610. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 4. septembra 1918,
Lel o
U.
—,——-,T—,,
Posamezna
,DAN“ izhaja vsak
številka 6
vinarjev.
 ___________ dan — tudi ob nedeljah in
praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 80-—. — Naročnina se «t	pošilja	upravniStvu.	:st
c;	Telefon Številka 118.
	iljk	
	Jnk	
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo in upravništvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska	ulica	Št.	8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ue sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja poli:	pust.	— Za odgovor je priložiti	znamko,	u*
s:	Telefon Številka 118.	«
Mačeha in pastorki.
»Suženj je bil po telesu tudi človek, po duhu pa ivi bil človek.« (Nekje.)
V	svojih otroških letih sem najraje poslušal pripovedke o hudobni mačehi in o pastorkah, ki nam jih |e zbranim okrog gorke peči pravila stara mati. Razne take pripovedke žive med našim narodom, a skoro najbolj so v raznih variantah razšir-
Iene pripovedke o mačehi in pastor-iah. Morda jih je ustvarjal narod, ker Je tudii on okušal hudobnost, krivice id neusmilienje £ypje mačehe.
Dokler je živela prava mati, so bili njeni otroci srečni in zadovoljni. Po materini smrti pa zagospodari v hiši mačeha z vso svojo hudobnostio In krivičnostjo. Mačeha dobi svoje otroke in sedati še bolj zasovraži otroke prejšnje matere. Ne daje jim belega kruha, kakor svojim otrokom, oblači jih v cunje, svoje otroke pa v najlepšo obleko, odikazuje jim najtežja in naj slabša dela njeni lastni otroci postopajo. Zgodi se, da otroci prave matere odrastejo, dovolj jim je mačehinih krivic in hočejo mačeho strmoglaviti. Ne posreči se jim. Pri mačehi imajo sedaj še slabše življenje. Zapustijo svoj rodni dom, gredo po svetu iskat kruha. Na njih domu pa gospodari mačeha in veseli, da je sama s svojimi otrobi; ne pomisli, da si Je z nasiljem prilastila tuj dom. Otroci pa. ki so odšli daleč od doma v tujino, ne pozabijo na svoj dom, vedno mislijo kako bi ga zopet dobili v syoje roke, kako bi zopet zagospodarili tam, kjer ]e žrvela njih mati in njih predniki. V tujini imajo srečo, vrnejo se bogati, ker jih Je tujina nagradila za njih pridnost in poštenost. Mogočni se vrnejo in strmoglavijo mačeho in njene otroke, ki morajo z mačeho vred po svetu, hi glejte! Poznam mnogoštevilno rodbino, ki ji gospodari mačeha. Pastorki. ki so nadarjeni in zmožni, moralo opravljati v lastnem domu najslabša dela, svoje otroke jim na-»tavlja za paznike in varuhe s tem, da jim daje naijvišja in najvažnejša mesta. Pastorkom vsiljuje svoj jezik, ne pusti jim, da bi se izobraževali v Jeziku svoje matere. Ce pastorki govore v svojem materinem jeziku m Česa prosijo, jih gledajo zaničljivo in Jih odpravijo, češ da ne razumejo! Včasih se hočejo pastorki svobodno pogovoriti o bodočnosti svojega doma, o svojih bratih, o svojem delu za boljšo bodočnost, pa so Jim koj za hrbtom otroci mačehinii, ki hitro javijo mačehi vse pogovore in sklepe. Mačeha kaznuje svoje pastorke, ker se boji njih moči in vsaikega solnčne-ga žarka, ki bi oznanjal in prinašal rešitev.
Tudi ti pastorki zapuščajo svoj dom v velikem številu, tako velikem da stoje domovi, zapuščeni, domača remija je neobdelana. Odhajajo v tu-
jino, ki se krasi in bogati z delom njih rok. Mnogi pozabijo na svoj dom in se potujčijo, a mnogi še mislijo nanj. In zgodilo se bo. da se bodo vrnili v svoj dom in da bodo tam zagospodovali, mačehini otroci pa bodo šli na dom svoje mačehe.
Nekaj pa je pri tej rodbini čudnega! Pripovedke o mačehi in pastorkah vam nikdar ne povejo, da se je kdaj kateri otrok prave matere tako daleč izpozabil, da bi stopil v službo mačehe in njenih otrok ter da bi potem skupno z njima uničeval svoje brate. Pri te! rodbini pa se to dogaja. Veliko otrok stopa v službo mačehe, a ne zato, da bi koristili svojemu domu, zaničujejo in ponižujejo ga z vsako besedo, z vsakim korakom! In hujši so kakor pastorki! Suženj po duhu ni človek!
Oni iz tujine se bodo vračali! Vstali bodo boljši dnevi, v domu prave matere bo zavladalo po hudem in velikem trpljenju nepopisno veselje. ker pravica bo zmagala nad krivico ...
Impozanten shod tržaških Slovencev.
Name&tnlštveni odloki In glas
občinstva.
Trst, 1. septembra.
Se predno so bil! Izdani od tržaškega namestništva odloki, ki uka« zu]eio tržaški mestni občini, da mora odpustiti iz službe vse tule podanike (regnikole), ki so zaposleni pri n}e] kot Javni funkcionar]!, smo neštetokrat pisali, kako poplavljalo regnlkoll naše mesto ter na ta način odjedajo domačinom kruh. Velikokrat smo že pisali o brezposelnosti slovenskega delavstva v Trstu, katerega povzročajo tuji podaniki, regnikoli, ki prihajajo v Trst, kjer najdejo vedno odprta vrata pri našem mestnem magistratu, ki protežira regnikole na vse mogoče načine. Glavni vzrok tega protežiranja regnikolov je pač ta, da ima gospoda pri magistratu italijano-filska srca.
Tudi na našo vlado je padla marsikatera ostra beseda, zakaj videli smo, da se prav nič ne briga, da se napravi konec temu neprestanemu priseljevanju regnikolov v Trst. Videli smo, da vlada mirno gleda, kako se šopiri v Trstu okrog 40.000 regnik-kolov, in videli smo, da mirno gleda-kako so prisiljeni njeni lastni državljani in davkoplačevalci zapuščati lastno domovino in oditi v tujino sl Iskat kruha, ker mu ga doma odjedajo tujci.
Mnogo se je že pisalo na račun temu priseljevanju regnikolov, in tudi neštetokrat so bile že odposlane razne resolucije slovenskega delavstva na namestništvo, v katerih se je zahtevalo, naj stori vlada kak ko-
rak proti temu priseljevanju regnikolov, ki so v škodo državljanom in državi sami.
Mnogo časa je preteklo, ne da bi vlada storila najmanjšega koraka. Končno pa se je vendarle našel energičen mož, namestnik princ Hohen-loke, ki je izdal omenjene odloke, ki zahtevajo od mestne občine, da odpusti iz javne službe vse regnikole.
Kakor hitro je bil izdan ta odlok, je nastal hrup v nekaterih italijanskih listih. Magistratovci in italijano-fili so se oglasili in protestirali proti odlokom in celo italijanska vlada se je zavzela za svojce. Italijani so izvršili svojo komedijo.
Tedaj pa so začutili tudi tržaški Slovenci ponovno potrebo, da izrečejo svoje mnenje o namestništvenih odlokih, zato je bil sklican danes ob 8. uri zvečer shod v »Narodnem domu*. Se pred določeno uro je bila dvorana popolnoma natlačena. V parterju, na galeriji, na stopnicah in vežah ter celo za odrom je bilo vse natlačeno občinstva. Celo na trgu pred »Narod. Domom« je stalo več sto ljudi, ker niso našli prostora v dvorani. Tako ogromnega shoda menda še ni bilo v »Narodnem domu«. — Čeprav je bila v dvorani zaradi gneče neznosna vročina, je občinstvo mirno Čakalo govornikov. Ko so ti stopili na oder, so bili pozdravljeni z gromovitim aplavzom.
Shod je otvoril dr. E. Slavik. Na kratko je očrtal namen shoda. Prosil je zborovalce, naj mirno sledijo izvajanjem govornikov. Vsakdo dobi lahko besedo. Predsednik je nadalje povdarjaj, da imajo regnikoli najboljše službe pri magistratu, hotelo bi se. da postanejo regnikoli tudi policisti. (Hrup.) Nato jč podal besedo glavnemu poročevalcu drž. In dež. poslancu dr. O. Rybafu.
Burno pozdravljen je nastopil dr. Rybar. Izrazil Je svoje veselje, ker vidi, da je udeležba impozantna. To je naboljši dokaz, da so razmere našega delavstva neznosne. Kakor milkjer. jte v naši dTŽavi mogoče, da dobi tujec najboljše službe, domačin pa mora iti s trebuhom za kruhom po svetu, zakaj importacija in prote-žiranje regnikolov je doseglo že vrhunec. Opozarjalo se Je že vlado zaradi teh krivic, a dolgo časa le ostal naš glas, glas vpijočega v puščavi. Naposled se je našel mož, ki je uvidel krivico ter izdal odredbo proti regnikolom. Njegova odredba le bila povsem postavna. Da ne smejo biti tuji podaniki v J&vniih službah, stoji že v osnovnem zakonu. In namest-veni dekreti odgovarjajo popolnoma zakonu. Italijani pa so zagnali krik, mi pa ne zahtevamo nič drugega, kakor da se postava spoštuje. (Odobravanje.) Oni pravijo, da je v Trstu samo par advokatov, ki kričijo proti mirnim in pridnim regnikolom, a da se za vse to niti ne zmeni slovensko delavstvo. (Hrup.) Toda ne sama mi, ampak vsi treznomisleči so pri-
znali, da so namestništveni odloki ne samo pravični, ampak tudi nujno potrebni za domače delavstvo. Tako je rekel tudi dr Wilfan v mestnem svetu. (Aplavz.) Naši nasprotniki pravijo, da so ti odloki kruti, ker bo maTsikak regnikolo vržen na cesto, a tem. ki govorijo o krutosti in neusmiljenosti, se prav nič ne smili na tisoče Slovencev, ki morajo vsled regnikolov zapustiti svojo domačijo. Tem groznim in pogubonosmim razmeram pa je kriva naša vlada za celih 80 odstotkov, zakaj ona edina bi bila morala poskrbeti, da se enkrat za vselej ustavi to priseljevanje regnikolov. A tega vlada ni storila. Se več, vlada trpi, da se zidajo celo vojašnice, trdnjave, sodnije ter železnice od regnikolov. Podjetniki imenovanih zgradb sprejemajo na delo regnikole, čeprav je rečeno v klavzuli, da tega ne smejo storiti. Vlada pa molči, in čeprav se je interpelira-lo v državnem zboru ter dokazalo, da so med delavci regnikoli celo preoblečeni italijanski oficirji, ki potem poročajo svoji vladi o vseh tajnostih (Cisto prav!) V mestnem svetu so se izrekli proti odlokom italijanski liberalci in tudi socialisti. (Sramota.) Italijanske liberalce itak poznamo, poznamo pa tudi socialiste, ki so v takih slučajih vedno zagrizeni konservativci. Puecher, voditelj socialistov je glasoval za predlog proti na-mestništvenim odlokom, a je končno dejal, da je za to, da dobijo najprej domačini službo, potem tujci. (Hinavci.) Puecher je prižigal svečo najprej Bogu, nato hudiču. Oni, kot socialisti so za vse ljudi in ne poznajo državnih mej, a Puecher je bil izvoljen z glasovi Tržačanov, italijanskih in slovenskih, a glasuje njim v škodo. In na to pošiljajo socialisti še kriva poročila (o govoru d*r Wil-fana v mestnem svetu) v nemški list »Arbeiterzeitung«. (Sramota.)
Končno je dejal govornik, da bi bila vendar sramota za našo vlado, ko bi se ustrašila regnikolov in se zavzela zopet za tiste, ki bi ji lahko prišli o prvi priliki nasproti z bajoneti, a zapušča svoje državHane, ki so ji stali vedno na strani. Ce misli vlada, da ima pričakovati yeč od regnikolov v eventualni vojski, potem naj se le retirira. Lahko pa trdimo, da dokler bo imela ob sebi Slovence, se ji ni treba bati teh »lačenbergerjev«.
—	Končno predlaga govornik sledečo resolucijo:
Slovenci, zbrani dne 1. septembra 1913. 1. na shodu v »Narodnem domu« v Trstu
odobravalo stališče, ki ga je vendar enkrat zavzela avstrijska vlada nasproti nastavljanju laških državljanov v jav. službah v Trstu, ker je to podpiranje tujih elementov na škodo domačega, dela potrebnega življa in državnih interesov in
pričakujejo, da bo vlada svoje stališče branila in uveljavila nasproti vsem vplivom ter tudi v bodoče skr-
procesija.
Po Ljubljani, slavno znani slaven se sprevod vrši, zbrali v njem katoličani so od daljnih se strani.
To je množica velika na ljubljanskih ulicah — tiho se naprej pomika —
za Ljubljano belo — strah.
Vodja.
V	prvi vrsti gre voditelj, to mogočen je gospod — on je naroda učitelj — in za njim gre cel sprevod.
Mnogo dela. mnogo truda treba je za dobro stvar — bila res je borba huda,
zdaj nad ljudstvom je vladar.
Pevski zbor (tercet).
Za voditeljem po vrsti prvi pride pevski kor. se glase glasovi čvrsti tako poje pevcev zbor:
»Narodnost ni za kristjana, ker sovraštvo le množi, nam so le nebesa znana, kjer se narod veseli.«
(Dalje jutri.)
LISTEK
PAVEL FSERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»No. kaj je z računom? Ali se požuriš, ali ne!«
Energično se Je zaglobll v svoje številke in svote; par trenotkov nato si je oddahnil:
»Tako, gotov sem; na pot, velika deklica!«
Odšla sta po hodniku, ki vodi iz režijske pisarne naravnost na Štrasburški bulvar.
Oilberta se je bila takoj obesila Florestanu za komolec.
O — ravan kakor star nekoliko opuljen petelin, ona — čebljajoča kakor preijubka mala ptičica ... tako sta jo mahala peš po Mažentskem bulvarju.
Dospela sta domov.
»No, Kastor,« je viknila deklica kužku, ki ji je lajal naproti, »ali boš miren ali ne!«
Toda kakor se »očka« ni mogel oteti plohe njenih poljubov, tako Je morala tudi ona najprej pretrpeti burno poskakovanje in nerazumljivo po-zdravljenje svojega Štirinogega prijatelja.
Braneč se nekoliko — zaradi lepšega — niu je govorila:
»Da. da, saj si dober kužek, dober kužek, rada te imam... da, da.
da. samo ne maži mi obleke, da me očka ne ošteje ...«
Smeje se je obrnila k Florestanu:
»Nič mi ne verjame ...«
Kakor hudournik Je zbučala v
hišo.
»Dober dan. Roza!«
»Dober dan, gospodična!.. «
Stara Roza je bila nedvomno tista, ki jo je najbolj prizadela grdobija let.
Vsa sključena je bila zdaj, vsa majava..,
Da, da, našla Je bila zavetje za svoja stara leta v tej ubogi mali hišici, pri tem vrlem možu, ki mu je bila dejala že pred davnim časom:
»Gospod, za veliko rabo res nisem več, toda saj ne pojem mnogo. Samo da najdete kotiček, kjer bom smela spati — drugega ne zahtevam za to, da vam bom kuhala in pospravljala hišo.«
In tako je bilo — kakor od nekdaj — tudi tisti dan vse v redu v sobi, ki le bila postala Gllbertina sobica, hkrati pa Je tudi nadomeščala salon.
Klavir, venci, palme in »spominki« starega tenorja so dajali temu salonu zelo slikovito lice; Florestanu samemu pa se je zdel sploh naj-lepši vseh salonov na svetu.
Kakor hitro sta stopila vanj, je planila Oilbertina sama od sebe h klavirju:
»Daj, očka, ne gubiva časa! K učenju, k učenju!«
In Florestan, ki je bil skrbno slekel in obesil svojo škrčevko ter na-teknil star volnen jopič, ki ga je imenoval prav imenitno svojo domačo suknjo, je sedel v naslanjač, tik poleg stolca, na katerem je Giilberta že preludirala, ubiraje neurejene sikale.
Toda on je ustavil glasovni tok:
»Daj, dragica. Mozartovo sonato .. Prstki so ti le že vajeni — danes hočeva paziti na izraz.«
Deklici so se zasvetile zelenka-stomodre oči; začela je igrati resno in marno, stari tenor pa je zibal glavo:
»Dobro... Ah, to pa ni bilo več tako dobro. Ponovi ta tal-t. pretrd Je bil . Tako, to |e boljše.. Daj, še enkrat. Ah, zdaj le izborno, to je čisto pravi slog, bravo!«
Tako je trajala lekcija dobrino uro. Nato ji je rekel zdajci:
»Nehaj — dovolj je za nocoj. Utrudila si se ... glej, vsa mokra si.«
»Ali si zadovoljen z mano?«
»Da. ljubka moja, zelo zadovoljen.«
»No. dragi očka, potem mi dal plačilce.«
»Plačilce? ...« je zategnil, kakor da je ne razume.
»Da, da; že veš, kakšno.«
1». seveda ...«
»Kar takoj! Pozneje porečeš, da je prepozno, da nimaš več časa, in ne vem, kaj še ...«
»Naj pa bo, če mora biti.«
Zavzel je pri klavirju Gilbertj-
no mesto, ona pa je stopila poleg njega. Začela sta s petjem.
»No, zapoj mi skalo 1. «
Udaril je akord.
Mala je zapela z glaskom, ki Je bil še otroški, toda zvonek, jasen in mehak, on pa jo je nadzoroval, po-pravljiaje ji skrbno lego not, stojo in vsako najmanjšo malenkost.
Zdajci pa jo Je ustavil.
»Cemu?« je vzkliknila ona. »Saj lahko pojem še mogo više.«
»Ravno zato, ker nočem, da bi. Niti v svojo zabavo ne smeš delati tega. S tem bi si utrudila glas, namesto da ga vzgojiš do velike gibčnosti. Ako me boš ubogala, boš pela dolgo in lepo.«
»Kakor ti.«
»Oh, prilizljivka!«
Poljubila ga je kakih dvajsetkrat kamor je padlo: na čelo, na lici. na plave lase ...
Šele Roza je prekinila to razdelitev nagrad, ko je stopila v sobo In naznanila:
»Večerja se hladi, gospod in gospodična!. ..«
XX.
Polkovnik d’Ormož.
Nekega dne sta §e vračala Florestan in Gilberta po bulvarju Ma-ženta, kakor običajno.
Bilo je sreda poletja.
Solnčni popoldan je hladila rahla sapica, ki je delala vročino milejšo in zrak prijetnejši.
Korakala sta. pravila drug drugemu svoje zgodbice in čebljala kakor dva stara prijatelja. Zdajci pa se je ustavil Florestan kakor vkopan in izpremenil barvo parkrat po vrsti.
Pred njim je stal gospod.. .
Gospod, ki mu Je bilo malo nad štirideset let; zelo eleganten, z rdečo rozeto Častne legije v gumbnici. Temnolas gospod vitke postave, z zavihanimi, malce osivelimi brkami — gospod, ki ga je spremljal lep mladenič. istotako temnolas, z medlo poltjo, ki mu je sinela na zgornji ustnici v senci jedva poganjajočih brkov — prelesten fant, ki mu nikakor še ni moglo biti dvajset let.
In tudi gospod se je ustavil ter vzkliknil od presenečenja
»Ne motim se,« ie dejal s prijetno zvenečim glasom. »To le gospod .. gospod ...«
Zlomka! Slika čudaškega dobričine mu je bila ostala kaj dobro v. spominu — manj pa ime, ki mu ca Je bil povedal ta stari tenor.
Toda Florestan. kakor ie bil s^m zmeden, mu je priskočil na pomoč:
»Florestan Roajanč, da, gospod, jaz sem.«
»Roajanč... da, da: ime mi jQ bilo na jeziku. In kakor vidim,« jo dejal z usmevom, »tudi vi me še poznate, dragi gospod.«
»Kako vas ne bi, gospod grol d’ Ormož!...«
Prvega genotja je bil zdaj konec. vračala se mu je sigurnost:
(Dalje.)
bela za toi da^v vseh lavnih službah in podjetjih najdejo zaslužek domačini.
Predlagal fe na to tudi, naj se izvoli deputacija, ki ponese resolucijo na namestništvo. Deputacija na} sestoju iz članov N. D. O. in Z. J. Z. Prenehal ie z besedami, da se vlada sedaj ne bo mogla izgovarjati, da je premalo informirana o željah slovenskega delavstva. (Odobravanje.)
Dr. Vekoslav Krovec.
Govornik je nastopil v imenu N. O. O. Omenil je, da je njegova dolžnost, da se izreče proti priseljevanju regnikolov v Trst, zakaj oni so za domače delavstvo največje zlo. N. D. O. je že neštetokrat intervenirala pri raznih gibanjih proti regnikolom in tudi vlado je že večkrat ožigosala zaradi njene nebrižncsri. O priliki gibanja pri parobrodni družbi »Dalmacija« se je posrečilo organizaciji Ugnati 13 regnikolov, a nastal je krik in grozilo se je z generalno stavko, katera pa ni imela uspeha. Za tisoče Slovencev pa se nihče ne zmeni. Ko je bilo odpuščenih 2.000 delavcev od Lloyda, ni nihče črhnil. Socialisti so molčali: o generalnem štrajku ni bilo niti duha. Govornik podaja mnogo dokazov o zatiranju domačega delavstva in pristavi naposled. da se neče baviti s politično, temveč le z gospodarsko In socialno stranjo, ki jasno slika naš položaj. Svari vlado pred gadom, ki ga redj na svojih prsih ter poda statistiko, lz katere je razvidno, kaka nevarnost preti državi in državljanom vsled silnega priseljevanja. Iz same Kranjske se je izselilo v zadnjem desetletju 33.000, v predzadnjem 32.000 in v predpredzadnjem 24.000 Slovencev. V 30. letih tedaj okroglo sto tisoč.. Vsi ti bi lahko dobili službo na Primorskem, kajti v Istri je 17.000 re-nikolov, na Goriškem 10.000, v Trstu pa nad 40.000. Skupno torej okrog 70.000. V Trstu je razmerje regnikolov proti avstrijskim državljanom kakor 1 : 5. To je žalostno. Tega vlada noče videti. Toda to nevarnost bo videla, a tedaj bo prepozno.
Ze sedaj nam hoče komandirati tujec. Vlada pa je čakala. Z njenim odlokom se popolnoma strinjamo in upamo, da ostane p.ri tem. Nato ožigosa tudi razmere v delavski zavarovalnici in bolniški blagajni, kjer se Rodijo krivice Slovencem, čeprav so ti uradi pod državno kontrolo. Čas ie, da vlada iztrebi vse regnikole in ne samo tiste, ki so lavni funkcio. narji. (Odobravanje.)
Vekoslav Mrak
je nastopil v imenu Z. J. ?.. (Jaklič:
> Pri železničarjih ni regnikolov!« — Hrup: klici: Ven z Jakličem.) Pri železnici res niso nastavljeni regnikoli, a Z. J. 2. je popolnoma solidarna z vsem delavstvom, ki se ga izpodrivajo regnikoli. Tej regnikolski nadlogi je kriva najbolj vlada, ki je s svojo nesrečno gospodarsko politko pripeljala državo na rob propada. Regnikoli niso samo v Trstu in drugod po Primorskem, ampak celo v osrčju naše domovine nas že izpodjedajo. V ajdovski predilnici odjeda kruh domačemu prebivalstvu kakih 80 do 100 regnikolov. Svoj precej oster govor je končal z apelom na vlado: Avstrija — Avstrijcem! (Dolgotrajno pritrjevanje.)
G. S. Škerli je v svojem govoru omenal, da zna naša vlada zagraditi svoje meje proti prašičem, ki so namenjeni za izvoz v Avstrijo ter proti kugi, ki bi utegnila priti z Balkana, proti kugi pa, ki prihaja iz Italije, nima nobenega sredstva. Skrajen čas je, da vlada nastopi z vso resnostjo proti regnikolskim privandrancem, ki odjedajo našemu delavstvu kruh
in zanašajo nemoralo med naše ljudstvo. — H koncu je izpregovoril nekoliko besed tudi g. E. Volarič, ki je očrtal žalostne razmere v tržaškem tehničnem zavodu.
Predsednik dt. Slavik je dal nato resolucijo na glasovanje, ki je bila sprejeta soglasno. Zahvalil se je zborovalcem na ogromni udeležbi in zaključil ta impozantni shod.
Po shodu.
Velikanska masa zborovalcev se je vsula na trg pred »Narodnim domom«. Množica je začela peti slovanske himne in se pomikati po ulici G. Carducči. Bil je to impozanten izprevod, y katerem je bilo okrog 5000 ljudi. Ko je prišla ta pevajoča in vzklikajoča masa v bližino kavarne Chiozza, ji je zaprl pot močan kordon policije. Na drugi strani kordona se je zbrala kopica italijanskih mazinijancev, ki so začeli peti neko izzivalno pesem. Slovenska masa pa je zapela ponovno himno »Lepa naša domovina«, tako da je popolnoma zadušila italijansko izzivanje. Mazi-nijanci so bili kmalu razgnani in razpršeni na vse vetrove. Policija jih je pognala do sredine ulice Aquedotto. Več teh pobičev je policija aretirala, Ogromno slovensko maso pa policija ni mogla tako hitro razgnati. Vendar se ji Je posrečilo jo potisniti v razne ulice. Ko je šla skupina Slo-vencev mimo restavracije »Punti-gam«, so začeli metati Italijani steklenice na Slovence. Zadeti so bili nekateri le od črepinj, ki so odskakovale na tlaku. Na cesti je bilo cele kupe razbite steklovine. Temu prizoru so bili priča tudi nekateri policijski agentje, med temi tudi njihov inšpektor Titz. Ko bi se ne umaknil, bi bil zadet tudi on sam. Poklicana je bila policija, ki je zaprla vhode restavracije in aretiran je bil natakar Carlo Zucchi, star 17 let, in lastnik restavracije Peter Cozzi. Policija je izpraznila lokal in ga dala zapreti. Tu je bil aretiran Slovenec Leopold Pirjevec in to na zahtevo dveh Itar-lijanov, češ da sta videla, kako je pognal kamen v lokal. Toda Pirjevec ima pričo, ki je stala poleg njega pričo. ki je stala poleg njega ves čas in je pripravljena dokazati nasprotno.
V	neki ulici je bil aretiran italijanski dež. poslanec Camillo Ara in njegov pobočnik Bruno Ferluga. Oba sta bila odpeljana na policijo. — Razgnano slovensko občinstvo se ie ponovno večkrat zbralo in policija ie naposled zatrobetala »alarm«. Šele okrog polnoči so se ulice popolnoma izpraznile.
Danes ima vlada priliko videti izraz slovenskega delavstva, in uparno. da se vlada končno vendarle enkrat zgane. Ljudstvo je sito krivic že do grla.
Slovenska zemlja.
Koncert »Ljubljanskega Zvona« In kamniškega sal. orkestra v Kamniku.
Kakor smo že nedavno javili, priredita ti dve glasbeni društvi v nedeljo 7. septembra popoldne ob 5. uri koncert na vrtu Društvenega doma. V današnji od političnih borb razburkani dobi, se za umetnost katerekoli vrste naše občinstvo kaj malo meni; ne obiskuje umetniških razstav, niti koncertov. Kritika pa je v obče strankarska in piše raiše uničujoče, kakor podpira. Čudno ni tedaj, če tožijo naši umetniki in društva. ki streme za resnim umetniškim delovanjem, o hladnosti in brezbrižnosti občinstva, o praznih koncertnih dvoranah in praznih ka-sah. Vspodbujajoče občinstvo in de-
narna podpora, oboje je k razvoju naše, še tako mlade in šibke slovenske umetnosti potrebno. A tudi med društvi samimi, dostikrat vlada smešno ljubosumje, preziranje, hladnost, nasprotstvo. Ze itak so redke napredne pevske vrste, vsak naval nasprotnika jej zamore razdretli in razpršiti, zato je nujno potrebno, da se streznimo, spametujemo in priskočimo na pomoč. Z veseljem pozdravljamo skupno sodelovanje društev, saj s tem se spoznavamo, spodbujamo iti začenjamo ceniti drug drugega.
Ljubljanski Zvon je tožil še vsi-kdar, da so pri njegovih koncertih prazne dvorane, četudi se pošteno trudi zainteresirati za svoje delovanje ljubljansko zaspano občinstvo. Poskusiti hoče svojo srečo sedaj v Kamniku. Salonski orkester — ne ga zamenjati z enakim klerikalnim podjetjem, ki ima samo namen begati občinstvo — Je rade volje priskočil s svojo, sicer skromno, a vendar tru-daljubno godbo na pomoč s peterimi točkami, da se zainorejo pevci nekoliko oddahniti. Prepričani smo. da občinstvo razume trud obeh društev, ter bode vsled tega posetilo koncert v najobilnejšem številu. Zlasti pričakujemo obiska iz Ljubljane in kamniške okolice. Zvedeli smo. da je Zaveza jugoslov. učit. društev sldeniia isti dan popoldne _ prirediti izlet v Kamnik. Priporočali bi, da bi se naše napredno bčinstvo isti dan spomnilo našega velikega kamniškega rojaka pesnika Antona Medveda! Tako bi pokazali, da tudi napredno občinstvo ceni njega, ki ni bil ne klerikalni, ne liberalni, ampak slovenski poet!
Jz Nabrežine.
V	pondeljkovi »Edinosti« se na-brežinski akademik precej — na dolgo izgovarja kot v obrambo ondot-nih zaspanih študentov. Prav ima, ko piše: »tukajšnje dijaštvo sploh nima nikakega smisla za javno življenje.« In s tem ditjaštvom vred je podpisani akademik:	Primus inter
pares. No, saj je že čas, da se je oglasil nabrežinski kritik, ki pa nima gotovo namena ovirati narodno delo onemu, ki hoče delati. Lahka kritika nabrežinskega dopisnika vas je zdramila. Oglašate se v tržaškem listu. Opravičujete se, češ, naj kritizirajo one, kateri zaslužijo.
Kako pa vendar naj vas ne kritizira. ko ste vsi enaki. Počakajmo, nai izgine apatija. Imate li poguma? Na delo tor el l Apatija mora izginiti in ne čakajte, da izgine sam ob sebi.
Cvetlični dan v prid našim vse-učihsčnikom je res lep čin. S tem pa ni dokazano, da hočete vzbuditi na-brežinsko spečo narodnost.
Brezbrižnost narodnih krogov napratn nabrežinskemu narodnemu delavstvu, zimsko spanje C. M. D., prezirale našega jezika itd., vse to vas ne briga. Vse to se vam zdi velika ničla. Pred dvema letoma so se res začeli dramiti domači študentje. O tem priča delovanje na veselici C. M. D. dne 2. julija 1911. Nastopili so v pevskem zboru »Nabrežina«. Vse to delovanje je po kratki dobi dveh let prenehalo. Sledi mu nabrežinska apatija. — Sramujejo se narodnega dela. Nabrežinski kritik ni imel slabega namena. Le hotel vas je vzdramiti in obenem potarnati o potrebi otroškega vrtca na postaji. Imamo otroški vrtec, ali ta je predaleč. Nahaja se v vasi. V tej zadevi, mislim, da se bode pač kdo pobrigal.
Študentom kličemo: Na delo!
Kar se tiče polnjenja kolon v »DneYu«, jih bomo izpolnili lažje nego »Edinost«, ki je porabila za reklamo — celo kolono.
:.j mm
Koncert »Zaveze avstr, jugoslovanskih učiteljskih društev".
(Nekaj črtic o skladateljih, zastopanih v vzporedu tega koncerta.)
Mili Bolaklrow, roj. 1. 1837. v Ni-žnjim Novgorodu, je bil odličen ruski pianist in sodobnik slavnega ruskega virtuoza Antona Rubinsteina. Kot komponist je bil odločen zagovornik in pospešitelj narodnega duha v glasbi in nasprotnik vseh tujih vplivov, osobito nemškega, na domačo glasbo. Kot tak je postal jako važen činitelj v razvoju ruske glasr-be s pristnim narodnim značajem. Bil je ustanovitelj in ravnatelj glasbene šole y Peterburgu. Od 1867— 1870. je bil nastavljen kot dirigent ruskega glasbenega društva in od 1. 1883—1895 kot dirigent dvorne pevske kapele. Balakirow ima mnogo zaslug za zbiranje ruske narodne pesmi in je 1. 1866 tudi izdal zbirko takih pesmi. Njegove skladbe so med nami malo znane, med Rusi pa zavzema na koncertnem odru odlično mesto.
Njegova orientalska fantazija »Isla:aev» ie zgrajena na iako mar-
kantnem triolskem motivu. V ved-nem variranlu tega motiva jo razvija v blestečem stavku do mogočnega sklepa prvega dela. — Drugi del fantazije prične z novim, mirnim motivom. ki se vzpne v krasnem, me-lodioznem stavku do mogočne višine, kjer se nam v uprav orkestralnem blesku pokaže drugi motiv. Zmagovito se prelije veličastni melodični tok zopet v motiv prvega dela. Tu sledi delna ponovitev prvega dela. toda še z večjim stopnjevanjem, nakar se povzpne skladba v močnem stopnjevanju v zadnji del, poln veličastnega zmagoslavja.
Henrik Wlenlawski, ruski vijo-linist, je bil rojen 1835 v Lublinu. Po dovršitvi svojih študij na pariškem konservatoriju je potoval kot virtuoz po Evropi in Ameriki. Po zaključitvi teh turnej (1850—1874) je bil imenovan profesorjem na konservatoriju v Bruslju. Cez dve leti je zapustil to mesto in zopet pričel s koncertnim potovanjem. Umrl ie v Moskvi 1. 1880. Kot komponist ima zelo častno mesto v svetovni vijolinski literaturi. Poleg mnogih drugih skladb za vijolino sta slavnoznana dva vojolin-ska koncerta s spremljevanjem orkestra. D molov koncert, ki se bo izvajal na Zavezinem koncertu, je lahko umljiva in melodijozna, iz treh stavkov obstoječa skladba.
Iz »v. Križa pri Trstu.
Tukaj se je vršil dne 1. septembra pogreb, kakoršnega ni še videlo svetokrižko prebivalstvo. Pokopali smo namreč člana tukajšnjega »Sokola« Jožefa Košuta. Ta blaga duša Je izpolnil šele dvajset let svoje starosti. Bil je tudi član pevskega društva »Skala«. Sprevoda se je udeležilo tudi pevsko društvo »Skala«, ki je pod spretnim vodstvom g. Naza-rija Križmana zapelo dve žalostinki. Pri sprevodu je svirala vrla Sveto-križka godba. Bilo je tudi mnogo deklet v krasni tržaški narodni noši. ter mnogo tujega in domačega občinstva. Krona vsemu temu pa je bilo to, da se je sprevoda udeležilo mnogo članov Tržaške sokolske žu-pe z društveno zastavo z bratom načelnikom Ambrožičem na čelu. Ponosno je razvijal Sokol na zastavi peruti, kakor bi hotel povedati, da edino 'v Sokolu ie pravo bratstvo do groba. Po pogrebu pa so odšli tržaški Sokoli izpred gostilne Košuta ob
7.	uri zvečer v Trst — pozdravljeni iz mnogo navdušenih grl s klici »Na zdar!« S tem pa, da so nekateri tukajšnji socialisti grdo govorili o Sokolovi zastavi, zato ker je stara, so pokazali pravo surovost in sovraštvo do Sokola sploh. Resnici na ljubo moramo povedati, da niso vsi taki. ampak le nekateri. Na tem mestu se zahvaljujemo očetu pokojnika za dar 20 K tukajšnjemu Sokolu in pevskemu društvu »Skali« ter izrekamo svoje sožalje žalujoči družini in sorodnikom. Bratu Jožefu pa kličemo v zadnii pozdrav blago doneči sokolski »Na zdar!«
Dnevni pregled.
Grofa Berchtolda so obiskali kolegi iz Albanije. Ministri namreč. In kadarkoli pridejo na obiske albanski prijatelji — saj drugih itak nima — mora gospoa grof vedno pokloniiiti kakšen prezent. To pot je kolegom po poklicu obljubil mesto Argyrokastron. ki se priklopi Albaniji.
Stoletnica zmage v bitki pri Hlutncu na Češkem se je slavila na čisto švabski način. Dasi leži mesto na Češkem, dasi so se bili v bitki na strani zmagovalcev tudi Cehi in dasi so zmagali Rusi — vendar pri proslavi stoletnice ni bila izpregovorje-na niti ena češka beseda. Slavnostni odbori že vedo zaikai so izključili od proslave slovanski živeli.
Zatirani so Nemci v slovenskih pokrajinah, vlada ravna ž njimi kot s pastorki, Slovence pa »crklja«. Pomislite ljudje božji: Slovenci imajo višjo obrtno slovensko šolo v Ljubljani in v Trstu 14 državnih učiteljev na družbinih šolah. Mi ubogi Nemci imamo pa med Slovenci samo okolo deset srednjih šol in še več drugih malenkosti. Kakšna krivica se nam godi! Tako zdihuje alpski Švab v »Ostdeutsche Rundschau«. — Kaj, kako so ljudje nesramno predrzni, že idijoti postajajo vsled te svoje im-pertinence!
Cenjeno uredništvo. Popolnoma prav ste imeli, da ste povedali, kam vodi naš narod sedanja klerikalna vzgoja. Kam naj vodi vsa ta hinavščina in trcijalstvo. Ako naš narod posvečujejo Brezmadežni — ali je s tem rečeno, da bo Brezmadežna nas varovala pred tujoi? Narodni boj je vendar boj sile in moči — in nebeški blagoslovi pri tem nič ne pomagajo. Nemci in Italijani se na to ne bodo ozirali, da. celo avstrijska vlada tega ne bo vpoštevala in morali se bomo braniti sami, če ne bomo hoteli poginiti. To je resnica, ki
jo mora vsak priznati — zato je bo< proti narodnosti boj proti narodu — in kdor ga vodi — je sovražnik naroda.
Iz Rumunijo nam piše naš poročevalec. da med vojaštvom zelo divja epidemija, tudi med častniki. Vsak dan je polno mrtvaških sprevodov. Veliko tisoč jih je obolelo na koleri. To je nekaka kazen božja za rurnun-sko baharijo. Vsi slavospevi o zmagovitem pphodu so utihnili. Vse se boji grozne črne smrti, ki divja v vrstah rumuiiske armade. Rumuni seveda celo stvar prikrivajo. »Sicer pa,« tako konča naš dopisnik — studi pri vas na Slovenskem divja črna kuga. Pogubila bo mnogo ljudij, da bi le ne okužila celega naroda. Kar je bolno umrje, kar je zdravo, živi.
Iz Aljaževega Doma v Vratih se nam poroča, da je sedaj pod Triglavom krasno vreme. Oni turisti, ki zaradi prejšnjega dežja niso zlezli letos na snežnikov kranjskih sivega poglavarja lahko to store sedaj. Ako pa se jim zdi prepozno, naj stopijo vsaj v Vrata, da pogledao Triglavu v obraz. Peričnik je zdaj jako lep
— Aljažev Dom je izborno preskrbljen. Vsak dan sveže meso, piške, cviček, rizling. Dne 6.-7. t. m. bo lov na divje koze. Kdor tega še ni videl, naj pride pogledat. — Kdor želi sobo, lahko sporoči po pošti oskrbniku Dobišku, da sobe rezervira, Do sedaj ie bilo v Aljaževem Domu 985 turistov
Slovenska gimnazija v Gorici je zasluga — kakor pravi »Slovenec«
— dr. Gregorčiča. »Slovenec« se menda sam ne zaveda, da je s tem obsodil dr. Šušteršiča in kranjsko klerikalno stranko sploh. Dr. Gregorčič le torej lahko izposloval slovensko gimnazijo v Gorici, ki ni čisto slovensko mesto (občina je v laških rokah) in v deželi, ki Je samo s tremi petinami slovenska, dr. Su-teršič. ki je vsegamogočen na Kranjskem, ki je voditelj najmočnejše slovenske stranke, pa ne more izposlovati ene slovenske srednje šole na Kranjskem, ki je s 96 odstotki slovenska dežela. Prva slovenska srednja šola je torej ustanovljena na Primorskem. na Kranjskem^ imamo pa še vedno za 4 odstotke Švabov tri popolne švabske in pet švabsko-slo-venskih srednjih šol! Ako bodo klerikalci še dolgo neomejeni gospodarji na Kranjskem, se zna še zgoditi, da bomo imeli Slovenci na Primorskem že srednje in strokovne šole, ki jih bo morala obiskovati tudi mladina s Kranjskega, ker tukaj ne samo da ne bomo nič napredovali, temveč bomo najbrže še nazadovali.	O.
Pozor lovci! Tekma frmačev dne 8. t. m. se ne vrši v Domžalah ampak v Mengšu in sicer po tem-le sporedu: a) ob polu 9. uri sestanek v gostilni »pri Gregorcu«; b) ob 9. uri ogled k tekmi prijavljenih psov in žrebanje vrstnega reda; c) ob pol 10. uri pričetek tekme; d) od 12. ure odmor pri Gregorcu; e) ob 2. uri nadaljevanje tekme; f) ob 6. uri konec tekme; g) ob 7. uri razdelitev daril in tovariški večer pri Gregorcu. Odhod vlakov iz Ljubljane (šišenski kolodvor); ob 7-32. 11-50 ih 3*12; prihod v Mengeš: 8-25, 12-46, 4-.06. Odhod vlakov iz Mengša: 1-48, 5-19, 9-40 zvečer; prihod v Ljubljano: 2:41, 6\15 in 10:30. Ra-zentega pa bo vozil tudi avtomobil in sicer ie prostora za 20 oseb; kdor se želi peljati z avtomobilom naj pride ob 7. uri pred kavarno »Evropa«. Vožnja z avtomobilom stane
3	K V Mengeš in nazaj. Vabimo še enkrat vse lovce in prijatelje lova da se te prireditve vsaj kot gledalci udeleže. Po priglašenih tekmovalcih soditi bo tekma izredno zanimiva.
Peter Čajkovsky, roj. 1840 v Wofkinski. gouvernement Wjatka, je študiral najprej pravoslovje, pozneje pa se je posvetil popolnoma glasbi ter umrl 1893 kot profesor konservatorija v Peterburgu. Prišteva se najmodernejšim novejšim ruskim skladateljem. Njegove skladbe se odlikujejo po pretresljivi melodiki in globoki nežnosti. Znane so njegove simfonlije (zlasti VI.). takisto njegove opere »Onjegin«. »Pikova dama«, »Macepa«, »Jolanta«. Komponiral je tudi vijolinske- in klavirske koncerte ter mnogo krasnih samospevov.
Emil Adamič, sedaj c. kr. učitelj v Trstu, je bil rojen 25. dec. 1877. na. Dobrovi pri Ljubljani. Z 10, leti je že pel na koru v cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani, kjer je bil njegov oče v Ljubljani sedaj kot v pokoju živeči nadučitelj, organist. Nekaj let je študiral y gimnaziji, potem na vstopil na učiteljišče. Že tam ie vodil tarnbu-raški zbor »Zvezda«, ki mu je napisal mnogo glasbenih kosov. Na učiteljišču so mu bili glasbeni učitelji v klavirju in teoriji Sokoli (ta mu je dal, da se zaradi samostojnosti, ki jo je mladi talentirani Adamič že takrat kazal, maščuje, v klavirju ponavljalni izpit!), v vijolini Gerstner. pozneje pa v harmoniji in harmonijoslovju Čerin. Šele zadnii mu Je vcepil vese-
lje do glasbe (ker je bil Slovenec in ga je umel. — Op. pisca). Vendar se je naučil na učiteljišču zelo malo. Glavno znanje si Je pridobil šele s samoučenjem. Kot učitelj v Zagorju ob Savi se je pečal s pevovodstvom, do katerega pa ni imel nikoli pravega veselja. (Do tu po Novih Akordih, letnik XII. stran 20). Pomanjkanje lahkih, melodijoznih in v narodnem duhu zloženih zborov ga je napotilo, da je pričel skladati take zbore. In v teh je res neprekosljiv! Koga ni očarala njegova prekrasna »V snegu« (Hribi še beli so, rože še ne cve-to...). S fakini polnim občutkom smo tenorji peli;. »Samo moje srce. žalostno bode še...« Kdo ne pozna njegove srčkane »Petnajst (Moja ljubica šteje 15 let. .) — S takimi skladbami ej navdušil Adamič nele pevske zbore, ampak tudi po.slu-Šailce. In zakaj? Ker je znal ubrati narodno — srčno struno. Adamač je naš velenadarjetL nele najplodovitej-ši ampak vedno napredujoči skladatelj, ki je pred 11 leti pričel z lahkim, lepim mešanim zborom »Lipa« a se vsled nadarjenosti in neumorne pridnosti povzpel do zborov ki jih v moderni slovenski glasbi štejemo med najboljše (Ecce dolor — Kralj Matjaž [še v rokopisu!). Novim Akordom je od početka zvest, vztrajen in posebno čislani sotrudnik. O tem bi
nam urednik g. dr. G. Krek znal marsikaj povedati! — Napredno učiteljstvo je lahko nanj ponosno, rekoč: »Naš je!«
Oskar Dev. sodnik v Kranju, se bavi že od mladih let z glasbo. Sam navdušen in izvrsten pevec, je znal povsod, kjer je služboval navdušiti tudi zmožne slovenske pevce in pevke za slovensko pesem ter jih vadil petia. zlasti slovenskih narodnih pesmi. ki jih je mnogo nabral in lepo harmoniziral (glej: Sl. nar. pesmi. I. 1906. zal. L. Schwentner. in: »Kojo-ške slov. nar. pesmi«, izdala Gl- Matica). — Ta je izdala tudi Že več njegovih ljubkih samospevov (Pastirica - Kangljica - Snegulčica) in nekaj zborov. (Hrepenenje. — Tihi veter od morja).
Josip Hatze, nadarjen mlajši lir-vatski skladatelj, čigar skladbo »Noč na Unl« za mešan zbor, s tenorskim samospevomin spremljevanjem orkestra je izvajalo hrvatsko pevsko društvo »Kolo« na koncertu 6. nov. 1909 v Ljubljani. V zagrebškem hrvat-skem narodnem gledališču so izvajali 21. marca 1911. njegovo enode-jansko opero »Povratek«. UglasbM jc tu® več lepih samospevov.
Lastnike psov pa še posebej opozarjamo na to, da tekmujejo lahko tudi itaki psi, ki nimajo še rodovnika; to pa le v tem slučaju, ako odgovarjalo plemenskim znakom in je upati, da se čisto pokolenje naknadno dokaže, potem odločujejo sodniki. Zato na svidenje 8. t, m. v Mengšu.
Ogenj. Dne 28. avgusta krog 7. ure zvečer je pustil trgovec Jože Fi-delj iz Kala voz z ovsenimi otepi pred liišo posestnika Jožeta Smrdelja, Na doslej nepoznan način je začel okrog ene popolnoč! ta voz s slamo goreti. Ogenj se je oprijel tudi Smrdeljevega poslopja in poslopja Gašperja Žigmana in ju je vpepelil. Fidelj ima škode 5000 K, Smrdelj 1900 K. za Zigmana se pa še ne ve. Ogeni so domačini lokalizirali.
Otrok padel v gnojno jamo. Preteklo soboto popoludne je padel 15 mesecev stari posestnikov sin Rudolf Marolt iz Pšate v nestreženem trenotku v neko nepokrito, z gnojnico napolnjeno jamo. K sreči je to zapazil ponesrečencev devetletni bratec, ki je takoj prihitel na mesto nesreče. Posrečilo se mu je izvleči brata na suho in ga tako oteti gotove smrti.
Med prepirom ga obstrelil. V
noči na 31. |i. m. je delavec Janez Suštarčič iz Črnega Potoka pri Litiji med prepirom izprožil več strelov na svojega nasprotnika, posestnikovega sina Lojzeta Rozino in ga smrtno nevarno ranil.
Ne želi svojega bližnjega žene. ker boš lahko aretiran, kakor je bil aretiran pretekli pondeljek lŠletni Hrvat Jože Janež na Selu pri Mostah. Takole je bilo. Janežu je ugajala žena nekega tamošnjega posestnika in šel je pod njeno okno. Razume se, da jo je klical, kakor je že navada. Zena pa se ni brigala zanj — pač, zbudila je svojega moža, in mu naročila, naj nažene vsiljivca, ki hoče motiti zakonsko njtuno srečo. Mož le res hotel pregnati nadležneža, ki pa je naenkrat postal surov. Začel je razgrajati pod oknom in še nož je izvlekel iz žepa. Pa kar nad gospodarja. Medtem pa je prišel stražnik in je Janeža aretiral. Gospodar in njegova žena sta imela mir.
Aretacija goljufa. 191etni Franc Er klavec iz Device Marije v Polju je bil uslužben v zadnjem času kot krojaški pomočnik v Semiču pri Metliki. Fant je napravil več dolga, ki pa mu je bil silno neljub. Hotel se ga je otresti in to na nepošten način. Pobegnil je 16. p. m. iz Semiča in je mislil, da je vse dobro. Stražnik v Ljubljani ga je pa aretiral. Sodišče pravi, da se bo z goljufom že pomenilo.
Velika železniška nesreča na
Srbskem. Kakor se iz Belgrada poroča, je dne 2. t. m. ob 5. uri zjutraj trčil vojaški vlak v prazen vlak, ki ie prihajal iz Niša. Pri tem je bilo deset vojakov na mestu mrtvih, štirinajst pa težko poškodovanih.
4	mrtvi, 22 poškodovanih. »Lo-kalanzeiger« poroča iz Soluna: Na progi Solun-Carigrad je dne 3. t. m. nekoliko vagonov zadelo v postaji Sargol v grški vojaški vlak. Več vozov je popolnoma razbitih; 4 osebe so ubite, 22 je deloma težko, deloma lahko ranjenih.
Še ena železniška nesreča. Dne
t. m. sta se dva v enaki smeri vozeča brzovlaka pri Aisgilu med Na-was-Junktion in Kirkby-Stephen na Angleškem zadela. Uradno se poroča, da je devet oseb mrtvih, deset pa poškodovanih.
Kolera na Ogrskem. Zdravstveni odsek v ministrstvu za notranje zadeve poroča, da so se pojavili v vasi Kiszolyva v bereški županiji štirje sumljivi slučaji, izmed katerih sta bila dva smrtna. Bakteriološka preiskava je dognala kolero. Ministrstvo je odposlalo zdravstvenega nadzornika tja. V vasi Voloč se je primerilo pet sumljivih slučajev. Trije bolniki so umrli. V teh slučajih je bila bakteriologična preiskava doslej negativna. O tem se še poroča: V vaseh Kiszolvva in Voloč so doslej kon-statirah 25 slučajev azijske kolere Po oblastvenih trditvah je bila bo^ lezen zanesena iz Galicije. Meje so zaprli. Pravio, da je izhodišče epidemije ob železniški progi Munkač-Strbj.
Poplave na Ogrskem. V Gyergyo-Nemetah se je utrgal oblak. Ves kraj Je poplavljen. Vse hiše so se sesule. Izpod razvalin so potegnili pet mrtvih. Prebivalstvo je zbežalo v hribe.
xr*u Magura se je utrgal a#lak, de v 'K Pridrvelo mnogo vo-Voda je podri je prePlavila ceste, nesla živino iif S*° ,dr,eVja. od-ralo. Škoda je o^omna v Yr°' Czirne je bila strašna nevihta Poto’ ki so tako narasli, da so odnesli * seboj živino, drevje itd. V Czirrii je udrla voda v hrše in odnesla oma-,vo. Po cestah ni mogoče hoditi. Skoda znaša nad 100.000 kron.
Zborovanje naprednega učiteljstva v Ljubljani.
Ljubljansko občinstvo opozarjamo, da se dobe vstopnice za sobotni koncert, ki ga priredi učiteljstvo, v tobakarni pri J. Dolenčevi — Prešernova ulica. (Pri glavni pošti.)
#
V nedeljo popoldne je v »Narodnem domu veliko slavnostno zborovanje v proslavo 25letnice združitve jugoslovanskega naprednega učiteljstva v skupno »Zvezo«. Dostop na to zborovanje ima vsakdo, ki se zanima za gibanje. Na zborovanju bodo govorili zastopniki vseh slovanskih učiteljskih zvez.
*
V spomin na združitev slovenskega naprednega učiteljstva izide poseben spominski spis«, ki ima očrtati vsie delo tekom 25 let. »Učiteljski Tovariš«, glasilo naprednega učiteljstva, izide v slavnostni obliki. Te publikacije se lahko dobe potom ljubljanskih knjigaren, kdor jih želi.
*
Slavnostni banket, katerega se udeleže vsi napredni odličnjaki, se
vrši v Parkhotelu »Tivoli« v nedeljo opoldne. Napredne učiteljice so iz prijaznosti vzele vse priprave za ta banket v lastno režijo.
«
Vsled pičlega časa in da se učiteljstvo v čim večjem številu udeleži v pondeljek (8. t. m.) velike Ciril-Metodove skupščine v Domžalah, nas naproša »Zaveza«, da tudi potom našega lista prekličemo Izlet v Kamnik, ki je bil določen za nedeljo popoldne.
%
Vnanjim udeležnikom, ki so se priglasili za prenočišča, naznanjamo, da vsled prijaznosti in gostoljubnosti ljubljanskega občinstva s prenočišči ne bomo v zadregi. Vsak prijavljen udeleženec naj se v to svrho ob svojem prihodu zglasi v načelstveni pisarni Učiteljske tiskarne. Frančiškanska ulica št. 8. Tam bo tč. urad pripravljalnega odbora, kjer dobi vsakdo informacije za prenočišče in banket.
V	soboto, dne 6., 7., 8. in 9. t. m. se bode predvajal v Kino - „Idealu“ film
»Zaročenca*
po slovitem literarnem romanu Aleksandra Manzzoni. Predstave ob 3., 5., 7. in 9., v nedeljo ob pol 11. dopoldne.
Ljubljana,
— Opozarjamo na »klerikalno procesijo«, ki se jutri nadaljuje. V sprevodu bodo nastopili tipi raznih udeležnikov katoliškega shoda n. pr. klerikalen župan. čuk. naraščaj, ma-rinarice itd.
— Zakaj Se vendar »Slovenec« ujeda nad našo notico, da so klerikalci Nemcem »živijo« vpili in sicer tudi tistim Nemcem, ki žive tu. Ali mar ni res? Saj smo citirali vendar klerikalno poročilo! Kričali ste tukajšnjim Nemcem »živijo« — tedaj tudi tistim, ki hodijo v kazino; ne morete utajiti p_aje. Zakaj bi se sramovali simpatij, ki jih gojite za Nemce, ko imajo vendar isti cilj kot vi. uničiti slovenski narod.
»Slovenec« piše.: »Sloven. gimnazija v Gorici je velik kulturen dogodek za naš majhni in povsod zapostavljeni narod. To je edina državna gimnazija na jugu. ki bo izključno slovenska. Pomembno je pa tudi, da bo nameščena v narodno tako važni točki kakor je Gorica. Ni nobena tajnost, da je to predvsem sad prizadevanj dr. Gregorčiča, ko-jega zasluge zlasti na šolskem polju mora vsak Slovenec hvaležno priznati, naj sicer z njim v vsem soglaša ali ne.« In list tega moža je gori-ški nadškof Sedej proklel in izobčil iz listov, ki jih sme slovensko ljudstvo čitati. — To ste Slovenci, vsa čast vam.
—Lepo reč izvemo iz včerajšne
prve ljubljanske notice v »Slovencu«. Iz te_ notice sklepamo, da klerikalni pisači kupujejo tinto, s katero mažejo poštene ljudi, iz svojega.
— Misli po katoliškem shodu.
Množica, ki veliko misli na več-
nost. redi na tisoče trebuhov za sedanjost — sama pa hujša, da ji kosti pokajo.
*
Na jeziku pridigarjev je duša človeška neprecenljiva, v njih žepih pa velja toliko, kolikor jim kdo da.
*
Zurnalist pišoč v sedanjem času tvarino, kakor ie v sv. pismu, bi dobil brezplačno stanovanje in hrano v nebesih.
*
Verska nestrpnost je bila vir neizrečeno velikega človeškega gorja Pa to ni ljudi še izučilo, ker naj-
večji prefrigane! Jo netijo y. svoje pohlepne namene.
*
Sad splošne kulture se bo šele takrat prikazal, ko se bodo ljudje nehali brigati za duše drugih po smrti.
*
Pozlačena obleka, oprema, pestre slike in cvetje, kadilo, zvonenje in orgljanje, so dolgi prsti, ki segajo v žepe ljudske mase.
♦
Nerazsodnega človeka omami šegetanie s temi sredstvi — to je stara umetnost krogov, ki rešujejo človeške duše.
♦
Hinavščina vedno nese — prodati ie treba le svojo moškost in svojo človeško zavest.
*
Pahniti človeške duše z jezikom v peklo, v to ie treba le srčne surovosti — vzdigniti jo na stopinjo pravega človeka, v to treba Pa plemenitosti in požrtvovalnosti.
#
Veruj — pa ne brezmiselno; upaj — pa ne brezmerno; ljubi nesebično resnico in pravico.
— O katoliškem shodu prinaša
—	kakor čitamo v »Slovencu« — »simpatičen« članek glasilo hrvatske kmetske stranke »Dom«. Kolikor nam je znano, je vodja te stranke in urednik »Doma« oni Stjepan Radič, ki je rekel leta 1904. v Belgradu zbrani jugoslovanski mladini, da za katoliške Slovane toliko časa ne bo dobro, dokler jih ne prekolne — Rim!! Od tega niti deset let Še ni in Radič proslavlja ljubljanski klerikalni shod i*n piše, da Sokolom ne služi na čast. da so dostojno spremili k večnemu počitku velikega narodnega dobrotnika. Fr. Babiča. Sicer pa je Radič znan kot neresen človek in klerikalci bi bolje storili, da se ne sklicujejo na sodbo takega — »moža«. ki bo čez eno leto morda zopet trdil, da je klerikalizem največja nesreča za naš narod.	O.
— Ljubljanski Schrey odlikovan. Za včerajšnjo številko prepozno došla nam je iz Rima brzojavna vest. da je med drugimi za katoliški shod zasluženimi možmi odlikovan gospod Schrey. kateri je postal vitez Silvestrovega reda. S tem odlikovanjem — red nosi se na širokem rudečem traku iz težke svile pod ovratnikom — spojena je tudi neka posebna noša. Beli frak. modre pan-talone, rdeče lampas in »Sturmhut« bogato z zlatom obvezan. Ta kroj se sme nositi le pri procesijah, katerih se g. Schre.v sedaj v starosti tako rad udeležiije. To ie pa v nasprotju s sklepom narodno napredne stranke. da se bodo po njenem priporočilu izvoljeni odličnjaki le cesarskih maš udeleževali, nikakor pa ne procesij toliko časa. dokler ne bo dal škof Bonaventura, kot glavni in odgovorni vodja klerikalne žurnalistike popolnega zadoščenja za povodom spontanega narodnega slavlja dne 23. maja 1907 po »Slovencu« in »Domoljubu« nesramno razžaljenim naprednim gospem in gospodičnam. Ljubljančanom nudil se bo torej pri šenklavških procesijah slikovit prizor sijajne Schreyove uniforme in njegove viteške postave.
— Prva žrtev. Predvčerajšnjem je »Slovenec« imenoval brivca Zajca na Dunajski cesti, češ, da je zabavljal proti katoliškemu shodu. Omenil je »Slovenec« seveda, to samo zato, da bi poštenemu slovenskemu obrtniku škodoval in res: očetje frančiškani, ki jih je do sedaj bril imenovani brivec, so se na enkrat spomnili, da neki njihov »brat« tudi zna briti in so Zajcu odpovedali, »SIo-vencu« je pa sedaj kost na mestu in po prvem uspehu bo sedaj še z večjo vnemo iskal novih »grešnikov« po Ljubljani. Zanimivo pri tem je to. da napredni listi ne smejo priobčiti imen onih »naprednih« Ljubljančanov, ki so počastili katoliški shod z zastavami, ker bi se za te ljudi takoj zavzel — cenzorjev rdeči svinčnik.	v	N.
—	Nekoliko več varstva za javne nasade in morsJo. Na trgu Tabor oziroma na prostoru nekdanje Francotove hiše stoji še en par kostanjevih dreves. Otroci tiste okolice Pa so domalega že popolnoma uničili še stoječe kostanje in nikdo se	ne
najde, da bi poskrbel nekoliko	za
red. Posebno bi bilo potrebno tudi iz moraličnih ozirov kaj ukreniti, kajti dečki že precej dorasli zlezejo	po
drevju v tolikem Številu, da je	kar
na vsaki veji teden ali dva in lomijo veje ter opravljajo svojo potrebo iz dreves ne glede na to, da so manjši otroci obojega spola pod in v neposredni bližini drevja in da vse vidijo. Ce je tudi trg Tabor določen za ljubljansko »Saharo« vendar teh par kostanjevih dreves naj bi se pa le ohranilo.	Opazovalec.
— Javen poziv. Na dnevnem redu so pritožbe delavske zavarovalnice proti nezgodam jv Trstu. Naša zakonito utemeljena želja ie, da se ustanovi podružnica tega zavarovalnega zavoda v Ljubljani. V tem smi-
slu se je spreiela tudi na shodu deželne zvteze kranjskih obrtnih zadrug zadevna resolucija. Referent na tem shodu g. Fr. Ks. Stare, sobni siilkar v Ljubljani je ta predlog utemeljeval. Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu se čuti vsled tega utemeljevanja živo zadeta. Naperila je proti g. Fr. Ks. Staretu sama, dalje njen ravnatelj g. Karol Colenc in predstojnik g. Henrik vitez Zabony radi njegovega govora tožbo radi prestopka zoper varnost časti. O tej tožbi se vrše obravjjave v Ljubljani. G. Fr. Ks. Stare nastopi za svoje trditve, ki jih je izgovoril v Interesu vseh slovenskih udeležencev dokaz resnice. — Inkriminirajo se glasom obtožnice naslednje besede: »Mera dolgoletnih kriyic. zapostavljanja naših interesov ter brezsrčnega zatiranja naših zavarovancev, ki jih zadene težka peza nezgode pri delu. je polna do vrha ter glasno kliče po odpomoči brez daljnega odlašanja... da se našim ponesrečencem dele pičle podpore in da se jim pritrguje. ko so prišli v nesrečo, s trdo brezsrčnostjo pripadajoče jim podpore ... Pri upravi ni potrebne pozornosti in štedljivosti, kadar gre za režijske izdatke. Denar se razsiplje za nepotrebne stvari. Postopa se z vso obzirnostjo in radodarnostjo napram laškim interesentom, zlasti onim iz Italije. Tako pa prihaja, da ima zavod navzlic trajno rastočim prispevkom, ki žulijo in garajo ^ prizadete gospodarje in nijih uslužbence, leto za letom velikanske primamkljaje ... Ubogim ponesrečencem in njih sirotam se odteguje pod različnimi pretvezami na vne-bovpiijoč način celo one skromne podpore, ki jim gredo po zakonu. Položaj je v resnici nevzdržljiv in kliče glasno po odpomoči... Industrialci in obrtniki v deželi kranjski imajo vitalen interes na tem, da pride pri upravi delavskega zavarovanja zoper nezgode po tolikih letih krivice in zapostavljanja do rednih razmer, vrednih urejene in pravne države. « — Tako se glasi besedilo obtožnice. To besedilo ni točno. Govor, ki ga je imel g. Fr. Ks. Stare je besedno pravilno natisnjen v bro-šurici, ki jo je izdala deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug o slavnostnem zborovanju, a vsebina je deloma identična z govorom g. Stareta. Ker nastopi g. Fr. Ks. Stare dokaz resnice za svoje trditve, prosimo vse interesente, sosebno ona iz delavskih in podjetniških krogov, da poročijo konkretne slučaje, s katerimi se da govor g. Fr.. Ks. Stareta utemeljevati z navedbo datuma zadeve i>n imena ter slučaja samega na naslov zagovornika g. dr. Fran Novaka, odvetnika v Ljubljani.
_— K veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda- v Domžalah bode vozil skupščinarje poseben vlak dne
8.	septembra. Odhod iz Ljubljane ob poldesetih dopoldne, na Ježici po-stoji vlak in odpelje naprej^ob devetih in 43 min., prihod v Domžale ob desetih 11 min. Radi male daljave se vožnja ni znižala. Vabimo vse družbine prijatelje, vse zavedne Slovence. pa tudi one, ki še nimajo pravega spoznanja o veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, da se udeleže letošnje velike skupščine in njej sledeče veselice v Domžalah kar najštevilneje. Udeležba bodi tolika, da bode zborovanje napravilo utis onih lepih slovenskih taborov iz dobe narodne probuje.
— Šišenski »Sokol« priredi cvetlični dan v korist slovenskega »Sokolstva« v pondeljek dne 8. septembra 1913 na cestnem omrežju spo-dnješišenske občine. Napredni Siš-karji, zopet apeliramo na vašo ne-omajano zvestobo in zavednost, da izpolnite svojo narodno dolžnost in opomorete »Sokolstvu« do gmotne podpore, ki jo je posebno sedaj potrebno. — Vsi oni, ki imate cvetlice, darujte jih »Sokolu« za to plemenito narodno prireditev in ne pustite. da zvenejo po vrtovih, ampak da doprinese cvetje izdatno podporo za vresničenje sokolskih stremljenj.
—	Ve zavedne dekleta pa, odzvajte se klicu »Sokola« in pojdite in pridno razpečujte cvetje, da bode uspeh tim lepši. Pokažimo svetu, da smo bili in bodemo. Nazdar!
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani naznanja s tem, da je danes prejela srečke I. avstr, državne razredne loterije ter so iste na razpolago subskribentom pri njeni blagajni, počenši s 15. septembrom 1913.
— Pogreša se od 1. septembra 1913 Alojzija Valušnik. roj. Banovec. Ponoči ob 12. uri odšla je iz svojega stanovanja Cerkvena ulica št. 21 II. nadstropje, zapustivši v sobi svoje štiri male nepreskrbljene otročiče. Ker so sedaj otroci brez očeta in matere. se lahko zgodi kaka nezgoda, se v tem oziru prosi slavno policijsko ravnateljstvo, da ukrene potrebne korake. Govori se, da je pobegnila proti Italiji.
— Morlc In njegoy prijatelj, kakor tudi drugi izborni spored se predvaja danes zadnjikrat v Kino
Idealu. Jutri specijalni večer z dan-i sfoim umetniškem silmom »Morska podgana«. (Ples na vrvi čez morje.)
V	soboto do torka »Zaročenca«, f. dejanj, predvaja se 2. uri. Cene raz-ven II. prostora za 10 vinarjev zv* šane. Torek »Popadur«, Nardisk ve-seloigra.
—	Loterijske številke:	Gra-
dec: 84, 41, 60. 87, 38.
Trst.
Skočila je v morje. Bilo je zvečer okoli 7. ure. Na pomol »Sanita« ie prišla mladenka. Nekaj časa je gledala na vse strani ali jo morda kdo ne opazuje, potem pa je skočila v. vodo. Štrbunk vode so zaslišali nekateri ljudje v bližini, prišli so takoj do dotičnega meista, kjer so videli potapljajočo se žensko. Z velikim trudom so deklico vendarle rešili iz morja. V tem času pa so drugi tele-fonično poklicali zdravnika iz rešilne postaje. Ta je takoj prišel. Mladenka je smrdela po alkoholu. Odpeljali so jo v mestno bolnišnico. Vzroki poskušanega samomora so do sedaj še neznani. Upijanila se je pa naj-brže zato, da bi imela dovolj po-, guma« da izvrši usodepolen korak, i
Konj ga je sunil. Voznik Andrej, Kocijančič, star 33 let, stanujoč naj Vrdeli št. 315 se je peljal z dvema, konjema po ulici G. Galilei. Med* vožnjo mu je padla uzda iz rok. Ko-! cijančič stopi iz voza tn hoče pobratil uzde. Ta hip pa ga sune konj z vsoj silo v glavo. Kocijančič je padel ta-: koj nezavesten na tla. Prepeljali soi ga v mestno bolnišnico. Njegov polo-: žaj je opasen.
»Čudovito, čudovito. V uredništvu »Edinosti« se je porodil v noči od nedelje na ponedeljek neki akademik. o katerem se je mislilo prvotno, da je iz Nabrežine. Ta novoro-, jenec je padel pred več leti nekje na' cesto zavit v meniško kuto. Komur gre — naj sne.
Dr^ma ljubezni.
V	Belgradu se je zgodil te dni žalosten slučaj, ki kaže vso groza ženske maščevalnosti. Obenem pa je to globok vzdih iz globin življenja, iz vira strasti in boja, iz raja ljubezni in iz pekla sovraštva. Dogodek se j« zgodil v Paliiuli v Belgradu.
Stara ljubezen.
Spoznala sta se že pred tremi lett in sta se zaljubila. On se ie imenoval Joša Mijatovič, delavec v pivovarni ona je bila vdova Elizabeta Velger,' stara 26 let, tudi delayka. Toda počasi se je njegova ljubezen ohladila, in ona je to čutila. Očitala mu je nezvestobo. Toda ljubila ga je še vedno,
Poroka) z drugo.
On je upal, da se bo počasi privadila tega, da ne bo njen in se je za* roči! z drugo. Dne 31. avgusta se je hotel poročiti. Ona ni ugovarjala. Toda naenkrat je v nji dozorel fflcozep sklep — hotela se je maščevati.
Slovo.
Hotela se je z njim posloviti. Zato ga je povabila k sebi. Rekla je, da hoče preživeti z njim še eno noč — potem naj gre in naj se poroči z drugo. Saj bo zadnjikrat On ji te prošnje ni mogel odbiti in je prišel k nji.
Noč maščevanja.
Večerjala sta skupaj in sta se lepo pogvarjala. Ona je govorila z njim, kakor da je naravno, da si yzame drugo — kajti ona je vdova in ima že 26 let. »Privoščim ti srečo« — mu je rekla... Samo še posloviti se je hotela. Po večerji sta šla spat. Oh treh ponoči je nekaj počilo v sobi.
Žrtve.
Prebivalci v hiši niso vedeli, ka} se je zgodilo. Zjutraj so ženske prišle na dvorišče in so jo našle obešeno na! slivi na dvorišču. Nastal je krik. Sosedje so hiteli v sobo, Tam je ležal on na postelji s krvavo glavo. Bil je še živ.	i
Ponoči, ko je on utrujen od ljubezni zaspal, se je splazila ona k mizi in je našla tam sekiro. Udarila je po njem. Mislila je. da ga ie ubila, zatol je šla in se je obesila. Njega so pre-j peljali v bolnico. Ali pojde na poroko z drugo — kdo ve. kajti rane na glav? so nevarne. In rane na srcu?
Junakinja.
Današnji moderni svet ima pa5 mnogo Ksantip — a malo Špartauk. Tudi ne nudi današnji čas ženi toliko prilike, da bi posegla v krvavi boj. Njeno junaštvo je skrito v boj za družino. Sufražetke so junakinje svoje vrste. Delavke, ki ob enem z delavci zahtevajo pravic, so junakinje mo3 derne dobe. — Ob času francoske' revolucije so tudi ženske stopile .VI bojne vrste. Ohranilo se je več imeni teh junakinj. Tudi v zadnji balkanski, vojni smo videli ženo v boju. Neka'-
K. JURMAN TJSSSZ Selenburgova uika
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi.
————______________________________Ž—	—— ——_______________ '	»F O_____
Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
tere bojevnice prve revolucije so si pridobile priznanje.
Prva riositeljica »zvezde hraoro-sti je bila neka Belgijčanka. ki je živela in se bojevala pod Napoleonom
1. Zgodba prve odlikovane junakinje je pikantna in je zapisana v zgodovini častne legije.
Junakinja se je imenovala Marija Jeanne Scliellinek. rojena 25. julija 1757 v Gentu. S 35. leti je 15. a-prila 1792 kot prostovoljka stopila v
2. belgijski bataljon. Imenovana je bila za desetnika. Dne 15. junija 1792 se je v vrstah armade Dumouriez udeležila vojne pred Jemmapes, v kateri je bila s sabljo šestkrat ranjena. — Kmalu, ko je ozdravela, se je v Belgiji udeležila vojne leta 1793 in 1?94. kot seržant; 1795 se je bojevala na Holandskem; od tam je marširala v Italijo; kjer se jej je javno izrazilo častno priznanje za njeno vzgledno obnašanje pri Areole v bitkah 15., 16., in 17. novembra.
Spomladi 1797. so jo Avstrijci zajeli in odvedli v jetništvo, iz katerega se je povrnila na Francosko, po sklepu miru v Čampo Formio dne 11. junija 1798. Leta 1800 je zopet v taboru v Italiji in 1804 potem, ko se je Napoleon odločil, da ne pojde na Angleško, marveč v Nemčijo, se je ser-žantka Marija Scliellinek bojevala v vrstah hrabrih junakov, katerim se je Napoleon imel zahvaliti za zmago pri Slavkovem. — Tam jo je v stegno zadela kroglja, toda vzlic temu sj je na bojišču izvojevala pas podčastnika. Patent jej je bil izročen leta 1806. Kot častnik se je leta 1806 udeležila pruske vojne ter bila 15. oktobra ranjena pri Jeni. Leta 1807. je bila še enkrat v vojni na Poljskem.
Sedaj je pa pričela pešati in trpljenje ter bolezen sta jo prisilili, da je morala iti v zasluženi pokoj. Bila je takrat 52 let, imela je 17 službenih let, udeležila se je 12 vojsk, bila osemkrat ranjena in imela za seboj častno priznanje hrabrosti. Cesar jo ni hotel odsloviti, ne da bi jo izven-redno odlikoval. Dne 20. junija 1808 jei ie lastnoročno izročil križec častne legiie; »Madame«, )o ie nagovoril, »jaz vam podarim 700 frankov pen-ziie in vam podelim križ častne legije. Vzemite iz moje roke »zvezdo hrabrosti«, katero ste junaško zaslužili« In obrnivši se k svojim častnikom. je dodal: »Moja gospoda, priklonite se prespoštljivo pred to junaško gospo!«
Zvezda od cesarja pripeta na uniformi ženske - vojaka, je čisto naravno zbudila živo ljudsko fantazijo; tako še ni ta prizor pozabljen med ljudstvom. Ko je Napoleon 1. z Marijo Louiso leta 1811 prišel v Gent, bil, ali pravo bila je cesarici predstavljena podčastnik Schellinek. Cesarica jej je podarila svilnato obleko, eno brožo in par uhanov.
Stari Gentčanje se še dobro spominjajo stare Schellinek. ki je bila naročena v gledališču in se ponašala z zvezdo častne legije, katera se je bliščala na državni obleki, katero jej ie podarila cesarica.
Umrla je v Moninu leta 1840 v visoki starosti 83 let. Od tega časa nima nobena inozejnka križa častne legije.
Nainovejša telefonska in brzojavna
porcčMa.
ŠKODA. KI SO .10 -NAREDILI RUMUN1.
Sofija. 3. septembra. Bolgarska In riiinunska vlada sta se sporazumeli v tem smislu, da določi mešana komisija velikost škode, ki so jo bolgarskemu prebivalstvu povzročile rumunske čete. Za slučaj, da bi imenovana komisija ne mogla določiti odškodnine, določi Isto druga, višja komisija, nakar bo rumunska vLada sklepala.
NAREDBE O UPRAVI NOVIH DEŽEL.
Belgrad. 3. septembra. Izšla le kraljeva naredba o upravi novih dežel. ki legisiativno še niso prideljene srbskemu kraljestvu, kar se zgodt šele v prihodnji skupščini.
SRBSKA PRINCA.
Budimpešta, 3. septembra. Srbski prestolonaslednik Aleksander in princ Pavel sta došla v Budimpešto, kjer jih je na kolodvoru sprejel srbski generalni konzul. Ostala sta v mestu 5 ur. Pptujeta v Italijo. Prestolonaslednik je videti zelo izmučen. Na bojišču je videl na lastne oči posledice kolere, kar ga ie precej živo dirnilo.
VOLILNA REFORMA V GALICIJI.
Dunaj, 3. septembra. Danes je konferiral z grofom Stiirgkhom vodja Ruslnov, Levicky. Grof Stiirgkh mu je z ozirom na volilno reformo v Galiciji dejal, da Korytowsky vedno konferira s strankami in da bo že prihodnji teden prišlo do vidnih rezultatov.
BERCHTOLD.
Budimpešta. 3. septembra. Trdovratno se vzdržuje vest, da se grof Berchtold prihodnjih delegacij že ne udeleži, temveč da napravi mesto drugemu.
PROTI MACEDONSKIM »PATRIOTOM«.
Belgrad, 3. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Povodom agitačnega potovanja sofijskih profesorjev po Evropi, ki zahtevajo za Macedonijo avtonomijo, piše organ srbske vlade »Samouprava« :
»Z rešitvijo inacedonskega vprašanja ni nihče tako prizadet kot člani bolgarskih macedonskih organizacij, ki s« vstvarili na Bolgarskem za sebe privilegiran položaj in so imeli od svojega »patriotizma« velike koristi. Oni so radi rentabilnega patriotizma macedonskl problem z bombo, nožem in krvavo propagando tako kompliciran, da ie Evropa mislila, da se ta problem sploh ne da rešiti in si nikakor ni upa/a spuščati v njegovo reševanje. Člani bolgarskih macedonskih organizacij so odvedli Bolgarsko na stranpotja in končno so jo uničili. Sedaj, ko so izgubili vir svojega rentabilnega patriotizma, hodijo po Evropi in zahtevajo za Macedonijo avtonomijo. Ali, ako je p&l turškim režimom pomenila avtonomija napredno, pomeni sedaj nazadnjaško politiko. Macedo-nija je Po strašnih žrtvah pripadla trem civiliziranim državam, ki so že dokazale, da so zmožne stopiti v evropsko skupnost ki so večkrat dokazale, da so sposobne upravfiati s svojimi narodi, k! jim dajejo vse dobrote kulture in civiliziranega reda. Srbija je v okrožiih, ki jih ie dobila. hitro vpeliala mir in red. ki vijva novim državlianom rešpekt in ljubezen; ona bo ignorirajoč »patrl-otično« industrijo bolgarske propagande in s pomočjo starih izkušenj kmalu uvedla red v celi Macedoniji, katere prebivalstvo jo bo blagoslavljalo. Ali navzlic vsemu temu ne sme sofijska macedonska organizacija niti za trenotek pozabiti na to, da Ma-cedoniia pod srbsko upravo ne bo ono. kar je bila pod turško upravo in da ne more biti več vir dobička-nosnega patriotizma in tudi ne nemirov in krvavih propagand.
Iz tega članka vladnega lista se vidi. da misli srbska vlada nastopiti t vso eneržljo proti vsakemu poskusu Iz Solije. da bi se začelo s kako četaško akcijo v Macedoniji. Srbija je dovoli močna, da vsak tak poskus se v začetku popolnoma onemogoči.
ZAKAJ POSTAJA BOLGARSKA MIROLJUBNA?
Belgrad, 3. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Te dni so začeli ubirati v Sofiji izredno miroljubne strune. Celo »Mir«, ki je vedno hujskal proti Srbiji. piše sedaj, da ie nekoristno misliti na kako revanšo in da ie najbolje In edino pametno, ako se Bolgarska akomodlra novemu, položaju. To spremembo treba vzeti z največjo rezervo, ker zdi se. da je bolgarsko časopisje samo zato spremenilo ton pisanja nasproti Srbiji, ker so z Pariza namignili, da ne bodo dali Bolgarski nobenega posojila, ako se bo vdaiala sanjam o revanšl. To je merodajne kroge v Sofiii zastrašilo in začeli so se zavedati vse resnosti položaja, v katerem se Bolgarska nahaja. Morda se pod pritiskom tega spoznania resnično mislijo akomo-dlrati novim razmeram, mogoče je na tudi to. da se samo delajo take. da bi dobili Posojilo — vsekakor Pa je treba sprelemati vse vesti o snre-membl razpoloženja m Bolgarskem z največjo previdnostjo.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
n
v Ljubljani sporoča vsem bratom, ki se udeleže zleta na Vrhniko bratske .Ljubljanske sokolske župe“, da se zbiramo v nedeljo ob 6. zjutraj pri bralu Krapežu
(Gosposka ulica). Odjezd točno ob pol 7. zjutraj. Vsa podrobna pojasnila daje tajnik odseka brat Jos. Rohrmann Zleta se udeležimo ob vsakem vremenu!	Odbor.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Črkoslikarji se sprejmejo v stalno mesto proti dobremu plačilu. Pismene ponudbe pod »Črkoslikarji« na »Prvo anončno pisarno«. 794—3.
Kontorlstinja. zmožna nemškega, slovenskega jezika ter strojepisja želi službe. Ponudbe pod »Strojepiska« na »Prvo anončno pisarno«.
803-1
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konštrukdji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnolzumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje ln popravljanje glasbenih inštrumentov.
Fotografske aparate
in vse potrebščine ima v zalogi drogerija in fetomanufaktura
„ADRI JA"
v Ljubljani, Selenburgova ulica 5.
2is,li.te-vei,jte cenilce !
wmwrwm
Zastonj dobi panama slamnik
kdor kupi pri meni blaga v vrednosti čez K 40'—. Imam priznano ogromno zalogo kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice, oblek, površnikov in klobukov za gospode in dečke, kakor tudi dežnih plaščev in pelerin
po izvanredno nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
%
V
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
J
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in v
• • • •
• • • •
šolsko mladino
v trgovini
„Pri Škofu“ 3S
Ljubljana, Pred Škofijo Stey. 3 — zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu*.
3:
(uradnici) iščeta čedno opravljeno sobo s posebnim vhodom in dobro hrano. — Ponudbe z navedbo cene pod A. P. na „Prvo anončno pisarno«.
► ■>£ ,:'ii, ~m .. .
ako se posilifujete k pri zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega pravega : Francka i K kavi** nim mlinčkom".
In zak^j?
Ker »pravi :Franck"
poseduje blagovonjav okus, L povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je nqfizdatnejši kavin pridatek.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad ■ K 1,000.000.
Peter Kozina & Ko.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
*=— (najmodernejše podietie monarhiie) 1
lliMfiiika kreditna banka v Ljubljani
Sivi(iu >< va *»!*<*?« štev. S, (lastim hiša)
Podružnice v Spljetv, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici ln Celju.
I Sprejema vloge na knjižice m na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
ptr 411. -mm
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredn^ loterije”.
otvori meseca septembra lastno prodajalno
LJUBLJANA
m
na drobno
Breg 20
na debelo
Varstvena znamka.
v Cojzovi hiši.