iti Amerika bi rada baze v Neaplju ' Rim. — Ameriške oblasti so vprašale Italijo, da bi dobile v neapeljskem pristanišču prostor za bazo za ameriško flo-tilo v Serdozemskem morju. pridni zastopnik John ge so pa že vse rešene. Pogodbe morajo končno odobriti zunanji ministri Velike čet-vorke. V soboto je mirovna konferenca izgotovila pogodbo z Ogrsko. Konferenca je porazila predlog Zed. držav, da bi se zmanjšalo Ogrski izplačitev vojne odškodnine za $100,-000,000, ki jo mora plačati Rusiji, češki in Jugoslaviji. Samo Kanada je glasovala z Ameriko. Konferenca je pa sprejela ameriški predlog, da se vsa pregledati zalogo meša po skladiščih in klavni-jcah v tej državi. Iz poročil, |ki jih je prejel, je razvidno, da I se je mesna zaloga skrčila od 80. junija za 25%. | Ohijški senator James Huffman, ki je bil v soboto v Wash-ingtonu, je tudi toplo priporočal predsedniku, naj se odpravi vladijo kontrolo nad mesnimi cenami, če fakta tako za-jo. Donava, ki teče skozi madžar nam je poslal iz Chica- gko ozemlje, izroči svobodni t 2 nova naročnika. Pra- trgovini, kot je to sprejela v vi, da'ne bo še odnehal. Kar za'mirovnih pogodba-h z Bolgari- njimi^John! \.Q jn Romunsko kljub velikemu f Minn. se je> oglasil pa(.pr6testu Rusije in njenih sate- liaš zastopnik Joseph Peshel z 2 norima naročnikoma. Hvala obema za njiju dobro, voljo in požrtvovalnost. —-o- OAJ BRAT. DAJ SESTKA. SVOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM _DOLARJEM_ Ti' 8^ozi piketne straže. | _ ž,ani AFL. S tem je priza- 8=1 več kot 1,000,000 oseb dne- NE SAMO, DA SI MORAJO SAMI POSTLATI, ta°- ker nimaj0 javnega prevo- TUD][ ž£jNI MORAJO BITI—DIPLOMATI litov. V 3. VOJNI PRIDE CLEVELAND MED PRVIMI NA VRSTO Ohijski državni senator Wm. M. Boyd je priporočal na konvenciji demokratske stranke, naj bi sprejela resolucijo, ki zahteva od predsednika Trumana, da se vladna kontrola tiad mesom takoj odpravi. Toda demokrali so to resolucijo porazili z večino 1 glasu. ♦ * * Washington. — Preds. Truman bo nocoj ob 10. govoril narodu po radiu. Govor bodo prenašale vse radijske postaje. Govor bo trajal nekako 15 minut. O čem bo govoril, iz Bele hiše ne poročajo. Samo toliko je znano, da bo govoril o stabilizaciji ceiv in plač. Da se bo pri tem dotaknil tudi resnega problema mesa, je gotovo. Ni pa še znano, če bo prišel na dan za odpravo vladne kontrole nad mesom. v Katoliško federacijo klubov ter izjavil; "Titova tiranija se jasno odraža v preganjanju katoličanov v Jugoslaviji. Sodna obravnava proti zagrebškemu nadškofu dr. Stepincu in ljubljanskemu nadškofu dr. Rožmanu je samo del tega, kar morajo katoličani prestati pod Titovim režimom v Jugoslaviji, ker je pisano to v časopisih, toda o vsem drugem pa niti ne vemo, kaj vse se godi tam.'' Kongresnik je nadalje izjavil: "Ako se ta smrdljivi zgled tiranije ne ustavi, ali vsaj zmanjša s kako pozitivno akcijo civiliziranih držav, ki so članice organizacije združenih narodov, bo prav gotovo prišlo do tretje svetovne vojne. Mr. Feighan je rekel, da čar-ter združenih narodov zagotavlja vsem narodom svobodo in tna teh svoboščin je gotovo tudi to, da dobi človek pošteno in pravično obravnavo. "Ako ste čitali o poteku obravnave proti nadškofu Stepincu ii) Rožmanu, ste lahko videli, kot sem videl jaz, da nista dobila poštene in pravične obravnave. Maršal Tito in njegovi proseku-1 tor j i so že v začetku imenovali obtoženca kriminalca, ko niti še dokazano ni bilo, če sta kriva aH ne." sega zdravja, želimo jima mnogo let zdravja in sreče. Kje se nahajajo— Ivan škafar bi rad zvedel za naslov Ane Rous (morda Rus), rojena leta 1886. Dalje se išče naslov Nikolaja Schubert, zadnje znano bivališče: Akron, O. Ako ve za njih naslove, naj sporoči na: Louise DiPasquale, Clerk, The Citizens Bureau, Marshall Bldg. Cleveland, Ohio. Zaroka— Zaročila sta se Miss Mary Dorothy Obreza, hčerka Mr. in Mrs. Frank Obreza iz 18801 Chickasaw Ave. in Mr. Herbert Schultz, sin Mr. in Msr. Edward Schultz iz 967 E. 129. St. Herbert je bil v vojaški službi 3 leta, dve leti on stran morja. Kdo pogreša ključe— Pred cerkvijo sv. Vida je bil najden včeraj šop ključev, eden je za avto. Lastnik jih dobi v župnišču sv. Vida. Poroka— V sredo 16. okt. se bosta poročila v cerkvi sv. Vida ob 9 Miss Margaret Rudolph iz 1068 Addison Rd. in Louis Svete iz 6120 St. Clair Ave. Nevesta je doma iz Chisholm, Minn. Vse najboljše jima želimo v novem stanu. Četrta obletnica— Jutri ob 7:45 bo darovana v .......1 cerkvi sv. Vida maša za pokojno Kongresnik Feighan je izja- Josephine Toporis ob priliki 4. vil, da bi se morala vršiti taka obletnice njene smrti. sodna obravnava pred medna- _Q rodnim tribunalom, če je že kdo *t •• i • • , obtožen veleizdaje, kakor sta bi- UniJSKl OrgaMZatOr je la nadškofa Rožman in Stepinc. obtožen napada na 1 Mr. Feighan je izjavil, da bo ,lp]„vrp „Jj •• več o tem še spregovoril v kon- da bod,° tore;' ™stii urade v hotelih. Celo brat pred- to, kar je bil Pearl Harbor v sednika Trumana je eden pri- zadnji vojni, zadetih gostov. Sobe nimajo1 Rakete bodo prinesle na gorke vode, hotelske jedilnice so Cleveland atomske bombe, je zaprte. i rekel Dietz, in sicer preko se- K vsem tem težavam je pri-'vernega tečaja- Prve atomske šla pa še ta, da je prestolnica bombe bodo namenjene, da skoro brez piva. Uslužbenci pi-'uničijo industrijska mesta, kot vovaren in razvažalcev so nam-'je Cleveland, Detroit in Pitts- reč na stavki. burgh. Brata, 14 in 11 let, sta ubijalca Bordeaux, Francija. — Dva brata, stara 11 in 14 let, sta ubila nekega Italijana, da bi dobila denar za čokolado. Policiji sta povedala, da ga je starejši ustrelil z očetovim samokresom, mlajši mu je pa [vrat prerezal z žepnim nožem. Iz raznih naselbin I Elyria, O. — Zadnji teden je | blizu Amhersta, O. kopalo 5 de-j lavcev za polaganje plinske cevi. j Nenadoma se pripelje 8 avtomobilov neznanih moških, ki so de-; lavce napadli in pretepli, opre-! mo pa poškodovali. Licenčne številke pri avtih so imeli zakrite s cunjami. Delavci so rekli, da so spozna- Arma, Kans. — Dne 25. sept. je v Chicagu umrl John črepin-šek, star 66 let, doma od Nove Cerkve pri Celju, Štajersko. Za- h ene^a lzmed napadalcev, ki jih časno se je nahajal pri otrokih ^ par dm Prej nagovarjal, naj v Chicagu, kjer je po kratki bo- Potopijo k inženirski uniji v lezni umrl v bolnišnici. Njego-' Clevelandu, kar so pa odklonili, vo truplo je bilo pripeljano v Ime tega je Clarence Ebersole, Kansas, v Cockerill, ijer je ži- QOma 12 vasi Parma Pri Cleve" vel dolgo let. Pogreb mu je Iandu- Tega je lorainska Polici-oskrbel Slovenski pogrebni za- ja ai'etirala-' Zdaj je izpuščen družni zavod v Frontenacu. Za-1 na svobodo Pod $17'500 varšči" pušča ženo, tri hčere in tri si-' nove — štirje izmed otrok žive v Chicagu. i ne do sodne obravnave. YAIKRLSKA DOMOVINA ZBIRA PRISPEVKE ZA BEGUNCU AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 14, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. £a Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. čstrt leta $2.50. Poaamesna i te vil ka utone 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: Onlted State« $7.00 p«r year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. O. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 tor 6 months. O. 8. $2.50 for > months. Cleveland and Canada by mall $2.75 far 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months. $2.50 tot 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1878.______ No. 201 Mon., Oct. 14, 1946 Komunfsti in narodnost Dopisnik "N. Y. Times"-a piše iz Trsta, kako je Oskar Ferlan, .predsednik komunistične Antifašistične unije Slovencev in Italijaov zagotavljal 21. septembra, da je cilj te unije, da dobi Jugoslavija Trst in sicer ne iz narodnostnih, zgodovinskih, kulturnih ali gospodarskih razlogov, ampak samo iz — socialnih. In te "socialne" razloge razloži takole: "Gledam Trst kot točko, kjer se srečujeta dva imperializma, imperializem zapada, ki ga predstavljata kapitalistični demokraciji in imperializem vzhoda, ki ga predstavlja socialna demokracija Rusije. In zame je samo to važno." Ta izjava Ferlana pove brez ovinkov, da jugoslovanskim komunistom ne gre za Trst, ker je potreben slovenskemu narodu in po zemljepisni in gospodarski legi ne pripada nikamor drugam kot k Sloveniji, s katero je bil združen dolga stoletja, ter Slovencem, ki ga obkrožajo od vseh strani s svojimi slovenskimi vasmi in ki so s svojo krvjo in svojim delom to mesto dvignili. Komunistom po tej izjavi ni za Trst iz narodnih ali gospodarskih razlogov, ampak le, ker hočejo, da spada h komunističnemu vzhodu, ki ga predstavlja in obvladuje Rusija. Iz te izjave govori ves tisti mednarodni komunizem, ki je od svojega začetnika juda Marxa naprej zasmehoval vsako dolžnost do naroda, iz katerega je kdo izšel. Starejši po Ameriki se še spominjajo, kako je Etbin Kristan hodil po shodih in oznanjal ta protinarodni nauk češ: "Slovenski delavec nima domovine." V teh besedah je izpovedan isti mednarodni komunizem, ki ga je tržaški Ferlan v zgoraj nevede-nem izreku samo z drugimi besedami povedal. Toda ta nenarodni komunizem naenkrat postane narode, kadar mu kaže tako za propagando komunizma. Tako smo koncem septembra brali o vseslovanskem kongresu v New Yorku. Vse je bilo v rokah komunistov, vse je proslavljalo neslovana Stalina, vse je prevevala ena misel: zmaga komunistične Rusije, toda vse pod krinko vseslovan-stva. Ameriški "Department of State" se je tako živo zavedal, da je to zborovanje čisto komunistično, da zastopnikom jugoslovanskih komunistov, ki so hoteli priti na kongres, ni hotel dati potrebnih potnih dovoljenj in so morali ostati pri Titu. Na tem kongresu so tako zabavljali čez ameriško zunanjo politiko, da je Carrol Reece, predsednik Republikanskega narodnega odbora stavil zahtevo, da ameriška vlada nastopi proti jugoslovanskemu in poljskemu poslaniku, ki sta se udeležila tega Ameriki tako sovražnega kongresa. S tem v zvezi ta Amerikanec imenuje Lojzeta Adamiča naravnost "aktivnega agenta režima maršala Tita." Svoj mednarodni komunizem in svojo sovjetsko propagando pa so pokrili z lepim imenom: Vseslovanski kongres. Naenkrat so se spomnili, da se da v Ameriki na besedo slovanstvo še vedno loviti kaline, ki ne znajo ločiti.komu-nizma, ki prihaja iz Moskve, od slovanstva, ki ga je moskovski boljševizem spravil v svetu ob dobro ime. Priznamo, da mnogim ljudem tudi v Ameriki imponira močna roka Neslovana Stalina, kot je imponirala svoječasno močna roka Hitterjeva. Toda v obeh slučajih si je močna roka nakopala sovražnikov. Hitlerja je močna roka že pokopala in strašno udarila nemštvo, ki se je zanašalo nanjo. Če bo slovanstvo iskalo zaščite v močni komunistični roki, se mu more zgoditi kot nemštvu. v Mi to zlorabo slovanstva za komunistične namene tembolj obsojamo, ker mora rždi te zlobne zamenjave slovanstva s komunizmom trpeti tudi slovenski narod tu v Ameriki. Doslej so ameriški Slovenci uživali dobro ime med drugimi Amerikanci kot pošteno, pridno in delavno ljudstvo, ki ljubi in spoštuje svojo novo domovino, ki se pa obenem ne sramuje pokazati, da se zaveda svoiega slovenskega po-kolenja. Sedaj prihaja nevarnost, da bodo vsi Slovenci trpeli radi tega, ker nas svet zamenjava s komunisti, odnosno vse Slovence meče v en koš z Adamičem, SANSom in drugimi Stalinovimi in Titovimi priveski. Tako ti ljudje z zlorabo slovanstva in slovenstva v komunistične namene postajajo največji škodljivci ameriških Sloyencev. Tudi tam doma v Sloveniji je internacionalni komunizem grdo zlorabil slovensko narodno misel. Mednarodni pustolovci, ki so se šli prej bojevat v Španijo za zmago komunizma, doma v Sloveniji naenkrat postanejo "narodni" borci. Ne, ne, naenkrat! Ko je prišel pomladi 1941 Nemec v deželo, so se ti medarodni elementi bratili z njim, ker je bil Hitler Stalinov zaveznik. Bili so mednarodni do trenutka, ko je Nemec napadel Rusijo. Takrat je prišel iz Moskve ukaz, da morajo zavreči svojo mednarodnost in postati — narodni. To je šlo tedaj v račuii komunistične strategije. Moskovski učenci so postali narodni borci, pokrili svoj internacionalizem s plaščem slovenstva, kasneje jugoslo-vanstva in osnovali Osvobodilno fronto. Vse na ukaz Moskve, vse za zmago komunizma. še več! Vse one, ki se niso hoteli pridružiti OF, so proglasili za "narodne izdajalce." Mednarodni komunisti so določali, kdo je dovolj naroden in kdo "izdajalec." Med tem pa so se sami po svojih mednarodnih načelih družili z Italijani in z njih pomočjo in njih orožjem pobijali svoje slovenske brate. Vse za zmago — komunizma. Pridno so v' vsem tem času iskali zvez z nemškimi in italijanskimi komunisti in z njimi celo sklepali pogodbe. Pravi narod je hi- tro spoznal komunistično igro, toda bil je brez moči, ker je zunanji svet podpiral k narodnosti spreobrnjeni mednarodni komunizem. Da, tej hinavski vlogi jugoslovanskih komunistov je svet dolgo nasedal. V krvavi domači vojski med komunisti in protikomunisti so se zapadni zavezniki odločili za Tita in mu pomagali z vojaškimi in diplomatskimi sredstvi do popolne zmage. Dolgo je trajalo, da sta Amerika in Anglija spoznali, da sta sami upostavili v Jugoslaviji čist komunističen režim. Zloraba narodnega slovenskega imena po mednarodnem komunizmu je stala Slovence desettisoče in desettisoče življenj. Komunist ni videl naroda in njegovega trpljenja, ni mu bilo za ohranitev naroda, ampak samo za zmago komunistične ideje. "Žrtev je treba" so oznanjali. In padale so žrtve, žrtve nedolžnih na račun in v korist mednarodnega komunizma. "Če ves narod pogine, da le ideja zmaga" so vpili. In narod je krvavel in krvavel, daje zmagal komunizem. Zloraba slovenskega imena je Slovence drago stala tudi na Primorskem. Ob tej hinavščini komunizma, ki si nadene narodno ime, smo izgubili Trst; Gorico, Celovqc. Ko so zaveziki videli, kako je partizanom na Primorskem prvo in zadnje komunizem, ko so videli, kako se vežejo slovenski •komunisti z italijanskimi — je bil Trst izgubljen. Ni šlo več za to, ali bo Trst slovenski ali italijanski, ampak: ali pripade zapadu, kjer vlada demokracija, ali vzhodu totalitarnega komunizma. V tem sporu je vzhod podlegal in Slovenci smo izgubili svoje tri mejnike. Ker so hoteli Trst za komunizem in ne za slovenstvo, zato smo ga izgubili. V začetku navedeni izrek Ferlanov, beseda vodilnega komunista, potrjuje, da smo na to vprašanje vedno pravilno gledali. V interesu nas vseh je tedaj, da dobro ločimo med komunizmom in slovanstvom in da se ne damo varati in izigravati od komunistične hinavščine. Slovanstvo pomeni za nas ljubezen do svojega rodu in delo za srečen razvoj slovanskih narodov. Zastonj pa iščete ljubezni tam, kjer je človek kot v komunizmu samo številka brez duše, zastonj iščete slovanstva v internacionalizmu, ne more biti predstavnik slovanstva Neslovan. Odpri srce, odpri roke.. . j RESNICOLJUB zasluži vse priznanje. Pridno zbira duševne zaklade in kadar najde kaj prav primernega, prepiše za list. Saj je res škoda, če kakšna prav dobra misel, ki je bila nekoč v tisku, ne pride ljudem spet in spet pred oči. Taki zbiralci duševnih zakladov so zelo koristni člani človeške družbe. RESNICOLJUBU vsa čast! Navadno je v svojih besedah kratek, pa toliko bolj globok. * * * Ali ste čitali oni dan tisto o Indijcu Sandhu Sundas Singh? Še preden nam je RESNICOLJUB prepisal besede tega moža, je zapisal tole: Marsikoga je zadel. Na koncu pa vpraša RESNICOLJUB: Ali ni Indijec povedal resnice? Vprašaj se, če nisi tudi ti prizadet? Ako ste že pozabili, kaj je tisti Indijec povedal, bo prav, če se tiste besede še enkrat natisnejo: "Nekoj sem 'sedel ob vznožju. Himalaje na bregu reke. Iz vode potegnem okroglo kepo kamna. Razbijem jo, pa je bila znotraj čisto suha, dasi je bila leta in leta v vodi. Taki so ljudje v Evropi. Stoletja jih že preveva krščanstvo. Pa ni vanje prodrlo in ne živi v njih. Tega pa ni kriva krščanska vera, marveč trdota njih srca. Materializem (zakopanost v posvetno) in intelektualizem (pre-, vzetnost radi umskega napredka) sta zakrknila njih srca." * # * Mprda bi se ne bil Zaplot kaj dalje časa pomudil pri gornjih besedah — saj veste, kakšni smo ljudje. Preberemo kakšno reč, potem pa pozabimo in iščemo takoj kaj drugega. Ce mogoče, kaj bolj zanimivega. Ampak ko je Zaplot bral gornje besede, je ležal pred njim na mizi magazine SIGN in je bil odprt na tisti strani, kjer je natisnjen članek pod naslovom : KATOLIŠKI RADIKALI-ZEM. Nekako do srede je bil prebral Zaplot ta članek, preden je prišla AMERIŠKA DOMOVINA in prinesla Zaplotu pred nos indijske besede cleve-landskega RESNICOLJUBA. Oboje se je nekam tako ujemalo, da je Zaplot najprej prebral do konca o KATOLIŠKEM RADIKALIZMU, potem se je pa vrnil v AMERIŠKI DOMOVINI in je še enkrat prebral,' kar piše RESNICOLJUB. spočetka razlaga, kako katoliška cerkev v zadevi verskih resnic ne trpi nobenega ugovora, zakaj te strogo verske resnice so razodete od Boga samega. Potem pa nadaljuje: "Toda ko zajdeš na polje socialnih vprašanj, ko razmišljaš o kapitalizmu in o potrebah vsakdanjega življenja ljudi, tu prav gotovo ni nobene nujnosti "za katoličana, da bi kratkomalo sprejel in zagovar-žal današnje razmere, kakor-šne so. V resnici je stvar čisto drugačna. To se pravi, ravno nasprotno je res. Katoliški socialni nauk je na vsem svetu najbolj radikalen. (To se pravi, da gre stvarem do korenin.) Mi katoličani ne smemo biti zadovoljni samo s tem, da smo 'liberalni' (torej nič ozkosrč-ni.) Mi zahtevamo temeljito, odločno in do dna segajočo s_premembo' današnjega stanj a. Če hočete rabiti besedo 'revolucionaren,' jo lahko rabite. Da, mi hočemo revolucijo! Razume se pa, da ne krvave revolucije, ki gre na delo s kanoni in bombami, pač pa hočemo revolucijo, ki bo spremnila naše mišljenje in naša srca. Vzemite načrt za spremembe v indus-trialni človeški družbi, ki ga nam predlagajo papeške okrožnice. Če bi se tisti načrt izpeljal, bi izginili s sveta nekateri predsodki današnje družbe, pa tudi prenekatera praksa, ki je današnjim ljudem najbolj pri srcu. Ravno radi tega se ljudje ne brigajo za papeške pozive in jih mnogi še poslušati nočejo." Članek v magazinu "Če bi človek sklepal iz nekaterih pisem, ki jih ljudje pišejo urednikom katoliških listov, bi moral verjeti, da je današnji kapitalizem nekak svetnik katoliške cerkve! In vendar .je ta misel skrajno napačna. Nekatere strani papeških o-krožnic so pofne naj ostrejših obsodb današnjega kapitalističnega mišljenja in ravnanja. Istočasno pozivljejo na temeljite reforme. "Današnji denarni" kapitalizem se ujema z naukom katoliške cerkve samo v toliko, da brani pravico do zasebne lastnine, katero hoče socializem (komunizem) odpraviti. Poleg tega ima kapitalizem tudi v toliko prav, da se upira komunizmu, ki zahteva za delavce VES dobiček od industrije. Na drugi strani se pa kapitalizem ne SIGN briga za socialne naloge zaseb- ne lastnine in prepušča posamezniku, da jo uporablja, kakor mu narekuje njegova samo-pašnost. V tej reči je pa kapitalizem v naj ostrejšem navzkrižju z nauki Cerkve." * * m Današnje medsebojno razmerje med kapitalizmom in delavstvom presoja dotični članek takole: "Dandanes niti veliki podjetniki (big business) niti delavski unionizem ne poznata kake višje postave. Nobene obzirnosti ne poznata ti dve skrajnosti druga do druge. Ravno tako se ne ozirata na kak jav- (Dalje na 3. strani) Congressman Huber poroča Naslednje zanimivo pismo nam je poslal congressman Walter B. Huber iz 14. kongresnega distrikta, ki je bil od kongresa imenovan, da si je šel ogledat razne dežele Evrope in bližnjega Vzhoda. Poročilo se glasi: "Pred nekako enim letom sem bil imenovan v kongresni "factfinding" odbor, kar mi je bilo v veliko zadovoljstvo, da sem mogel obiskati razne dežele Evrope in bližnjega Vzhoda. Večkrat sem imel priliko čitati v časopisju in slišati radio komentatorje, ki so kritizirali razna kongresna poučna potovanja. Popolnoma se strinjam, da se ukine vsa nepotrebna potovanja kongres-nikov. Kljub temu pa mislim, da bi več članov kongresa moralo potovati po tujezemskih deželah, ker bi se pri tem veliko naučili za domačo postavodajo. "Da sem postal Amerikanec, ni to po moji lastni zaslugi, pač pa po zaslugi mojih prednikov, ki so se naselili v tej deželi iz Evrope v upanju, da bodo imeli tukaj oni in prav tako njih potomci boljše življenje in večjo iiiiiimmiiiimii če verjamete al' pa ne immiiimimiii Na pariški mirovni konferenci nimajo tako hudih mirovnih problemov, kot sem jih imel jaz, ko sem se začel ozirati okrog sebe za sotrpine, ki bi delili z menoj in Tonetom Grdino vse hudo in dobro, ki se človeku lahko primeri na potovanju. Se reče, saj če bi bilo vseskozi samo dobro, bi že midva s Tonetom opravila. Ampak včasih se urajma tudi kaj nevšečnega, kjer je treba dobrega nasveta več kot od dveh oseb. To je zlasti potrebno pri nakupovanju gazolina in pro-vijanta, pri čemer štirje veliko lažje zmagujejo kot dva. svobodo. To je posebno vplivalo na me v času mojega obiska v Eyropi, kjer sem videl nesrečne ljudi postavati pred razvalinami, ki so bile nekoč njih domovi in ki so bili pripravljeni prodati vse, kar jim je še ostalo, samo da bi si mogli kupiti hrane. "Ko sem jih tako gledal pred seboj lačne, raztrgane, prezeble in bolne — sem si mislil, da bi bil tudi jaz lahko med njimi. — Kako srečnega sem se počutil v tem trenutku, da sem Amerikanec in državljan dežele, kjer Slovenci, Poljaki, Italijani in drugi narodi lahko mirno žive neglede na njih versko ali politično prepričanje v pravem sožitju pod varstvom naše zvezdnate zastave, kjer ima vsak pravico, da lahko pove svoje mne> nje, vsak lahko kritizira našo vlado, od predsednika do konje-derca in se nam ni treba bati, da bi nas kdo preganjal zato." Walter B. Huber, Member of Congress. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) dajalo na debelo in na drobno špecerijsko in kolonijalno blago in delikatese. Za začetek je vlada Slovenije dala na razpolago en milijon dinarjev. Drugo podjetje je z imenom: "Utensilia." To bo tovarna tekstilnih potrebščin v Ljubljani. Izdelovali bodo vse vrste tekstilnih potrebščin in nadomestnih delov za tekstilno industrijo. Za začetek je dala vlada poldrugi milijon na razpolago. Tretje državno podjetje je "Belsad," ki se je o njem že dalj časa pisalo. To bo državno podjetje za predelavo sadja, za izdelavo marmelade, sadnih sokov itd. To podjetje bo delalo v Kanižarici pri Črnomlju. V RAČAH PRI MARIBORU so imeli malo tovarno za predelavo borove smole. Sedaj hočejo to povečati in izkoriščati borove nasade na Dravskem polju. To tovarno imenujejo z latinskim izrazom: "Pinus." Novo smolarsko delo so začeli s slovesnostjo 4. avgusta. Proslave se je udeležil minister tovariš Tomo Brejc. Iz te smole delajo terpentin, kolofonijo, kolomaz itd. Potrebuje se pri izdelavi lakov in mila; tudi papirnice ine morejo shajati brez nje. POSKUS KOLHOZA. — Bilo je že večkrat v listih, kako se nova Jugoslavija trudi, da bi posnemala Rusijo. Tudi kmečko gospodarstvo bi radi prilagodili ruskim razmeram. Ruske kolhoze, to je skupna gospodarstva, hočejo vpeljati polagoma potom tako imenovanih kmetijskih delovnih zadrug. O nekaterih od teh sem že pisal. Sedaj pa so napravili poskus, da prej samostojne kmete združijo za skupno obdelavanje zemlje. Tak poskus so napravili v vasi Za-potok pri Turjaku. 21 kmetov je napravilo tako "zadrugo." "Slov. poročevalec" pravi, da je bila ta vas vedno navdušeno partizanska. Gotovo je, da bi nekatere stvari mogli slovenski kmetje skupaj delati v naši dobi stro- jev. Zato so bile že pred vojsko razne strojne zadruge. Toda dvomimo, da bi se obneslo skupno gospodarstvo v vsem, kjer bi se kmet odpovedal zasebni lastnini. Zato je gornja zadruga pač le poskus. "HIŠA NA VASI." — Arhitekt Kregar je napisal knjigo: "Hiša na vasi." Predmet je predvsem seveda zidava in opra va kmečke hiše. Vzbudila pa je knjiga vendar veliko nejevolje v pravovernem komunističnem svetu češ, da je pisana še zmeraj v starem buržujskem duhu in da ne upošteva pridobitev "ljudstva" po vojski. Arhitekt Kregar namreč še govori o kme čkem stanu, kar je po komuni stično seveda strašna napaka, ker ni več stanov, ampak samo "ljudstvo." V "novi" Jugoslaviji ni več "človeka" s človeškimi pravicami, ampak samo "ljudska masa," stroj, ki ga goni ko-munističma partija in njeni generali. SPREMEMBE V DELOVANJU KREDITNEGA SISTE MA. — Ves kreditni sistem je v Jugoslaviji pod državno kontro lo. Kdor ni z vlado ne dobi posojila. 23. avgusta je "Uradni list" prinesel novo uredbo o kreditnih zavodih. Nekatere državne banke so dobile nove naslove. Prejšnja Državna hipotekama banka se imenuje, sedaj: "Državna investicijska banka." Določeno je tudi, kaj se imenuje "bauika," kaj "hranilnica" in kaj "kreditna zadruga." Uredba je tako samo doslej napravljene spremembe spravila vbese-eil6 zakona. PLINARNA V MARIBORU je bila pri bombardiranju Maribora v glavnem porušena. Sedaj so jo v že toliko popravili, da je začela delovati, četudi še ne v polnem obsegu. CENE ZA VINSKI MOŠT. — Vino in mošt sicer nista v Sloveniji pod prisilno prodajo, vendar je določila vlada nakupne cene. Za dolenjske in belo-krajinske vrste 10-12 dinarjev za liter, za štajerske 10-15 din. Veste, človek mora biti gospodarski, ako hoče priti po svetu naprej. V glavo mi je kanila misel, da bi na tak način zmešal glavo prijatelju Francetu Jakšiču in ga premotil, da bi šel z nami-Sicer je res, da France nima vseh tistih dobrih lastnosti, k1 jih potrebuje 100%. pasažir, nekaj, jih ima pa le. Recimo voziti avto ponoči, ga nimate boljšega na svetu, kot je France. Vidi kot maček. Druga njegova čednost, lahko bi rekel tudi, da je samo umetnost, je to, da pozna kvarbe pri marjašu bolj narobe, kot jaz na lice. Odkar sem v Ameriki že mar-j-ašava skupaj, pa si dozdaj nisem mogel s tistim, kar sem stisnil od njega, kupiti niti finega pakelca cigaret, nesnaga« da je tak. Šur, kar nas je moje sorte vpijemo kontro na na vsako kvarto, igramo petlje> če ne gre drugače, tudi z dvema asoma, on bi pa lahko imel 8 zigmarjev, pa bi še premišljal, če bi beračil. Torej za bagrle zna prijeti, naj bo podnevi ali ponoči, k marjašu ga pa lahko pokličejP iz postelje, pa bo samo rekel: "Kar talajte, bom takoj Pr| mizi!" Edino v enem tpa n1 France prav nič moje sorte. Ce ga bom zbigecal, da bo šel z nami, pa naj se spotoma ustavimo v kakšni oštariji, kar se prav lahko primeri na 700 miti dolgi vožnji, ne da bi sicer v vsakem mestu nalašč ustavlja}1 in spraševali policmane: sliši" jo, kje je pa kakšna oštarija> in če bi, na smrt žejni in zapra-šeni, poklicali kakšno pravdan-^ko pijačo, bo rekel Jakšič, kadar bo prišla vrsta nanj, da & izgovori pijačo: "Ali imate kaj kofeta?" Živa istina, in ravno radi tega sem imel ž nji^ strašanske sitnosti in nevšečnosti — v starem kraju. Tak0 je prišlo, da smo leta 1920 skupaj matafirili po stari kontri-in kadar pride tam človek v kakšno vas, kam pa naj gre k°t v oštarijo, vas vprašani. To Pa udi veste, da po gostilnah v starem kraju ne morete naročiti drugega kot liter vina, m or" da flašo piva in pa šunko za prigrizek. Te lepe krščanske # slovenske navade smo se tudi vestno držali, pa bili v vsak1 gostilni posebej v strašni zadregi, ko je našemu naročil1' Jakšičev France vedno dostavil: "Meni prinesite pa šale0 kofeta!" Mi "druži" (bi reke' Vipavec) smo pri takem naročilu v zadregi gledali skozi okno, bobnali s prsti po mizi in se drezali s komolci ter poslušali navadno takle razgovo1' med našim Francetom in natakarico : France: "Meni prinesite Pa falco kofeta." Natakarica: "Prosim, kaj gospod rekli?" France: "Šalco kofeta." Natakarica: "Kofeta?" France: "Da, kofeta." Pet minut odmora, da je P1"1' šla natakarica do sape. NaJtakarica: "Morda gosp0' Ja nisem prav razumela, s ste rekli, da bi radi kofeta, al' ne?" France: "Dobro ste slišali-' kofeta* prosim." Natakarica"Morda bi S0' spod raje izvolili kaj druge' ga?" France: "Ne, ne bom izvol1'1 Pravim, da bi rad kofe." Mi "druži" (bi rekel Vipa' vec) smo bili zdaj že priprav" ljeni, da bi se vdrli v tla, ali bi od sramote zbežali iz gostil' ne. Natakarica: "Torej kofeta radi?" France: "Aha!" Natakarica: "Mi je prav Žal' toda pri nas kave ne serviramo. Odkje pa ste, gospod? France:, "Iz Amferike." Natakarica: "Oh. . . iz Aro®' rike . . . seveda, seveda. . • ■ ' je zaničljivo pritegnila in šumela iz sobe potem, ko je našo družbo ošinila s pogl®' dom, ki ni sicer nič rekel, P* veliko povedal. > t XHERI5KA" D OH OWNS, OCTOBER 14, 1946 V plamenih rdečega pekla Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK "Prav za prav je le dobro, ima država tako vestne stražnike, sicer bi me vrag še za-PeUal, da res naredim kakšno ^umnost. Za sedaj se moram Pač prilagoditi, ker se nazadnje nobena juha ne poje tako kakor se skuha. Ah, kaj! Cez dvanajst let bo moje izdaj-stvo že pozabljeno. Sicer mora Pa tako kmalu zavreti revolucija- Kdo bo takrat utegnil u-gohavljati, kaj je ta ali oni revolucionar priznal v preiska-Vl- Večina je izdala vse, kar je Vedela, torej čemu strah? Po-2abljeno bo vse in jaz pridem na svobodo kot junak, mučenik. Vse bo še dobro! Kar se pa tovarišev v skupnem zaporu tiče, bo stvar že dala nekako ure-( saJ je med njimi večina gramofonistov,' torej ne bo si-v®-' '(Gramofonisti so v jetrnem žargonu tisti, ki so svoja ejanja priznavali in svoje to-|ariše izdajali, kakor bi govori-1 2 gramofonske plošče.) glavnem bo treba obrniti njihovo pozornost na potlrebo Razrednega boja, političnega Proti upravi kaznilnice in ide-°loškega za usposobitev kadra fP°sobnih revolucionarjev, ki ječo zapustili kot izšolani avantgardisti proletariata. Saj -|e vendar sam Lenin dejal, da ječa univerza za revolucionarje. j. ** ljudje bodo po vsej deže- 1 govorili o moskovskem vodi-.Ju> ki jim je s svojim zna-Jeme omogočil delovanje za o- ,voboditev delavcev in kmetov 2 sužnosti kapitalizma . . ." Odslej si je bil Janez na jas- e|n in je tiho prepevajoč re-j. ncionarne koračnice nada-Jeval svoje devetdesetdnevno Potovanje po celici. DRUGO POGLAVJE ' ^OLETARSI^A KOMUNA ^a kaznjenca, obsojenega na 'j0- je največji dogodek, ko spustijo iz celice v skupen ^HPor. Zopet pride med ljudi, ^_Pi'av samo kaznjence. Skup-0t,?aP°r j« stavba v' zvezdasti liki, kjer je vsak trakt veli-spalnica s šestdesetimi le-^ Cl> osmimi zamreženimi okna vsaki strani in zraven spa- daj očo so so v umivalnico. Kaznjendi zaposleni po delavnicah, ki Posebnih poslopjih na dvo-t|SCL'- V skupnem zaporu so j,. ezrii raznih olajšav; smejo ^ ^°pisovati s svojci smejo i- zasebne knjige, z lastnim ftieti ^jem nakupovati omejene j. 'cine jestvin, dobivati poši-r e in sprejemati obiske so-0l'lnikov. Te ugodnosti v pri-eru disciplinske kazni od-llo^ej0. Kaznjencu je glav-' da sme zopet govoriti, če-Prav le dnevi v prostem času in po-Ponoči mora biti v kaz- ^'nici popoln mir. Po prehodu 12 celice He ki v skupen zapor nasta-novo razmerje do sočloveka, .le odvisno predvsem od so-* nega sestava in moralne Pnje kaznjencev. Za nem Prenašanje robije v skup-zaporu so odločilnega po- HAB a0HGht you u^eadache COME YOU GAY? I TOOK AN ALKA-JELTZER ANO CHASED THE THING AWAY mena medsebojni odnosi kaz-: njencev. Leta in leta živijo isti ljudjev stalnem stiku med seboj in se spoznajo mnogo bo-' lje kakor dolgoletna zakonca, j Najbolj občutijo slabe lastnosti svojih sotrpinov, katere se v kaznilnici najbolj pokažejo. Že po nekaj mesecih skupnega življenja pade vsakemu krinka z obraza, vsak se pokaže v vsej goloti človeških slabosti, ki jih ima kaznjenec v zelo visoki meri, kajti sicer bi ne prišel za rešetke. Tudi za politične obsojence velja isto, ker jih 95% ne ve, zakaj so prišli na robijo. Vedo le to, da so na primer obsojeni zaradi komunizma, toda o njem so poučeni samo toliko, da je treba buržuje postreliti in njihovo bogastvo zapleniti — zase. Kar je komunističnih obsojencev iz nižjih družabnih plasti, so se bavili s politiko zato, ker so pričakovali gmotnih koristi, drugi pa zato, ker zaradi svoje neposobnosti in mržnje do dela niso nič .mogli doseči v življenju, torej iz teženj po karieri. V tem se strinjajo tudi najbolj zavedni razredni borci, kar dokazuje, da ima v bolj-ševiškem gibanju glavno vlogo demagogija plačanih voditeljev, ki lovijo na limanice lie-skušene ljudi s frazami, in če to ne zadostuje — z ameriškimi dolarji. Druga skupina, ki daje vso smer boljševiški politiki, karieristi, se množe v velikanski večini iz naplavin moralno propadajočega meščanstva. Zaradi duševne depresije postane kaznjenec bolj ali manj histeričen. Težke samoobtožbe mu morijo dušo. Nekateri se na tihem kesa svojega dejanja, drugi obžaluje neopreznost pri zločinu, ki je povzročilo njegovo odkritje. Tretji zopet se jezi na soudeležence in priče zaradi njihovih obremenilnih izpovedi. Ker ga je sram, da si je za brezplodno delovanje nakopal tako visoko kazen, si nagonsko prizadeva, da bi prikazal svoje delo sokaznjencu v čim bolj junaški luči in si na ta način pridobil nekak ugled. Če ne gre drugače, pomnoži z lažmi svoja dejanja in jim doda še druga, ki jih sploh ni izvršil. Tako dokazuje svojo premetenost, s katero je omamil sodnike, da so ga razmerolla milo obsodili. Take laži se pojavljajo največ? Pri tistih, ki hočejo s tem prikriti svoje dvomljivo vedenje na policiji. Toda gorje tistemu, ki takemu pove v obraz, da njegovim bajkam ne veruje; tega zasovraži in premišljuje noč in dan, kako bi se nad njim maščeval. Med borci je večna tekma za poštenje in dober glas in vsak se toliko bolj ogorčeno bori za svojo čast, čim manj je je prinesel s seboj; večina likvidira z njo že v preiskovalnem zaporu. Popolnoma razumljivo je, da si taki ljudje robije ne morejo olajševati, ravno nasprotno, kaznilnico si spremenijo v neznosen pekel, v katerem so za hudiče moskovski emisarji; ko munistični obsojenci pa predstavljajo pogubljene duše, ki se pokorijo za svoje grehe. (Dalje prihodnjič) KOLEDAR DRUATVENiH PRIREDITEV va vsega zla. ga vojaštva. Hišne preiskave po * j vseh hišah. Za vsako malenkosti, Papeži so ostali pri svojem ki jo najdejo, aretirajo lastniki j ub kričanju komu-! ka. Pol Hrušice je v zaporu, nauku -nizma. pa, ki je poprej imel papeže' vznemirjeni radi usode areti- Isti nezgruntanli svet krivi in nekrivi. Ljudje skrajno OKTOBER 19.—Honor Guards SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27.—Dr. sv. Imena v fari sv. Vida jesenska zabava v šoli sv. Vida. 26.—Plesna veselica podružnice št. 8 SMZ v Slovenskem društvenem dom una Recher Ave. NOVEMBER 2.—Društvo Danica št. 11 SDZ ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 3.—Združena društva fare sv. Vida imajo zabavo v cerkveni dvorani, ob tretji uri popoldne. 3.—'Društvo Collinwood Hive št. 283 T. M. obhaja 30 letnico obstanka s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 9. Društvo Slovenec št. 1 SDZ plesno veselico v. Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 10.—Pevski zbor Planina iz Maple ^Heights priredi svoj jesenski koncert v dvorani na Stanley Ave. 10. — Slovenski pevski zbor Euclid priredi pevski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4 popoldne; zvečer bo ples, za katerega bo igral Vadnalov orkester. 15. AMVETS Post 25, vete- za "prekucuške," jih ima danes za "reakcionarce" in — nesramne fašiste . . . Res je, kar je rekel oni Indi-rani II. svetovne vojne ples v! jec: Svet živi v krščanstvu, kr-SND na St. Clair Ave. ščanstvo pa ne živi v njem rancev. V teku prihodnjega tedna oddajo partizani na nek nemški avtomobil nekaj strelov. En Nemec je ranjen. Voda na Bruschkejev mlin. Ne mine 48 ur in 40 Hruščanov, mož in 16._Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ i Ih tudi to je prav povedal: Te-1fantov leži s prestreljenimi gla- plesna veselica v avditoriju Slo-'ga ni krivo krščanstvo, ampak vami na Belem polju — nekaj venskega narodnega doma na ■ trdota ljudskih src. — Zaplot. | minut izven vasi, na kraju, kjer St. Clair Ave. 16.—Kuhinjski odske Slovenskega narodnega doma, 5050 Stanley Ave., Maple Heights priredi puranovo večerjo ob 8 zvečer; po večerji ples. 16.—Young Ladies Sodality fare Marije Vnebovzete ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 23.—Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24.—Oltarno društvo fare sv. Nikolaja praznuje 20 letnico z banketom v dvorani sv. Nikolaja na Supreior Ave. in 36. cesta. Zvečer ples. 30. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ obhaja 25 letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30.—Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v počast vrniv-šim se članom-vojakom. Veselica se vrši (v Slovenskem« domu na Holmes Ave. 1947 JANUAR 24. St. . Vitus Cadets št. 25 3ŽZ prirede plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. (je bil napaden nemški avto. Za I enega Nemca 40 Slovencev, i Družine pobitih izseljene v razna taborišča v Nemčijo. Pa I kaj je to komunistom mar? | Žrtve morajo biti. (Dalje prihodnjič) --o- I — V državi Wisconsin imajo V pomladi in .poletju leta postavo, ki zahteva za vsakega 1942 razvijejo nacisti velikan-j izučenega urarja izkušnjo in po. sko propagando za vstop v že ; sebno licenco predno lahko vrši omenjeni Volksbund. Obljub-1 svojo obrt. Ijajo in groze. Na vse mogo- Kako je bilo pod Nemci in partizani no Gorenjskem (Piše Jeseničan Albin Gaser) če prikrite in odkrite načine iz- MALI OGLASI ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . (Nadaljevanje s 2. strani) ni blagor. Vsaka zasleduje le lastne koristi. Kadar se med seboj pogajata, jima ne gre za kako pravičnost,"ampak skuhata le s silo nadvladati druga drugo. Delavstvo včasih zmaga s svojim unionizmom, toda uspehi v višjih plačah so še zmerom tako majhni, da komaj dosežejo, kaj še da bi pre- s tem nikakor ne strinja. Zato člankar nadaljuje: "Mi pa nismo za to, da bi i-meli manj demokracije v industriji in v vsem življenju naroda, ampak je hočemo še celo več. Mi nismo za to, da bi se zadušila vsa svoboda med ljudmi, ampak se poganjamo za to, da bi bilo več in več ljudi deležnih prave svobode. Mi zahtevamo gospodarsko demokracijo, pa tudi politično demokracijo . . . Temeljito'se mora predrugačiti pogajanje med in- vajajo pritisk na prebivalstvo Gorenjske za vstop v to društvo. Obljubljajo, da bo vsak, ki bo sprejet, dobil nemško državljanstvo na preklic — po j preteku desetih let pa pravo! državljanstvo. O. F. ne sklene' ničesar proti. Njeni vodilni i ljudje hite prvi k popisovanji^ in s svojim podpisom obljubijo j zvestobo Hitlerju in nacistični; Nemčiji. Pošteni in Slovenci se nahajajo v težkem | ši ženski, položaju. Ali v V. B., ali tvegati izgon, selitev, uničenje svoje eksistence, bodočnost svojih otrok. Težka odločitev! Zardeli od sramu, jeze in zadr- MOŠT! Iz prvovrstnega Concord grozdja prodaja po $70 sod Kramer's Winery 5303 St. Clair Ave. Pokličite EN 2263. (203) Soba v najem V najem se odda lepa oprem-zavedni j ljena soba, najrajši kaki starej Pokličite KE 4538. (202) Zemljišče naprodaj Naprodaj je 10 akrov lepe zemlje na Minor Rd. Sadno dre- žane boli so podpisovali pris- v->e in 3 akre gozda. Poizve se topne izjave. Vendar no vsi. | I!a 1398 Larchmont Rd. ali po-Partizani nadaljujejo s svojimi kličite IV 1091._(203) podvigi-v D Dragi pa padajo j ~ Pohigtvo naprodaj žrtve pod gestaposkimi puška-, Naprodaj je pohištvo za spal- mi. Nemci gonijo mlade ljudi segli, najpreprostejšo socialno pravičnost. Kljub vsem ne-' dustrijo in delavstvom. Ne sme štetim štrajkom zadnjih mese- Se več vršiti v znamenju med- ^CHEj ALKA-SELTZER is unusually effective in the relief of Head-. , ache because its analgesic jf^'nrelieving content) is made mor« positive by alkaline buffers. Alka-Seltzer being a combination J Painrelieving and alkalizing in-Bn?i has gained wide usage popularity for the relief of «v, '"digestion, Cold Symptoms, '^ornlng After" misery and Miis-A,;ar Pains. And be sure to try £,i,a-Seltzer for that tired feeling °wing hard work or strenuous MALI OGLAST Velik trgovski vogal Naprodaj je velik trgovski vo gal v predmestju! 2 poslopij gazolšnska postaja ter popolen moderen restavrant z stanova njem na 2. nadstropju, Fina tr govina ter krasna bodočnost Nahaja se ob glavni deželni ce sti tik mestne meje; 240 čevljev širok' ob cesti. Za podrobnosti vprašajte Beachland Realty 767 E. 185. St. Tel. IV 2950. (205) cev se ameriški delavec komaj nekako preživi. Veliki business se zmerom bolj postavlja na zadnje noge zoper unijsko gibanje delavstva, ki mu grozi izpodkopati moč. Iz tega ne more priti drugega ko neprestana industrijska vojna. Na taki podlagi ne more uspevati dobro industrijsko življenje." * * * Clankar nato vpraša: "Ali je ta moja razlaga obstoječih razmer komunistična? Ali mi boste očitali, da zagova-jam 'razredni boj' že samo zato, ker naravnost povem, kako stvari stoje? Če se znam nad azmerami pritožiti v podobnih besedah, kakor bi se pritožil kak (omunist, s tem še ni rečeno, da sem tudi jaz komunist. Ti-■ta velika razlika med kakim comunistom in menoj je ta, :Ia imava različna mnenja, ka-:o je treba nezdrave razmere odpraviti. Komunist pravi, da je treba sedanje razmere prekucniti ali s silo ali brez nje in enkrat za vselej odpraviti kapitalistično gospodarstvo, o benem ž njim pa tudi politič no formo parlamentarnega via danja, ki navadno gospodari v kapitalističnem svetu. Komu nist hoče odpraviti temeljno pravico do zasebne lastnine podvreči posameznega človeka državi in uvesti od države dik tirano narodno gospodarstvo pod pritiskom od zgoraj. Kato ličan pa vidi iz sedanjih ne zdravih razmer popolnoma drugačen izhod." Tako vidimo, da komunistično ''zdravljenje" nezdravih razmer vodi zgolj v odpravo tega, kar pomeni beseda "demokracija." Katoliški nauk se seboj nega boja, ampak v znamenju medsebojnega sodelovanja. Industrija in delavstvo morata poiskati skupnih ciljev, skupnih nalog." * * * Clankar poudarja, da tako učijo papeži na podlagi evangel jskih resnic in zaključuje: Če je reakcionarno, da kdo sprejme in izpoveduje nauke Kristusa in Cerkve, če je reakcionarno, da kdo obsoja politične in socialne kompromise s {omunizmom in podobne reči, če je reakcionarno, da kdo pod pira ameriško republikansko demokracijo, če je reakcionarno, da kdo razglaša v svet čisto preproste resnice, potem se bojim, da sem jaz reakciona rec in morda celo od nog do glave — nesramen fašist." * * Svet je res nezgruntano ču den. Nekaj časa nazaj, ko so ljudje skoraj vsesplošno verjeli v "liberalizem' "in so rekli da naj ima vsak neomejeno svobodo, da obogati, kakor ho če — takrat so bile ljudem pa peške okrožnice — če so splo vedeli zanje — sama "prekucu ška" roba. Le čemu se kak pa pež vtika v te zadeve, so dej a li. Ali nimamo ljudje sami svojih glav (in svojih žepov . . .) na pravem mestu . . .? Kdor jih nima, naj sam sebi pripiše . . . Dandanes,, je prevzel vpitje zoper kapitalizem v svoj zakup — komunizem. Papež je po mnenju komunizma tisočkrat premalo zavpil, zakaj ni se oglasil zoper — pravico do zasebne lastnine, ki naj bi jo pa človek imel le do gotove meje. Komunizem gre dalje in trdi, da je zasebna lastnina kri- v takoimenovano "Wehrmann-1 chaft' 'nemško vojaško organi- j zacijo, v Krieger—Biund, v Hiter Jugend itd.,' zapirajo, mučijo, selijo. Partizanska ra-a v gozdu — pol. komisarji in komandanti seveda ne — je bosa, raztrgana, ušiva. Pobegi 3e množe. Ubežniki ne ostaja-o doma, ampak odhajajo v Avstrijo in Nemčijo na delo, da se ognejo zasledovanju par-izanov. Nemci organizirajo odpoši-janje mladih fantov in deklet na Koroško za kmetska dela. Dodele jih izključno nacističnim kmetom. Delavstvo se mora udeleževati raznih apelov. Nemštivo se čuti močno in edino kot še nikoli. Slovenci ponižani, razdvojeni kot še niko-i. To stanje je voda na komunistični mlin. Ljudstvo je nezadovoljno samo s seboj in s celim svetom. Iz različnih radijskih postaj dežujejo obeti vseh vrst, pomoči pa nikake, nikakršnih izgledov za izboljšanje. Širijo se od vseh strani najgorostasnej-še novice, lj-udstvo požira te vesti in verjame. Verjame, da bo v 14 dneh konec vojske, verjame, ko po preteku 14 dni položaj ni boljši, — da bo pač v prihodnjih 14 dneh Rusija udarila in zlomila Nemčijo. O Angležih govorijo partizani samo še zaničljivo, o kramarjih, s katerimi bodo obračunali itd. V službo Gestapa vsto pajo — največje propalice, katere včasih ni nikdo pogledal, danes so vsemogočni gospodje in zavezniki in obveščevalci partizanov na eni, gestapovcev na drugi strani. Ljudstvo pa trpi —gestlapovec divja. Koncem junija 1942 se posreči, Gestapovcem, da pridejo na sled centrali O. F. na Hruši-Ta je bila v Pajerjevi, ne-ji Majšnekovi gostilni. Sledi aretacija gostilničarja in go-stilničarke. Pri preiskavi najdejo nekaj odej, katere so partizani 14 dni preje odnesli iz bolnice na Javorniku. Strašno mučijo Pajerja v Begunjah — aretacije na Hrušici so na tekočem traku. Nekega jutra je Hrušica obkoljena od nemške- ruco in set za kuhinjo. Zglasite se na 1415 E. 39. St. (202) Furnezi 'Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo aH paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1^93 Addison Rd. — EN 0487 Govylmo slovensko (x) Trebušne podpore Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore (Abdominal Supports) Mande! Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.' Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid' Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th BELO P0I1J0 VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okoligj j * Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 85 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Prosilci se zbirajo d za Lliki n TOOL IN DIE MAKERS FORGE SHOP FURNACE LOADERS DELOMA IZUCNE MACHINE OPERATORJE SPLOiŠNA TOVARNIŠKA DELA Employment office je odprt od 8 zjutraj do 9 zvečer dnevno V soboto od 8 zjutraj do 6 zvečer Thompson Products, Inc. 23555 Euclid Ave. Euclid, O. (210) Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Mo- x) ci. AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE. POŠILJA DENAR v Jugo slavijo, Trst, Gorico, Av stri j o, Italijo in druge kra je, vsaka pošiljatev je jam čena; PRODAJA ZABOJE za po šiljanje hrane in obleke staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem. MALI OGLASI Grodzdje in mošt! Pri nas dobite grozdje in mošt, belo in plavo. Zglaste se na 1253 Norwood Rd. ali pokličite po 5 uri zvečer EN 2549. (201) Dve hiši naprodaj Naprodaj sta dve hiši, vsaka za 1 družino, po 7 in 5 sob, na velikem lotu. V slovenski naselbini v Collinwoodu. Dober kup za $9,800. B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500. (204) Luč za zdravljenje revmatizma gre na vsak reeularni saket. $1.65 MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. WIDG0FS PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Za veliko družino Naprodaj je hiša za 1 družino, na 22310 Arms Ave. v Eu-clidu. Ima 9 sob, med temi o spalnic in kopalnica, velik parlor in velika kuhinja, dvojna garaža; vrt. Cena je $12,000. Za ogled pokličite Geo. R. Hamilton, ER 1085. (Oct. 11, 14, 18), AMERIŠKA DOM O VIN j*, OCTOBER 14, 1946 V službi kalita ZGODOVINSKI ROMAN Imel boš moč, da zavladaš drugim in to, kar napoveduješ v mislih kateremu človeku, bo ti storil. S svojim pogledom boš razorožil razbojnike, ako bi navalili na te in samo tvoj pogled, samo beseda zadostuje, da ti bodo sluge. Ali ti ugaja to? —Ej, kaj mi vse govoriš — odvrne Strezinja: — To je več, kakor si morem misliti. To je več, nego da urnem delati zlato, ali da imam kamen modrosti. —In glej, vse to te naučim, ali le pod enim pogojem. —Katerim ? —Da slepo poslušaš svojega učitelja in da se mu pokoravaš. Obljubljaš? —Obljubljam! —Obljubi mi, da se ne boš ničesar bal, da boš stopal neustrašeno naprej, in naj se zgodi karkoli. Obljubi, da boš vedno močan in stanoviten. —Obljubljam! —Obljubljaš li. da tvoje ustne ne pokusijo več nobene mamljive pijače in da piješ samo vodo. —Obljubljam! —Obljubljaš li, da boš. živel nedolžno kakor dete in da ne boš niti v sanjah mislil na ono, katero si včeraj videl? . . . Strezinji se je i z vi 1 vzklik: —Ti veš? ' Ali mali starec se je vzravnal, pogledal mladca z izzivalnim pogledom in dejal: — Fatima! To ime je tako omamilo Stre-zinjo, da je postal rdeč kakor rak. — Kdo ti je rekel, da sem včeraj videl Fatimo? Kako veš to? Starec se zvito nasmehne. — Jaz vem vse. — Potem si strašen človek in začel se te bom bati. — Ni potrebno. Ne želim ti nič hudega, nego samo tvojo srečo. — Take besede je rekla tudi kača Evi v raju. — Ti misliš, da sem kača? — se nasmehne starec. — Kača ali vrag ali si pa z njim v zvezi. Vseeno. Ali eno V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE ZA POKOJNEGA Andrej Možina ki Je preminul 14, oktobra 1938. Preljubi soprog in oče, ali res je to mogoče, da ie osem let minilo, kar počivaš pod gomilo? Človek Je romar te solzne doline, oh kako hitro posvetno vse mine, blagor človeku, ki se nič ne boji, če mu čolniček življenja obstoji. Žalujoči ostali: ANGELA MOŽINA, soproga; FRANK. WILLIAM, sinova; MAEY. por. GRUBELNIK, hči. Cleveland, O. 14. okt. 1946. je resnica. Čudim se, kako si zvedel o Fatimi. — O, vem še več. — Kaj? — Da ti Fatima ugaja, da si sanjal o nji celo noč in komaj čakaš, da jo zopet vidiš. — Resnica. Sicer pa to ni noben čudež. Ti veš, da sem jo včeraj videl, zato ti ni težko uganiti, da me je očarala. — Koga bi pa tudi ne očaralo to divno, svetlo, božansko dete? Ljubiti njo, je sreča in slast. Dobiti njo, pomeni dobiti kraljestvo. Ali ni tako? Ali starec zmaje z glavo. — In vendar ti pravim, ako se ne boš ogibal nje, ne boš prišel na stezo modrosti. Ti se moraš povsem odreči svetovnim vezem. — In ti misliš, da je Fatima taka vez? To je žal jen je božanstva, ki je stkalo tako telo iz eterske snovi. Nji se naj od-rečem? Nikoli! — vklikne naglo Strezinja. —Tedaj se ločijo najina pota. Kamena modrosti ne najdeš nikoli. — Ali zakaj bi ne dobil Fa-time in kamena modrostd? Ali je Fatima nekaj hudega? — Nisem rekel, da je nekaj hudega. Ali trdim, in jaz sem star filozof, da je onim, ki se hočejo vzpeti po stopnicah modrosti, potrebno najprej, da brzdajo svoje strasti in zlomijo želje telesa ter zavladajo materiji. Magijci svojega časa so zahtevali od svojih učencev popolno spolno čistost. Globo-čine skrivnosti prodre le oni, ki popolnoma obvlada samega sebe. — Strašne so tvoje besede. Praviš, da me naučiš razumevati glas prirode. A glej! Jaz razumem glas prirode. Cvetje mi dehti in sonce mi sije šepetajoč ime: Fatima. Ptička išče družico, vse govori ,in priča o ljubezni in jaz jo naj zavrnem? PcDvej mi, zakaj ima Fatima tako sijajne oči, zakaj so njena usta tako rdeča, zakaj njene prsi valovijo, kakor valovi morja? Ali mar samo zato, da gine brez ljubezni? To ni mogoče. Ljubezen ni nič hudega. Ljubezen je od Boga. — Tudi cveti strupenih rož je lep, a nosi smrt. Lepšega telesa od pantrovega ni. Ali mu boš podal roke v objem? — In kaj ima Fatima s tem? — Ona je roža in panter, odvrne stari Gabir. ■— Modrijan moj, tega ne verjamem. Imel jo bom vedno za biser, rožo in zvezdo. Gabir zmaje porogljivo z ramami. —• Ta biser se raztopi v kisu bridkosti, roža ovene v ledu starosti in zvezda utrne v temi blodnje. — Ona je vredna zlata. — Ali je to resnica? — Tvoje besede so besede smrti. -— A rode življenje. — Protivim se jim. — Ker se protiviš modrosti. — Ne verjamem jim. — Kaj škoduje soncu, ako trdi slepec, da ga ni? — Misliš, da sem slepec? — Hujši si od slepca. Zakaj ti imaš oči, pa ne vidiš, imaš ušesa, pa nečeš, da bi slišal. — Ali vendar sem prijatelj modrosti. — S zraven vira, a nečeš piti žive vode. — Ker mi ne pustiš. — Odreci se Fatime. — Ne morem. — Beži tedaj od mene. — Kam? ■— Odkoder si prišel. — Ne morem. — Kaj ti brani? — Želja, ki me je vedla preko gora in voda. (Dalje prihodnjič) - ,-■•■--. V. V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETOM fRERANE SMRTI PREDRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Petrič ki je za re<|no zatisnil svoje trudne oči dhe 14. oktobra 1946. Dragi soprog in ljubljeni oče, več ne ču.le Tvoj se glaa, že tet' let bridkt žalosti, kar si Ti'zapustil nas. 1 i' FRANCES PETRIČ. soproga; JOSEPHINE, poročena ZAKRAJŠEK, hči; JOSEPH, sin. ANTHONY, zet: ZENO. vnuk, in ŽITA. vnukinja. Cleveland, O. 14, okt. 1946. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tuž-no vest, da je nenadno umrl naš ljubljeni soprog, sin in brat Joseph iHtfelaboč 1905 1946 Zatisnil je svoje blage oči dne 16. septembra. Pogreb se je vršil dne 20. septembra iz August-F. Svetkovih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen 1. decembra 1905 leta v Burdine, Pa. V dolžnost si štejemo, da se tem polom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni nam je bil v veliko tolažbo ob iej težki izgubi. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Vinko Starman, Mr. in Mrs. Charles Starman, Mr. in Mrs. Tony Subec, Mr. in Mrs. Hafner in družina, Mr. Urban Praznik, Mr. in Mrs. Mathew Podnar, Mr. in Mrs. Joseph Ule, Mr. in Mrs. Anton Praznik in hčerka, Mr. in Mrs. Joseph Skidel, Mr. in Mrs. Charles Travarca, Mr. in Mrs. Ray Damato. Mr. Jim Jerele, Mr. in Mrs. Albert Jerele, Mr. in Mrs. Frank Yankovic, Mr. S. Cerne, Mr. F. Yankovic, Mr. G. Kuk, Mr. J. Vad-nal, Mr. J. Hokavar, Mr. E. Habat, Mr. J. Kozel,, Mr. P. Bastasic, Mr. P. Sokach, Mr. F. Modic, Mr. J. Trolli, Mr. P. Mocilnikar, Mr. J. Kacic, Mr. M. Kling; Mr. T. Lovsin, Mr. F. Petrich, Mr. C. Smith- Mr. F. Kling, Mr. R. Roberts, Mr. F. Piccirillo, Mr. J. Medves, Mr. J. Stradiot, Mr. F. Mahnic, Mr. T. Vadnal, Mr. J. Francel, Mr. E. Sesek, Mr. W. Lovsin. Mr. R. Perme, Mr. J. Pecon, Mr. S. Slapic, Mr. L. Trebar, Mr. A. Nagel, Mrs. C. Slapnik, Mr. F. Barbie, Miss A. Gruden, Mr. in Mrs. R. F. Zakely in hčerka, Mr. in Mrs. Frank Zakely st., Mr. in Mrs. Frank Zakely ml., Mr. in Mrs. Adolph Zakely, Mr., in Mrs. John Omerza, St.. Mr. in Mrs. Frank Ule, Mr. in Mrs. Polosky, Mr. in Mrs. Andy Ule. Mr. in Mrs. Albert Ule, Mr. in Mrs. John Habat, Mr. in Mrs. Anton Kolenc, Mr. in Mrs. John Koss, Mr. in Mrs. Frank Petrovich in otroci iz Penna.. Mr. in Mrs. Mike Podnar, Mr. in Mrs. Louis Ogrlnc, Mr. in Mrs. John Hokavar, Mr. in Mrs. Joseph Kusar in sin, Mr. Frank Zivoder in sin, Mr. in Mrs. John Demshar, Mr. in Mrs. John Terček, Mr. in Mrs. Joseph Pozelnik, Mr. in Mrs. Steve Zimerman, Mr. in Mrs. Anton Mehle, Mr. Lefty Kovach, Mr. in Mrs. Henke in družina, Mr. Edward Sioer, Mr. George Kovitch in družina, Mr. Frank Kovitch in družina, Mr. Frank Bogolin in družina, Mr. in Mrs. Ted Rossman, Mr. in Mrs. A1 Novinc, Mr. in Mrs. Tony Novinc, Mr. in Mrs. Louis Novinc, Mr. in Mrs. Joseph Novinc, Mr. in Mrs. Mike Sego, Mr. in Mrs. Math Pakiz, Mr. in Mrs. Hokavar, Mr. in Mrs. Matt Smith, Mr. in Mrs. Ed Hofferl, Mr. in Mrs. C. Jezerc, Mr. in Mrs. A. Vidic, Mr. Frank Petrič, Mr. Joseph Kling, Mr. Ed Juratovec, Mr. J. Palmer, Mrs. L. Hanna, Mr. J. Belding, Mr. L. Brainard, Mr. Charles Malner in Cinders, Mr. Pogacan, Mr. Mike Morel in Coils. Mr. Frank M. Malner' ml. in Rocky, Mr. in Mrs. Frank Jelerčič, Mr. in Mrs. Rudy Jelerčič, Mr. in Mrs. Al. Jelerčič, Mr. Pete Srnick, Mr. Emil Vegel, Mr. Adolph Srnick, Employees of Yankovich Bar. Fisher Body, Ferro Machine Steel & Tube Co.. Foole Burte Veterans Club, Sewing Club, Employees of Thin Wall Dept. Graphite Bronze Co., Boys from the Finishing Floor, Bowling Center E. 185 St., Local 1179 Steel & Tube, društvo Strugglers št. 614 SNPJ, The Friendly Club, Musicians' Union Local No. 4, Len-Bar Tavern. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za* sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj! Zahvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. Louis Starman, Mr. Andrew Omerza, Mrs. Andrew Plesz, Mr. in Mrs. J. Mar-olt, Mr. A. J. Germek, Mr. in Mrs. Rudy Yereck, Mr. in Mrs. Jos. Krall, Mr. in Mrs. Ed. Kovač, Mr. Peter Gričar, Mrs. Molile Vidmar. Mrs. Alich, Mr. in Mrs. William Bradač, Mr. in Mrs. Tom Kletecky, Mr. in Mrs. L. Andolek, Mr. in Mrs. Paul Jane, Miss Martha Muller, Mr. in Mrs. S. Jamnik, Mrs. Ray Blake, Mr. in Mrs. Kušar st., Mr. Emeric Kordon, Mrs. R. Slapnik, Mr. in Mrs. J. Mochan, Mr. in Mrs. F. Omerza, Strancar in družina, Mr. John Pekol, Mr. Anton Kordan, Mr. Joseph Kordan, Miss Nancy Zakely, Mr. in Mrs. M. Preskar, Mr. in Mrs. Joe Hribar, Mr. in Mrs. E. F. Podnar, Mr. in Mrs. Andrew Ulle, Mrs. L. Ogrinc, Mr. in Mrs. Arteno, Mrs. Polonia Cvelbar, Mrs. Frances Baltess, Mr. in Mrs. J. Rozance, Miss Helen Pierce. Mr. in Mrs. L. Kau-sek, Mr. in Mrs. Frank Koss, Miss Jean Russ, Mr. in Mrs. J. Centrik, Mrs. Herman Stupica, Mr. in Mrs. A. Gerchman, Mr. Frank Zorman. Mr. in Mrs. M. Germ, Mr. J. Resnik, Mrs. Mary Turk, Mrs. Frances Dolinar, Mr. in Mrs. L. Gliha, Mr. in Mrs. A. Gorenc, Mr. Joseph Jenko, Mr. in Mrs. Joseph Omerza ml., Mr. Joseph Codo-sky, Mr. Joseph Mestic, Mr. in Mrs. J. Luckanc, Mr. F. Kuhel, Mr. in Mrs. Stanley Polosky, Mr. Joseph Pelko, Mr. in Mrs. Jack Skerjanc ml., Mr. L. Svorgo, Mr. in Mrs. Tino Modic, Mr. J. Malonich, Mr. in Mrs. A. Vesel, Mr. in Mrs. Siska in družina. Mr. in Mrs. Rachel Strainic, |Mr. in Mrs. John Jenko. Mr. in Mrs. J. Lasicky. |Mr. in Mrs. G. Leseflsy, Mr. in Mrs. R. Gregory, iMr. in Mrs. Felix Korošec, Mr. in Mrs. Smith, Mr. jin Mrs. V. Grdolnik, Mrs. Mehle, Mr. in Mrs. S. Podnar, Mr. in Mrs. Joe Stimac, Mr. in Mrs. Baznik, Mr. L. Sodja, Mr. in Mrs. F. Petrovich, Mr. in Mrs. Stanley Andolek, Mr. V. Intihar, Mr. in Mrs. F. Lapuh, Mr. in Mrs. A. Tavzel. Mr. in Mrs. Jas. Mocilnikar, Mrs. Lipovec, Demshar družina. Mr. John Skufca, Mr. in Mrs. F. Zakely st.. Mr. Ferdinand Demshar, Mrs. Scufca, Mrs. Carl Urzen, Mr. in Mrs. F. Kramer, Mr. in Mrs. J. Habat. Mr. John Omerza, Mr. H. Batich, Mr. in Mrs. J. Bolden, Mr. in Mrs. Mervar, Mr. Louis F. Rayer. Mr. Joseph Somrak. Mrs. Spetzig, Mrs. Struna, Mr. L. Plesec, Mr. in Mrs. Joe Trolli, Mr. in Mrs. M. Gerl, Mr. in Mrs. Travarca, Mrs. Rhoda, Mr. H. Mehle in Mrs. A. Vadnal. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sicer: Mrs. A. Praznik, Mr. Mathew Podnar, Mr. Joseph Ule, Mr. Louis Starman, Mr. Frank Yan-kovič, Mr. John Hokavar, Mr. Joseph Kušar, Mr. Chas. R. Kaušič, Mr. Frank Petrovich. Mr. R. F. Zakely, Mrs. Sophie Sorcan, Mr. Joseph Codoskir, Mr. C. Ulle, Mr. Joseph Stimac, Mr. Pete Bastasic, Mr. Michael Kling, Mr. S. T. Polosky, Mr. Ray J. Damato. Zahvalo naj sprejmejo vsi. ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsi oni, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče. Hvala Mr. in Mrs. August F. Svetek za izvrstno voden pogreb in najboljšo vsestransko postrežbo. Hvala tudi čst. g. g. duhovnu cerkve sv. Marije za opravljene cerkvene pogrebne obrede in tolažilen govor. Zahvalimo se tudi pogrebcem, ki so nosili krsto. Tako nenadno je prišla ločitev, da ne moremo doumeti vse to. Mlad, poln življenja, vesel t veselimi si bil vedno. Odšel si k počitku z načrti za prihodnji dan. Zaspal si—a to spanje je bilo pri-četek večnega sna, iz katerega se nisi nikoli prebudil. Odnesli so Te in položili poleg Tvoje drage matere, kateri si sledil po kratkih treh mesecih. Za Teboj žaluje Tvoja soproga, kateri si bil vedno dober in zvest, kakor tudi Tvoj oče, bratje in sestre. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v naših srcih, dokler bodo utripala in dokler se ne snidemo enkrat tam, kjer vlada večni mir in blaženstvo! Spavaj mirno—snivaj sladko! Žalujoči ostali: ANTOINETTE, soproga JOSEPH, oče EDDIE, ERNIE, ELMER, bratje; HELEN. MARGARET. MILDRED. MARIE in GLADYS, sestre Cleveland, Ohio, dne 9. oktobra 1946.