Strokovna razprava GDK: 64/68(497.4)«2008« Poslovanje gozdarskih družb v letu 2008 Operation of Forestry Companies in the Year 2008 Jože STERLE1 Izvleček: Sterle, J.: Poslovanje gozdarskih družb v letu 2008. Gozdarski vestnik, 68/2010, št. 1. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 8. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Slovensko gozdarstvo tudi v letu 2008 ni uresničilo poseka v obsegu, kot ga dovoljujejo gozdnogospodarski načrti. Neposekanih je ostalo več kot milijon kubičnih metrov lesa. Težave so v zasebnem sektorju, v državnih gozdovih pa je sečnja opravljena v skladu z dinamiko načrtov. Kazalniki poslovanja gozdarskih družb kažejo negativne težnje, ki so slabši kot velja za povprečje države. V poslovanju je bistveno slabša lesna industrija, ki je leta 2008 prikazala neto izgubo. Njena dodana vrednost je 2/3 manjša od državnega povprečja in več kot dvakrat zaostaja za primerljivimi podjetji iz sosednje Avstrije. Za lesarsko panogo velja, da je zadnji trenutek za ustrezno prestrukturiranje ali pa je poslednji vlak morda že odpeljal. V gozdarskih družbah se je dobiček zmanjšal za 40 %, izguba pa se je povečala skoraj desetkrat. Za celotno gospodarstvo države velja, da so se plače večale hitreje kot produktivnost oziroma dodana vrednost. Zadnjič se je to zgodilo leta 2005. V gozdarstvu je ta razkorak še večji. Tako je ponovno potrjena trditev GZS iz bele knjige, da so najnižje plače premajhne za preživetje, vendar prevelike glede na ustvarjeno dodano vrednost. Ključne besede: kazalniki, dodana vrednost, produktivnost, izguba, dobiček, gozdarske gospodarske družbe, Slovenija Abstract: Sterle, J.: Operation of Forestry Companies in the Year 2008. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 68/2010, vol. 1. In Slovenian, abstract in English. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Also in 2009 Slovenian forestry didn't realize all felling that was allowed by forest management plans. More than one million cubic meters of timber were not cut down.The main problem is the private sector. In state forests the felling was realized in acordanse with forest management plans. Economic indicators and rations are showing negative trends, which are worse that the average in the state. Essentially weaker in management is wood processing industry, which showed lost in year 2008. Its added value is under 2/3 state average and more then two times lower than similar firms in neighbor country Austria. For wood processing industry is now the last time for reconstruction its technology and know-how. The earn (profit) in forest companies is reduced for 40 %, the lost is bigger for ten times. The fact is that the loans in the state economy were increased faster than the productivity or added value. Similar situation was last time in year 2005. In forestry is this difference even bigger. The situation confirms the theory the white book of Chamber of commerce and industry of Slovenia that the lowest loans are to small for survival but to large considering of added values. Key words: indicator, ration, added value, productivity, lost, earn. 1 UVOD Okolje, v katerem poslujejo gozdarske družbe, je že desetletje in dlje obremenjeno s konstantnimi težavami. Državni in zasebni sektor se med seboj zelo razlikujeta. Vsem drugim težavam sta se leta 2008 pridružili še globalna finančna in gospodarska kriza, ki sta prizadeli tudi gozdarske družbe. Leta 2008 je bil v slovenskih gozdovih evidentiran posek 3.426.372 m3 bruto lesne mase, od tega 2.055.341 m3 iglavcev in 1.372.031 m3 listavcev, kar je za 5,7 % več kot prejšnje leto. Evidentirani posek znaša 70 % možnega poseka glede na gozdnogospodarske načrte, kjer ni evidentiran nedovoljeni posek, ki ga je po nekaterih ocenah precej. Posek v državnih gozdovih je bil opravljen po načrtih, posek v zasebnih gozdovih pa je precej manjši od možnega. 1 J. S., univ. dipl. inž. gozd.; direktor Združenja za gozdarstvo pri GZS Čeprav se je možni posek od leta 1994 povečal kar za 57 % in trenutno znaša 4.930.176 m3, nekateri gozdarski strokovnjaki ocenjujejo, da bi bilo mogoče in tudi potrebno več sekati v državnem sektorju, zlasti v jelovo-bukovih gozdovih visokega Krasa. Na omenjenem območju je drevje prestaro, velikih dimenzij in po nekaterih ocenah se že manjša vrednostni prirastek. Na trgu jelova hlodovina dosega pomembno nižjo ceno kot hlodovina smreke, v naboru končnih proizvodov je njena uporabnost bistveno manjša. Tako po nekaterih ocenah prihajamo v absurdno situacijo, da v zasebnem sektorju za milijon in več kubičnih metrov ne dosegamo gozdnogospodarskih načrtov, v državnem sektorju pa so slednji omejitveni dejavnik. Res pa je, da se tudi v državnih gozdovih etati v povprečju večajo z vsako obnovo načrtov. 2 GLAVNI POUDARKI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUžB V SLOVENIJI V LETU 2008 Svetovna finančna kriza je zelo prizadela finančni in realni sektor tudi v Evropi. Slovenija je leta 2008 dosegla 3,5-odstotno gospodarsko rast, za polovico nižjo kot leta 2007. Leto 2008 je zaznamovala izjemno visoka rast cen na svetovnih trgih surovin (nafta, hrana, druge surovine), katerih cene so se na globalni ravni zvišale, tudi v Sloveniji. Po avgustu 2008, ko so se cene na svetovnih trgih surovin začele umirjati, se je inflacija zmanjševala tudi v Sloveniji - v vsem letu je bila v povprečju 5,7-odstotna, decembra pa na medletni ravni 2,1-odstotna. V slovenskem gospodarstvu imajo še vedno velik pomen gospodarske družbe, ki ustvarjajo večino BDP in DV (dodane vrednosti) slovenskega gospodarstva. Med njimi polovico čistih prihodkov ustvarijo velike družbe, je pa v zadnjih letih zaznati težnje povečevanja števila mikro- in majhnih podjetij ter tudi samostojnih podjetnikov posameznikov, kjer je zaposlenih vse več oseb. V slovenskem gospodarstvu imajo še vedno pomemben delež predelovalne dejavnosti. Leta 2008 so gospodarske družbe ustvarile za 10,3 odstotka več prihodkov1 in za 14 odstotkov več odhodkov kot leto prej, družbe iz predelo- 1 Ne vključujejo sprememb vrednosti zalog. 48 valnih dejavnosti pa za 3 odstotka več prihodkov in za 5,2 odstotka več odhodkov. Turbulentno okolje v mednarodnem okolju in v Sloveniji ter poglobitev finančne krize v drugi polovici leta 2008 sta se odrazila na finančnem poslovanju družb. Če so družbe leta 2007 - delno kot odraz napihnjenega t. i. borznega balona - zabeležile velike rasti finančnih prihodkov, so leta 2008 zaradi manjših prihodkov iz deležev (dividende, deleži v dobičku ...) izkazale manjše finančne prihodke (le za 2,7 %) in občutno večje finančne odhodke (za 107,4 %) zaradi oslabitev in odpisov finančnih naložb. Tako se je družbam zaradi velikih padcev borznih indeksov precej poslabšal finančni položaj. Leto 2008 bo tako zaznamovano v luči borznega zloma. Položaj oz. poslovni izid 13.097 izvoznikov,2 kjer je bilo leta 2008 70,8 odstotka vseh zaposlenih in ustvarjenih za 9,6 odstotka več čistih prihodkov na tujem trgu, se v zadnjih petih letih povečuje v povprečju za 15 odstotkov in je tudi leta 2008 prispeval k pozitivnemu poslovanju gospodarstva. V Sloveniji je leta 2008 delež izvoza (blaga in storitev) v celotnih prihodkih družb znašal 28,1 odstotka in v predelovalnih dejavnostih 60,3 odstotka. Med izvoznimi družbami imajo velik pomen velika podjetja, saj ustvarjajo 2/3 vseh prihodkov na tujih trgih, čeprav prihaja do izraza tudi vse več mikro- in majhnih podjetij, ki ustvarjajo prihodke tudi zunaj slovenskega prostora. V predelovalnih dejavnostih je bilo na tujih trgih 3.035 družb - izvoznikov. Med njimi so bile najbolj izvozno usmerjene družbe s področja proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov, proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic ter proizvajalci drugih vozil in plovil. Lani je čisti dobiček izkazalo 34.339 družb, ki so skupaj ustvarile za 17,2 odstotka manj čistega dobička. Po rasti čistega dobička izstopajo gospodarske družbe iz javnega sektorja, med storitvenimi dejavnostmi pa M-Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Zaskrbljujoč je podatek, da je leta 2008 kar 29,7 odstotka vseh družb oz. 15.421 družb izkazalo čisto izgubo, ki je bila glede na leto 2007 kar za 175 odstotkov večja. Družbe z izgubo so skupaj zaposlovale 90.901 delavcev ali 17,8 odstotka vseh 2 Izvoznik - če je leta 2008 zabeležil čisti prihodek od prodaje na tujem trgu. Preglednica 1: Glavni kazalniki poslovanja vseh gospodarskih družb v Sloveniji leta 2008 Kazalniki število Indeks 08/07 Povprečno število zaposlenih po delovnih urah 510.754 103,9 Kazalniki Vrednost v mio EUR Indeks 08/07 Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 84.861 110,3 Čisti prihodki od prodaje 80.239 110,6 Čisti prih. od prodaje na domačem trgu 56.374 111,0 Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 23.864 109,6 Finančni prihodki 2.573 102,7 Odhodki 83.248 114,0 Poslovni odhodki 79.153 111,5 Stroški blaga, materiala in storitev 63.642 111,8 Stroški dela 10.918 109,9 Stroški plač 7.910 111,7 Finančni odhodki 3.915 207,4 Čisti dobiček 3.360 82,8 Čista izguba 1.704 275,1 Dodana vrednost (DV) 18.019 107,9 Kazalniki Vrednost v EUR Indeks 08/07 DV na zaposlenega v EUR (dodana vred./povprečno število zaposlenih) 35.279 103,8 Stroški dela na zaposlenega v EUR (str. dela/povprečno število zaposlenih) 21.374 105,8 Plače na zaposlenega v EUR (stroški plač/povprečno število zaposlenih) 15.486 107,5 Kazalniki Delež v % Indeks 08/07 Delež stroškov dela (stroški dela/odhodki) 13,1 % 96,4 Dejanska davčna stopnja dobička (davek/celotni dobiček) 18,3 % 98,0 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (stroški dela/dodana vrednost) 60,6 % 101,8 Kazalniki Koeficient Indeks 08/07 Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki) 1,019 96,8 Dobičkonosnost kapitala (neto dobiček/kapital) - ROE 0,046 46,5 Dobičkonosnost sredstev (neto dobiček/sredstva) - ROA 0,016 43,6 zaposlenih. Največ družb z izgubo je bilo zabeleženih v trgovinskih dejavnostih (4.002 družb), največji delež (36,8%) čiste izgube pa so ustvarile finančne in zavarovalniške dejavnosti. Poslovni izid, izražen kot neto čisti dobiček gospodarskih družb, je bil leta 2008 že v senci finančne krize, saj ga je bilo evidentiranega za 51,8 odstotka manj glede na leto 2007. Poslovni izid predelovalnih dejavnosti pa je bil v povprečju še slabši. Dodana vrednost na zaposlenega, kot eno izmed priporočenih meril produktivnosti dela, je bila v Sloveniji leta 2008 nominalno za 3,8 odstotka večja kot leto prej, realno pa za 1,8 odstotka manjša. V povprečju je bilo na zaposlenega ustvarjenih 35.279 evrov dodane vrednosti. V predelovalnih dejavnostih je ta kazalnik znašal 32.003 evrov in se je nominalno povečal za 1,5 odstotka, realno pa štiri odstotke manj glede na leto 2007. V primerjavi z državami članicami Evropske unije (razpoložljivi podatki za leto 2006) se slovenske družbe v predelovalnih dejavnostih po višini dodane vrednosti na zaposlenega uvrščajo relativno nizko, saj le osem držav EU zaostaj a za nami. Za slovensko konkurenčnost tudi ni spodbuden podatek, da je manj kot 30 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega ustvarila kar polovica vseh gospodarskih družb v Sloveniji. Le-te so zaposlovale 60 odstotkov vseh zaposlenih (306.440 oseb) in hkrati izkazale za 630 milijonov evrov čiste izgube. Kaj to pomeni za slovenski razvoj? Nakazuje pomembnost izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo in vlaganj v raziskave in razvoj, kar bi lahko neposredno prineslo dolgoročne koristi in povečalo produktivnost naših podjetij in slovenskega gospodarstva v celoti. Le podjetja z bistveno višjo dodano vrednostjo na zaposlenega se bodo lahko dolgoročno obdržala na konkurenčnih trgih. Nevarnost za konkurenčnost slovenskega gospodarstva je, da kaže, da tudi rast plač prehiteva rast produktivnosti, ki so jo družbe v povprečju zabeležile za leto 2008. Nazadnje je rast plač prehitela rast produktivnosti leta 2005. V gospodarskih družbah je bila rast plač na zaposlenega nominalno 7,5-odstotna in realno 1,7-odstotna. Razlika med nominalnima stopnjama rasti (DV in plače na zaposlenega) pokaže, da je leta 2008 rast produktivnosti zaostajala za rastjo plač kar za 3,7 odstotne točke, kar pa je že zaskrbljujoče za položaj podjetij in dolgoročno konkurenčnost našega gospodarstva. V predelovalnih dejavnostih je bila razlika med nominalnima stopnjama rasti še nekoliko višja - za 6,5 odstotne točke. V slovenskem prostoru še vedno več kot dobro polovico ustvarjene dodane vrednosti obremenimo s stroški dela. Leta 2008 so družbe za stroške dela namenile 60,6 odstotka ustvarjene dodane vrednosti, predelovalne dejavnosti pa še nekaj več - 62,9 odstotka. Ko je bila nominalna davčna stopnja3 za leto 2008 22-odstotna, je bila efektivna oz. dejanska davčna stopnja4 za gospodarske družbe 3 Nominalna stopnja davka je bila za leto 2006 25 %, za l. 2007 23 %, za l. 2008 pa 22 %. 4 Zaradi davčnih olajšav in morebitnih negativnih davkov (npr. subvencij) ter načina izračuna davčnega izkaza se nominalna stopnja davka na dobiček (22 % za leto 2008) razlikuje od dejanske oz. efektivne davčne stopnje. Efektivna davčna stopnja se zaradi navedenih dejavnikov lahko zelo razlikuje od dejanske v posameznih podjetjih, ki je praviloma nižja od nominalne. Dejanska davčna stopnja dobička pokaže, kakšna je bila obremenjenost podjetja z davkom od dobička v prejšnjem letu. 18,3-odstotna, za predelovalne dejavnosti pa 20-odstotna. Izračuni kazalnikov poslovanja ob manjši konjunkturi že odražajo tudi poslabšanje nekaterih finančnih kazalnikov. Ob še izkazanih rasteh kazalnikov produktivnosti in dohodkovnosti družb leta 2008 (stroški dela, plače, dodana vrednost na zaposlenega) so se že precej poslabšali čisti poslovni izid in kazalniki financiranja (finančna neodvisnost, kratkoročni koeficient, koeficient zadolženosti), gospodarnosti, donosnosti (dobičkonosnost prodaje, kapitala, sredstev). Vir: KAPOS GZS 2008, glede na podatke AJPES -podatkovna baza letnih poročil. 3 POSLOVANJE GOZDARSKIH DRUžB V LETU 2008 V Sloveniji imajo med gozdarskimi družbami še vedno pretežni tržni delež koncesionarji. Slednji prednjačijo po realiziranem prihodku pa tudi po številu zaposlenih. Nekaj koncesionarjev se ukvarja tudi s primarno predelavo lesa, energetiko in drugimi dejavnostmi. Ker imajo vsi koncesio-narji gozdarstvo še vedno registrirano kot glavno dejavnost, je podoba na nivoju države nekoliko zamegljena. Z drugimi besedami to pomeni, da je realizacija prihodkov iz naslova gozdarstva kar precej manjša, kot jo prikazuje statistika. Na hitro lahko ocenimo, da je vsaj tretjina vseh prihodkov iz naslova drugih dejavnosti. Razlogi, da so se določena podjetja usmerila v druge dejavnosti, so različni. Nekateri so se s primarno predelavo začeli ukvarjati, da bi zaščitili svoje terjatve do lesne industrije, ki ni bila več sposobna plačevati svojih obveznosti do dobaviteljev. Drugi so v različnih dejavnostih videli večjo možnost rasti, ki je v gozdarstvu majhna tudi zaradi omejenega surovinskega trga, velike razdrobljenosti posesti in nizko realiziranih etatov v zasebnem sektorju, ki je prevladujoč. Nekatere od družb so že kapitalsko povezane med seboj. Kako bo potekal razvoj takih največjih gozdarskih družb, je trenutno še težko predvideti, saj je to odvisno od vrste dejavnikov. Prav gotovo pa so to družbe, ki bodo tudi v prihodnje ključni igralci na majhnem in relativno zaprtem slovenskem gozdarskem tržišču. Preglednica 2: Glavni kazalniki poslovanja gozdarskih družb v Sloveniji leta 2008 Skupaj Velike Srednje Majhne Mikro 02 - Gozdarstvo Št. družb 70 6 2 6 56 Prihodki (v EUR) 158.657.546 94.408.495 25.800.196 18.821.014 19.627.841 Zaposleni 1.609 777 298 270 264 KAZALNIKI Januar-december 2008 (v EUR) Indeks 08/07 1 Prihodki (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog) 110+123+124+ 125+153+178 158.657.546 104,8 1.1 Kosmati donos od poslovanja 126 156.677.603 107,3 1.1.1 Čisti prihodki od prodaje 110 152.333.193 108,8 1.1.11 Čisti prih. od prodaje na domačem trgu 111 101.685.523 108,4 1.1.1.2 Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 115+118 50.647.670 109,8 1.2 Finančni prihodki 153 1.881.204 22,8 1.2.1 Finančni prihodki iz deležev 155 955.047 13,3 1.2.2 Finančni prih. iz danih posojil in poslovnih terjatev 160+163 926.157 89,7 1.3 Drugi prihodki 178 882.745 105,8 2 Odhodki 127+166+181 154.790.243 108,4 2.1 Poslovni odhodki 127 151.914.607 109,9 2.1.1 Stroški blaga, materiala in storitev 128 103.007.144 111,7 2.1.2 Stroški dela 139 37.397.872 107,7 2.1.2.1 Stroški plač 140 26.465.197 108,5 2.1.3 Odpisi vrednosti 144 9.754.898 110,1 2.1.3.1 Amortizacija 145 9.178.959 113,3 2.2 Finančni odhodki 166 2.100.128 55,1 2.2.1 Finančni odhodki za obresti 167 1.427.346 147,9 2.3 Drugi odhodki 181 775.508 108,5 3 Celotni dobiček 182 7.585.547 60,3 3.1 Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 186+184+185+167 8.993.840 66,3 3.2 Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT) 186+184+185+167+145 18.172.799 83,9 3.3 Davek iz dobička 184 1.382.586 44,9 3.3.1. Odloženi davki 185 -11.399 34,0 3.4 Čisti dobiček 186 6.195.307 64,9 4 Celotna izguba 183 2.934.238 983,3 4.1 Čista izguba 187 2.915.185 950,9 5 Sredstva 001 141.737.284 107,7 5.1 Dolgoročna sredstva 002 76.676.234 101,2 5.1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva in dolgoročne AČR 003 1.834.153 98,5 5.1.2 Opredmetena osnovna sredstva 010 61.079.637 106,4 5.1.3. Naložbene nepremičnine 018 1.396.502 98,2 5.1.4. Dolgoročne finančne naložbe 019 11.564.721 83,7 5.2 Kratkoročna sredstva 032 63.614.319 114,7 5.2.1 Zaloge 034 12.122.177 106,8 6 Obveznosti do virov sredstev 055 141.737.284 107,7 6.1 Kapital 056 80.195.843 100,0 6.2 Dolgoročne obveznosti 075 11.299.906 116,9 6.3 Kratkoročne obveznosti 085 45.989.718 119,7 7 Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 188 1.609 100,7 8 Dodana vrednost (DV) 126-128-148 51.915.766 101,1 91) Neto čisti dobiček/ izguba 186-187 3.280.122 35,5 Koeficient oz.vrednost v EUR Indeks 08/07 KAZ 1 A) Finančna neodvisnost (kapital/sredstva) 056/001 0,566 92,9 KAZ 2 A) Kratkoročni koeficient(kratkoročna sredstva / kratkoroč. obveznosti) 032/085 1,383 95,8 KAZ 3 Razmerje kratkoročnih poslovnih terjatev in obveznosti (kratkor. poslovne terjatve/kratkor. posl. obveznosti) 048/093 2,076 94,5 KAZ 4 A) Finančne naložbe v sredstvih (dolg. in krat. finančne naložbe/sredstva) (019+040)/001 0,178 96,6 KAZ 5 A) Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred./sredstva) 010/001 0,431 98,8 KAZ 6 A) Delež zalog v sredstvih (zaloge/sredstva) 034/001 0,086 99,2 KAZ 7 E) Koeficient zadolženosti (finančne in poslovne obveznosti/obveznosti do virov sred.) (075+085)/055 0,404 110,7 KAZ 8 E) Delež neto dolga(neto dolg/obveznosti do virov sredstev) ((075+085)-(027+ 048)-019-040-052)/055 -0,046 55,3 KAZ 9 Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki) (110+123+124+ 125+153+178)/(127+ 166+181) 1,025 96,7 KAZ 10 D) Dobičkonosnost prodaje(dobiček iz poslovanja/čisti prihodki iz prodaje) - PM 151/110 0,044 74,3 KAZ 11 D) Dobičkonosnost kapitala - ROE (neto dobiček/kapital) (186-187)/056 0,041 35,5 KAZ 12 D) Dobičkonosnost sredstev - ROA (neto dobiček/sredstva) (186-187)/001 0,023 33,0 KAZ 13 Prihodki na zaposlenega v EUR (pri-hodki/povp. št. zap.) (110+123+124+125+ 153+178)/188 98.597 104,1 KAZ 14 E) Stroški dela na zaposlenega v EUR (str. dela/povpr. število zaposlenih) 139/188 23.241 106,9 KAZ 15 Plače na zaposlenega v EUR (stroški plač/povpr. število zaposlenih) 140/188 16.447 107,7 KAZ 16 Čisti dobiček na zaposlenega v EUR (čisti dobiček/povpr. število zaposlenih) 186/188 3.850 64,4 KAZ 17 E) Čista izguba na zaposlenega v EUR (čista izguba/povpr. število zaposlenih) 187/188 1.812 944,3 KAZ 18 F) DV na zaposlenega v EUR (dodana vred./povp. število zaposlenih) (126-128-148)/188 32.263 100,4 KAZ 19 Dolgoročna sredstva na zap. v EUR (dolgoročna sredstva/povp. št. zap.) 002/188 47.650 100,5 KAZ 20 Delež prodaje na tujih trgih (čisti prih. iz prodaje na tuj. trgih /prihodki) (115+118)/110+123+ 124+125+153+178) 0,319 104,7 KAZ 21 Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amort. in dobiček, zmanjšan za izg./prihodki) (145+186-187)/ (126+153+178) 0,078 69,8 KAZ 22 Delež amortizacije (amortizacija/ odhodki) 145/(127+166+181) 0,059 104,5 KAZ 23 E) Delež stroškov dela (stroški dela/odhodki) 139/(127+166+181) 0,242 99,3 KAZ 24 Dejanska davčna stopnja dobička (davek/celotni dobiček) 184/182 0,182 74,5 KAZ 25 E) Delež stroškov dela v dodani vrednosti (stroški dela/dodana vrednost) 139/(126-128-148) 0,720 106,5 3.1 število družb in zaposleni V Sloveniji je leta 2008 poslovalo 70 gozdarskih družb, od tega šest velikih, dve srednje veliki, šest majhnih in 56 mikrodružb. Skupaj so zaposlovale v povprečju 1.609 delavcev, od tega velike in srednje 67 %, preostanek pa majhne in mikrodružbe. Ob tem velja podobna ugotovitev kot za celotno slovensko gospodarstvo, in sicer, da velike družbe še vedno zaposlujejo največ delavcev. Za Slovenijo velja, da omenjene družbe zaposlujejo 42 % zaposlenih, v gozdarstvu pa je ta odstotek še večji, saj dosega kar 48 % vseh zaposlenih v panogi. 3.2 Prihodki Leta 2008 so se prihodki nominalno povečali za nekaj manj kot 5 %. Poslovni prihodki so se nominalno povečali za 8,8 %. Večina prodaje je bila realizirana na domačem trgu (66 %), dobra tretjina pa na zunanjih trgih. Opazen je izrazit padec finančnih prihodkov, in sicer kar za okroglih 77 %. Na območju celotnega gospodarstva Slovenije je bila zabeležena nominalna rast finančnih prihodkov na nivoju 2,7 %. 3.3 Odhodki Leta 2008 so se odhodki povečali za 8,4 %. V odhodkih so imeli največji delež poslovni odhodki, in sicer kar 98 %, kar je nekaj več kot velja za povprečje celotne države (95,1 %). Stroški blaga materiala in storitev so se povečali za 11,7 %, stroški dela za 7,7 % in stroški plač za 8,5 %. Ob 5,7 %-odstotni povprečni letni inflaciji in 2,1-% inflaciji na medletni ravni (december 07-december 08) je rast vseh stroškov ne le nominalna, temveč tudi realna. 3.4 Poslovni izid Leta 2008 je panoga kot celota pridelala 6.195.307 evrov čistega dobička. Praktično vse velike in srednje družbe (razen ene) so izkazale večje ali manjše dobičke. Dobiček pred davki (EBIT) je znašal 8.993.840 evrov. Naslednja kategorija, to je dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT), je bila 18.172.799 evrov. V primerjavi z letom 2007 je bil čisti dobiček manjši za skoraj 40 %, kar je bistveno večji padec, kot je povprečje države (17 %). Izguba je večja skoraj za 10-krat, večinoma pa izhaja iz velike družbe, ki večji del svojih prihodkov pridobi iz drugih dejavnosti, zlasti iz lesne industrije, kar nakazuje izredno težavno situacijo lesarstva v Sloveniji. 3.5 Izbrani kazalniki poslovanja gozdarskih družb v letu 2008 Uspešnost poslovanja posamezne družbe, dejavnosti, regije poleg ustvarjenega dobička kaže še vrsta finančnih kazalnikov, ki dopolnjujejo in kakovostno izboljšujejo povednost samega poslovnega izida, torej dobička ali izgube. Med njimi je gotovo vodilni kazalnik dodana vrednost, ki kaže, koliko vrednosti je posamezna družba, dejavnost ali regija v določenem obdobju »dodala« s svojo dejavnostjo. V gozdarstvu so leta 2008 vse gozdarske družbe ustvarile 51.915.766 evrov dodane vrednosti, kar je nominalno 1,1 %, več, realno pa 4,6 % manj kot leta 2007. 3.6 Produktivnost in stroški dela v gozdarstvu Letna poročila o poslovanju gospodarskih družb omogočajo tudi razmeroma podrobno analizo poslovanja glede stroškov dela ter enega od morebitnih izračunov za ugotavljanje gibanja produktivnosti dela. Leta 2008 se j e produktivnost dela v gozdarstvu, izračunana kot dodana vrednost na zaposlenega (znašala je 32.263 evrov), nominalno povečala za 0,4 odstotka, realno pa znižala za več kot 5 odstotkov. Rast plač na zaposlenega je bila nomi- nalno 7,7-odstotna in realno 2-odstotna. Po tem izračunu razlika med nominalnima stopnjama rasti pokaže, da je leta 2008 rast produktivnosti zaostajala za rastjo plač kar za 7,3 (3,7 na nivoju države) odstotne točke, kar pomeni nevarnost za konkurenčnost slovenskega gozdarstva. V gozdarstvu so leta 2008 delodajalci v povprečju na zaposlenega namenili za stroške dela 23.241 evrov, kar je za 6,9 odstotka več kot leta 2007. Po izračunih iz letnih poročil gozdarskih družb je leta 2008 delež stroškov dela v vseh odhodkih znašal 24 odstotkov, kar je še enkrat več kot povprečje države in kaže na delovno intenzivnost panoge. Iz istega razloga je razmeroma velik tudi delež obremenjenosti dodane vrednosti s plačno maso (50 %). 3.7 Kazalniki uspešnosti poslovanja gozdarstva Koeficient finančne (ne)odvisnosti ali povprečni koeficient kapitalske pokritosti sredstev gozdarskih družb je bil 0,566. V primerjavi z letom prej se je finančna neodvisnost družb poslabšala za 7 odstotkov. Podjetja s stabilnim, dobro predvidljivim poslovanjem lahko varneje uporabljajo več dolžniških virov kot podjetja, ki poslujejo z veliko negotovostjo, hitrimi spremembami pri proizvodih ter velikim deležem neopredmetenih sredstev, ki povečujejo njihovo poslovno tveganje. Leta 2008 je povprečni kratkoročni koeficient (kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti) gozdarske dejavnosti znašal 1,38, kar je manj od teoretično »sprejemljive« vrednosti (okoli 2,000). V primerjavi z letom prej se je kratkoročni koeficient gospodarskih družb poslabšal za 4 odstotke. Lani so gospodarske družbe v gozdarski dejavnosti v povprečju dosegle koeficient zadolženosti 0,40, kar pomeni, da so 40 odstotkov sredstev financirale z dolgovi. V povprečju je bilo v gozdarstvu dolžniško financiranje sredstev manjše od povprečja vseh gospodarskih družb v Sloveniji. V primerjavi z letom prej se je poslabšal koeficient zadolženosti gozdarskih družb, saj je bil ta koeficient za 10,7 odstotka višji. Celotna gospodarnost - povprečna vrednost koeficienta 1,025 v gozdarstvu pokaže, da so bili leta 2008 prihodki večji od odhodkov, vendar pa se je ta koeficient glede na leto 2007 poslabšal za 3,3 odstotka. Dobičkonosnost prodaje - PM: Leta 2008 so gospodarske družbe v gozdarstvu v povprečju na enoto prihodka od prodaje ustvarile 0,044 enote dobička, kar je za 25,7 odstotka slabše kot leta 2007. Leta 2008 je bila povprečna dobičkonosnost kapitala - ROE gozdarstva 0,01, kar pomeni, da je bilo na enoto kapitala ustvarjenega za 0,041 enote dobička. V primerjavi z letom prej je to kar za 64,5 odstotka manj. Leta 2008 je bila povprečna dobičkonosnost sredstev - ROA v gozdarstvu 0,023 in se je v primerjavi z letom 2007 poslabšala kar za 67 odstotkov. Na enoto kapitala je bilo tako ustvarjenega za 0,023 enote dobička. 4 STANJE LESNOPREDELOVALNEGA SEKTORJA V LETU 2008 Podatki že več let kažejo slabo konkurenčnost slovenske lesnopredelovalne panoge, a je konjunktura zadnjih let ublažila negativne učinke. S prehodom v recesijo pa je slaba konkurenčnost povzročila multiplicirane negativne učinke, ki se kažejo predvsem v izjemno hitrem zmanjševanju delovnih mest. O vzrokih je bilo že veliko napisano in realnost jih (žal) potrjuje. Dejstvo je, da sta torej več kot 60 % apreciacija tolarja in previsoka obdavčitev plač iz panoge izvlekli preveč akumulacije. Na tak način je panoga s tem financirala javni sektor (pokojnine itn.) bolj, kot je bilo še vzdržno, in se zato preveč izčrpala. Posledično je premalo vlagala v razvoj, kar pa na dolgi rok vedno vodi v slabšanje konkurenčnosti, čemur sledi krčenje proizvodnje ali celo propad panoge. Za leto 2008 je zaključne račune oddalo 867 lesnopredelovalnih družb (C16 + 31), v katerih je bilo 16.997 zaposlenih (leta 2007 jih je bilo 19.009). V strukturi se je leta 2008 v primerjavi z letom 2007 delež družb C16 + 31 po številu zmanjšal za 0,1 odstotno točko. Delež zaposlenih v takih družbah pa se je glede na leto poprej v strukturi zmanjšal za 0,5 odstotne točke (leta 2007 je za C16 + 31 znašal delež 3,8 %). Prihodki v lesnopredelovalni panogi so znašali 1.191 mio evrov, odhodki pa 1.209 mio evrov, kar je ustvarilo 28,1 mio evrov čiste izgube in 21,3 mio evrov čistega dobička. To pomeni negativen rezultat iz poslovanja v višini 6,8 mio evrov neto čistega dobička/izgube oz. za 3,9 krat manj kot leta 2007 (26,7 mio evrov). Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu so se v dejavnosti obdelave in predelave lesa povečali za 10,9 %, v proizvodnji pohištva pa glede na prejšnje leto za 0,2 %. Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu so se v obdelavi in predelavi lesa povečali za 1,3 %, v proizvodnji pohištva pa zmanjšali za 10,3 %. V celoti so se čisti prihodki iz prodaje lesnopredelovalne panoge povečali za 0,8 % glede na prejšnje leto. Na splošno je področje obdelave in predelave lesa utrpelo večji padec dobičkov od proizvodnje pohištva, predvsem zaradi poslovnega rezultata v podpodročju 16.230, stavbno mizarstvo in tesarstvo. Gledano absolutno pa je proizvodnja pohištva prispevala kar 60 % celotne neto izgube. Lahko zaključimo, da so poslovni rezultati glede na prejšnje leto veliko slabši, kar je odraz svetovne gospodarske krize, začete v drugi polovici leta 2008. Primarni del (obdelava in predelava lesa) je zaključil poslovno leto z neto čisto izgubo v višini 2,7 mio evrov, lani pa z neto čistim dobičkom v višini 20,7 mio evrov. Proizvodnja pohištva je poslovno leto 2008 zaključila z neto čisto izgubo v višini 4,1 mio evrov (leto prej pa z neto čistim dobičkom 6,1 mio evrov). Leta 2008 sta zabeležili neto čisti dobiček v lesnopredelovalni panogi le podpodročji 16.230, stavbno mizarstvo in tesarstvo, v višini 3,5 mio evrov, ter 31.010, proizv. dr. poh. za posl. in prod. Prostore, v višini 2,7 mio evrov. Največjo neto čisto izgubo sta beležili podpodročji 16.290, proiz. drugih izd. iz lesa, plute, slame, v višini 4.1 mio evrov in 31.020, proizv. kuhinjskega pohištva, v višini 3,8 mio evrov. Izračunani indeks dodane vrednosti se je v področju C16, obdelava in predelava lesa, leta 2008 glede na leto 2007 znižal na 91,5, v C31, proizvodnja pohištva, pa indeksno za 98,8. Leta 2008 je dodana vrednost na zaposlenega v povprečju znašala v C16, obdelavi in predelavi lesa, 21.928 evrov (leta 2007 22.570 evrov). V C31, proizvodnja pohištva, pa je leta 2008 znašala 20.065 evrov (leta 2007 18.863 evrov). V lesnopredelovalni panogi kot celoti pa je leta 2008 dodana vrednost na zaposlenega znašala 21.000 evrov. V lesnopredelovalni panogi se je leta 2008 glede na leto 2007 zmanjšala zaposlenost za 10,6 %. V C16 se je zaposlenost zmanjšala za 4,9 %, v C31 pa celo za 15,6 %! Leta 2008 je vrednost izvoza za C16 + 31 znašala 577 mio evrov, uvoza pa 240 mio evrov. Glavni izvozni/uvozni trgi ostajajo Italija, Nemčija, Hrvaška in Avstrija. Beležimo zmanjšane vrednosti izvoza (za 12,6 %) in uvoza (za 18,8 %). Glede na prejšnje leto je razvidno, da se je leta 2008 izvoz v absolutni vrednosti bolj zmanjšal kot uvoz, kar pomeni, da se je zmanjšal presežek (suficit) panoge v blagovni menjavi glede na prejšnje leto. 5 metodološka pojasnila Na Gospodarski zbornici Slovenije za pripravo usmeritvenih podlag že vrsto let spremljamo finančni vidik poslovanja slovenskega gospodarstva, izkazan v nekonsolidiranih in nerevidiranih bilančnih izkazih, ki jih poslovni subjekti vsako leto oddajo AJPES-u - Agenciji za javnopravne storitve. S projektom KAPOS GZS vsako leto pripravimo nabor 42 osnovnih oz. sestavljenih kazalnikov in 25 izračunanih kazalnikov že od leta 1998 v skladu in z upoštevanjem sprememb SRS. Pri s estavlj anju letnega poročila morajo podj etja upoštevati določila ZGD -- Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06, 68/08) na predpisanih poenotenih obrazcih (Ur. l. RS, št. 7/08, 8/09). Podrobnejša pravila o računovo-denju in sestavljanju letnega poročila vsebujejo Slovenski računovodski standardi - SRS 2006 (Ur. l. RS, št. 118/05). Leta 2008 so bile družbe razvrščene po dejavnostih v skladu z novo Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti SKD 2008 (Ur. l. RS, 69/07, 17/08). Ta je v skladu z novo Uredbo začela veljati 1. januarja 2008 in v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti NACE Rev. 2. - Poslovni subjekti so bili za to leto razvrščeni po novih merilih za razvrstitev družb po velikosti, in sicer: (ZGD - 1. 55. člen, Ur. l. RS, 42/06, 68/08): - mikrodružba izpolnjuje dve od naslednjih meril: povprečno število zaposlenih ne presega 10. Čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2 mio evrov. Ob koncu leta vrednost aktive ne presega 2 mio evrov, - majhna družba izpolnjuje dve od naslednjih meril: povprečno število zaposlenih ne presega 50. Čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7,3 mio evrov. Ob koncu leta vrednost aktive ne presega 3,65 mio evrov, - srednja družba izpolnjuje dve od naslednjih meril: povprečno število zaposlenih ne presega 250. Čisti prihodki od prodaje ne presegajo 29,2 mio evrov. Ob koncu leta vrednost aktive ne presega 14,6 mio evrov, - velika družba ni niti mikro- niti majhna niti srednja družba. V vsakem primeru so velike družbe tiste, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo, ter banke in zavarovalnice. Slednje niso vključene. Glede na letna poročila sta mogoči kakovostna in količinska primerjava ter uporabna analitika poslovanja vseh družb v obliki izbora najpomembnejših izračunanih kazalnikov in kazalnikov na agregatnih ravneh: - po področjih in podpodročjih dejavnostih SKD, - regijah ter regijskih gospodarskih zbornicah, - po organizacijski obliki, - po velikosti, - zborničnih združenjih, - za raven vseh družb skupaj itn. Tako so v obdelavo KAPOS GZS zajeti vsi gospodarski subjekti, ki so oddali letno poročilo, kar zagotavlja nedvoumne in celovite zbirne podatke na ravni vseh agregacij ter dejstvo, da sta celotna baza in analiza za vse subjekte urejeni metodološko in izvedbeno skrajno korektno in natančno. Za potrebe t. i. analiz benchmarking je tako omogočena in smiselna primerjava z najboljšo vrednostjo posameznega kazalnika v določeni agregaciji. Zadruge, banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, ne predlagajo podatkov iz letnih poročil za državno statistiko, ker zanje ni primerna predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih. Prav tako ni podatkov o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Izračuni za samostojne podjetnike posameznike zaradi nekaterih metodoloških razlik, zlasti v primeru majhnih s. p., niso povsem primerljivi z letnim poročilom družb in jih v tej analizi navajamo le v manjšem obsegu. Uspešnost poslovanja posamezne družbe, dejavnosti, regije poleg ustvarjenega dobička kaže še vrsta finančnih kazalnikov, ki dopolnjujejo in kakovostno izboljšujejo povednost samega poslovnega izida, torej dobička ali izgube. Med njimi je gotovo vodilni kazalnik dodana vrednost, ki kaže, koliko vrednosti je posamezna družba, dejavnost ali regija v določenem obdobju »dodala« s svojo dejavnostjo. Z letom 2006 se s spremembo SRS 2006 -Slovenskih računovodskih standardov (UR. l., št. 118/05) za izračun dodane vrednosti uporabljajo nove pozicije AOP statističnega izkaza poslovnega izida gospodarskih družb. Dodano vrednost družb izračunamo na naslednji način: SESTAVA DODANE VREDNOSTI DRUŽB V tem izračunu gre za bruto dodano vrednost, po katerem se od bruto donosa (seštevka prihodkov in spremembe zalog dokončanih proizvodov) odšteje stroške materiala, blaga in storitev ter druge poslovne odhodke, ne pa tudi odpisov vrednosti (amortizacije in prevredotovalnih odhodkov). Iz ustvarjene dodane vrednosti mora posamezna družba poleg odpisov vrednosti poravnati še stroške dela in davek od dohodka. Da bi lahko ugotovila svoj poslovni izid, mora upoštevati še neto finančne in druge prihodke/odhodke. DELITEV DODANE VREDNOSTI Bruto dodana vrednost - Odpisi vrednosti - AOP 144 - Stroški dela - AOP 139 +/- Finančni prihodki/odhodki +(AOP 153 - AOP 166) +/- Drugi prihodki/odhodki + (AOP 178 -AOP 181) - Davek iz dobička - AOP 184 +/- Odloženi davki +/- AOP 185 = Neto čisti dobiček Način izračuna dodane vrednosti v projektu KAPOS GZS je usklajen s Statističnim uradom Republike Slovenije in z Agencijo za javnopravne storitve in evidence. Tako izračunana dodana vrednost pa ne more biti enaka dodani vrednosti za raven Slovenije, kot jo glede na nacionalne račune izračuna Statistični urad, ki dodatno upošteva še dodano vrednost sektorjev države in gospodinjstev. 5.1 Razlaga izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov GZS Zaposleni (K 7): Število delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače/(deljeno) s številom možnih delovnih ur za koledarsko (poslovno) leto. Število se razlikuje od podatkov mesečne raziskave Statističnega urada zaradi različnega zajema in metodologije. Majhni samostojni podjetniki posamezniki kot nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih. Dodana vrednost (K 8): Z dodano vrednostjo merimo ustvarjeno vrednost v obdobju. To pomeni, da od donosa (proizvedenih proizvodov oziroma storitev) odštejemo vložke iz drugih poslovnih sistemov (material, blago itn.). V pričujočem izračunu je bruto dodana vrednost, po katerem se od kosmatega donosa (seštevka prihodkov in spremembe zalog dokončanih proizvodov) odšteje stroške blaga, materiala in + Čisti prihodki od prodaje +AOP 110 + Usredstveni lastni proizvo di in storitve +AOP 123 + Subvencije, dotacije, regresi +AOP 124 + Drugi poslovni prihodki +AOP 125 +/- Sprememba zalog +(AOP 121 -AOP 122) - Stroški blaga, materiala in storitev - AOP 128 - Drugi poslovni odhodki - AOP 148 = Bruto dodana vrednost storitev ter druge poslovne odhodke (ne pa tudi amortizacije). Neto čisti dobiček (K 9): Neto čisti dobiček je razlika med ustvarjenim čistim dobičkom in čisto izgubo v posamezni dejavnosti. Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo - EBDIT (K 3.2): Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo je vrsta poslovnega izida, ki se v analizah pogosto uporablja za primerjavo uspešnosti med podjetji z različnimi načini financiranja (ter iz tega izhajajočimi različnimi zneski obresti), različnimi načini amortiziranja sredstev ter različnim davčnim bremenom (pogosto tudi kot posledica različnega načina financiranja in amortiziranja). Amortizacijo se izloča zaradi subjektivnega vpliva poslovodstva na ta parameter. Tako izračunan kazalec se mnogokrat uporablja kot aproksi-macija denarnega toka iz poslovanja (čeprav ni čisto natančna, ker ne upošteva sprememb v obratnem kapitalu). Finančna neodvisnost (KAZ 1) kaže delež kapitala v sredstvih (oziroma obveznostih do virov sredstev) ali lastniško financiranje sredstev. Praviloma ima podjetje z višjo vrednostjo večje možnosti zadolževanja, vendar le, če zmore iz poslovnega izida plačevati obresti. Financiranje z dolgovi vpliva na finančno tveganje ter donosnost podjetja. Kratkoročni koeficient (KAZ 2): Primerjava kratkoročnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti izraža razmerje med morebitno vnovčitvijo kratkoročnih sredstev ter zapadlostjo kratkoročnih obveznosti. Čeprav se v literaturi pogosto pojavljajo »pravilne« vrednosti kazalnika, ki naj bi bile okoli dva, pa je vrednost kazalnika odvisna od dejavnosti. V dejavnostih, kjer je zaloge mogoče hitro vnovčevati (npr. v trgovini), ima kazalnik lahko tudi nižje vrednosti. Koeficient zadolženosti (KAZ 7) kaže dolžniško financiranje sredstev podjetja; višji kot je, bolj zadolženo je podjetje. Je komplementaren kazalniku delež kapitala v sredstvih. Celotna gospodarnost (KAZ 9) izraža relativno razmerje med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. V nasprotju s celotnim dobičkom, ki izraža razliko v absolutnem pomenu, je relativno število, zato omogoča primerljivost med podjetji, a zgolj v okviru iste panoge. Dobičkonosnost prodaje (KAZ 10) je eden izmed pokazateljev dobičkonosnost poslovanja podjetja. Izraža razmerje med dobičkom iz poslovanja ter prihodki iz prodaje. V žargonu je pogosto imenovan tudiprofitna marža. Njegova vrednost je v veliki meri odvisna od panoge, v kateri deluje podjetje. Panoge, kjer se sredstva hitro obračajo, imajo navadno manjšo dobičkonosnost prodaje in obratno. Vpliva na dobičkonosnost sredstev in kapitala. Dobičkonosnost kapitala, ROE (Return on Equity; KAZ 11) je eden izmed najbolj sumarnih kazalnikov uspešnosti podjetij, primerljiv tudi med panogami. Pomemben je predvsem s stališča lastnikov. Pojasnjuje, kako poslovodstvo uspešno upravlja s premoženjem lastnikov. Dobičkonosnost kapitala je zmnožek treh komponent: dobičkonosnosti celotnih prihodkov, obračanja sredstev ter razmerja med sredstvi in kapitalom, ki izraža finančno tveganje. Kazalnik dobičkonosnost kapitala je odvisen od strukture financiranja. Višja vrednost kazalnika lahko pomeni tudi večjo zadolženost podjetja. Opozoriti velja, da kazalnik kaže dobičkonosnost kapitala po knjigovodski vrednosti, napačno razumevanje kazalnika pa je, da delničarji lahko zaslužijo tako donosnost. Dobičkonosnost sredstev, ROA (Return on Assets KAZ 12) kaže, kako uspešno je poslovodstvo pri upravljanju sredstev. Z drugimi besedami: pove, koliko dobička zasluži podjetje z obstoječimi sredstvi. Višji kot je, boljše je. V primerjavi z dobičkonosnostjo kapitala je kazalnik dobičkonosnost sredstev ustreznejši pri ocenjevanju uspešnosti delovanja poslovodstva, ker se v njem v manjši meri odraža vpliv strukture financiranja. Stroški dela na zaposlenega (KAZ 14) k ažejo obremenitev podj etja s celotnimi stroški dela, preračunano na zaposlenega. Razlika med stroški dela in stroški plač kaže na višino dodatnih stroškov dela, ki obremenjujejo podjetje. V računovodskih standardih so stroški dela opredeljeni kot: a) bruto plače, b) nadomestila plač v bruto znesku, ki bremeni podjetje c) dajatve v naravi, darila, nagrade zaposlenim ter zanje plačani ali njim povrnjeni zneski, ki niso v neposredni povezavi s poslovanjem d) odpravnine e) dajatve, ki se obračunavajo od prej navedenih stroškov dela in bremenijo izplačevalca. Plače na zaposlenega (KAZ 15): Kazalnik kaže obremenitev podjetja s plačami. Primerljiv je med konkurenti. Zaposlenim kaže višino povprečnih plač v različnih podjetjih, kar pa ne pomeni, da omogoča tudi primerjavo plač za isto delovno mesto. Dodana vrednost na zaposlenega (KAZ 18): Dodana vrednost na zaposlenega je v primerjavi s kazalnikom dodane vrednosti relativno število in s tem nekoliko primerljivejša med konkurenti - glej tudi razlago pri kazalniku dodana vrednost. Rast dodane vrednosti na zaposlenega se lahko uporablja tudi kot merilo rasti produktivnosti dela. Delež stroškov dela v odhodkih (KAZ 23): Delež stroškov dela v odhodkih je bistveno odvisen od narave poslovanja ter panoge: v delovno intenzivnih panogah je znaten, v kapitalno intenzivnih pa manjši, saj so tam pomembnejši drugi stroški. Izračunan je kot koeficient med stroški dela in odhodki. Delež stroškov dela v dodani vrednosti (KAZ 25) pove, kolikšen delež dodane vrednosti ostane lastniku kapitala po plačilu delovne sile. Z drugimi besedami: ta kazalnik kaže obremenitev dodane vrednosti s plačno maso. Izračunan je kot koeficient med stroški dela in dodano vrednostjo. Preostanek kazalnika do 1,00 (100 %) je tako kazalnik akumulativne sposobnosti družbe. Dejanska davčna stopnja dobička ali efektivna davčna stopnja (KAZ 24): Zaradi številnih davčnih olajšav ter načina izračuna davčnega izkaza se nominalna (leta 2008 22 %) stopnja davka na dobiček lahko zelo razlikuje od dejanske davčne stopnje v posameznih podjetjih. Praviloma je dejanska nižja od nominalne. Dejanska davčna stopnja dobička pokaže, kolikšna je bila obremenjenost podjetja z davkom od dobička v prejšnjem letu. Delež prodaje na tujih trgih (KAZ 20): Delež prodaje na tujih trgih daje informacijo o izvozni usmerjenosti podjetja. Ob dodatni informaciji, kam podjetje izvaža, ta kazalnik nakazuje tudi na tveganost podjetja glede prodaje ter stabilnosti donosov. 6 ZAKLJUČKI Slovensko gozdarstvo tudi leta 2008 ni posekalo celotnega možnega poseka, ki ga dovoljujejo gozdnogospodarski načrti. Razlika med realiziranim in možnim etatom je več kot milijon kubičnih metrov. Za majhno realizacijo v zasebnem sektorju so objektivni, pa tudi subjektivni razlogi. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi bilo mogoče in potrebno več sekati tudi v državnih gozdovih, kjer pa so omejujoči dejavniki gozdnogospodarski načrti kljub dejstvu, da se v povprečju tudi tod etati povečujejo ob revizijah načrtov. Po nekaterih ocenah izpad nerealiziranega etata pomeni izpad prihodkov iz naslova lesa od 40 do 50 milijonov evrov. Dodati je treba še izpad delovnih mest in prihodka v lesnopredelovalni industriji. Leta 2008 je slovensko gozdarstvo, podobno kot celotno gospodarstvo, zabeležilo negativne težnje. Glede na prejšnje leto ugotavljamo: - zmanjšanje celotnega dobička za 40 %, - zmanjšanje neto čistega dobička za 65 %, - povečanje celotne izgube skoraj za 10-krat, - povečanje prihodkov za 4,8 %, - povečanje odhodkov za 8,4 %, - realno zmanjšanje produktivnosti za skoraj 5 %, - realno povečanje plač za 2 %, - zaostajanje produktivnosti za rastjo plač za 7,3 %. V gozdarstvu dodana vrednost na zaposlenega znaša 32.263 evrov, kar je pod povprečjem države (35.275 evrov). Kazalniki v lesnopredelovalni industriji so še slabši. Zaskrbljujoča je izredno majhna dodana vrednost, ki je bistveno manjša, kot to velja za povprečje države (60 % povprečja države), in kar dvakrat in več manjša kot v sosednji Avstriji, ki velja za lesnoproizvodno napredno državo. GZS ugotavlja, da Slovenija v tehnologiji vsaj za 15 let zaostaja za najbolj razvitimi državami. Za lesno panogo bi utegnil biti ta zaostanek še večji. Ne moremo niti mimo zmanjšanja zaposlenih iz 19.009 leta 2007 na 16.997 zaposlenih leta 2008. Tako se je zgodila v tej panogi 'mini Mura', ki pa je ni nihče opazil ali poskušal sanirati. Leta 2008 je lesnoproizvodna panoga poslovala z neto izgubo v višini 6,3 mio evrov. Izgubo sta imeli primarna predelava in pohištvena industrija. Tudi podatek, da bi ob zvišanju minimalne plače, kot zahtevajo sindikati, brez dela ostalo še nekaj tisoč delavcev v lesni industriji, je izjemno zaskrbljujoč. 7 LITERATURA IN VIRI KAPOS - Kazalniki poslovanja GZS, na osnovi podatkov AJPES Informacija o poslovanju gospodarskih družb RS v letu 2008, AJPES maj 2009 Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v RS v letu 2008, AJPES maj 2009 IKS, revija za računovodstvo in finance, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije; različne številke KAVČIČ, S., SLAPNIČAR, S.: Kazalniki poslovanja GZS za majhne samostojne podjetnike, ekspertiza Inštituta za računovodstvo in revizijo Ekonomske fakultete v Ljubljani, januar 2004 Slovenski računovodski standardi (UR. l., št. 118/05). ODAR, M.: Računovodsko poročanje za leto 2006. IKS (1-2) 2007 Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2008 (Ljubljana, februar 1008) Opomba: Gradivo je pripravljeno na temelju podatkov in izračunov projekta Kazalniki poslovanja GZS 2009, katerih vir je AJPES -podatkovna baza letnih poročil gospodarskih družb. V okviru projekta Kazalniki poslovanja GZS za leto 2008 je podatke obdelal Center za informacijski sistem GZS.