URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO VIII
14. december 1963
ŠTEVILKA 49
V S E B
Občinska skupščina Šentjur pri Celju
>36. Odlok o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo proi-vajalci porabiti doma v proizvajalni dobi 1963/64 brez plačila prometnega davka
537.	Odlok o premiji za kravje mleko v letu 1963
538.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sejemskem redu
za sejme za plemensko in plemeno živino
539.	Odlok o hišnem redu
Občinska skupščina Velenje
540.	Odlok o urejanju mestnega zemljišča na območju občine
Velenje	"
I N A
541.	Odlok o določitvi višine prispevka trgovskih podjetij v sklade za zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi živilskimi pridelki
542.	Odlok o ustanovitvi sklada za zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi živilskimi pridelki
Občinska skupščina Žalec
543.	Odredba o spremembi odredbe o tarifi za najemne grobove in grobarske storitve
>44. Odredba o obveznem zaščitnem c -nljeuju zoper kokošjo kugo
536.
Po 1. točki odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o pooblastitvi občinskih ljudskih odborov, da predpišejo vsako . leto količine žganja in vina, ki jih smejo individualni proizvajalci porabiti doma brez plačila prometnega davka (Uradni list LRS, št. 35-236/62) v zvezi z drugim odstavkom opombe 4 k tar. številki 138 dela II prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25-329/62, 29-386/62, 31-433/62, 40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62, 53-749/62, 12-155/63. 18-270/63, 20-300/ 63, 23-328/63 in Uradni list SFRJ, št. 30-495/63 in 32-543/63) je Občinska skupščina Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1963 sprejela
ODLOK
o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma v proizvajalni dobi 1963/64 brez plačila prometnega davka
1.	člen
Količina vina, ki jo smejo porabiti doma v proizvajalni dobi 1963/64 brez plačila prometnega davka individualni proizvajalci vina na območju občine Šentjur pri Celju, se določi na 100 litrov za vsakega nad 15 let starega družinskega člana.
Količina vina po prejšnjem odstavku se prizna proizvajalcem vina za proizvajalno dobo 1963/64 za vinski pridelek iz proizvedenih surovin lastne proizvodnje. Za proizvajalno dobo se šteje čas od popisa pridelanih količin vina, ki bo izvršen v posameznih vinorodnih predelih v letu 1963 pa do popisa pridelka vina v teh predelih v letu 1964.
2.	člen
Proizvajalci žganja smejo porabiti doma brez plačila prometnega davka pet hektolirtrskih stopenj žganja na vsakega nad 18 let starega družinskega člana.
Ta količina žganja velja za proizvajalno dobo od
1.	marca 1964 do konca februarja 1965.
3.	člen
Količine prometnega davka oproščenega vina in žganja iz prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka
2.	člena tega odloka se dovoljuje tudi kmečkim delovnim zadrugam in vinogradniškim zadrugam za člane včlanjenih družin, z omejitvijo, da se tem ne morejo
dovoljevati posebne prometnega davka proste količine vina in žganja, ki jih proizvedejo v zasebnem gospodarstvu.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 010-79/63-1
Šentjur pri Celju, dne 27. novembra 1963
Predsednik Občinske skupščine Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
537.
Občinska skupščina Šentjur pri Celju je po II. točki odloka Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 27-230 63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1963 sprejela
ODLOK
o premiji za kravje mleko v letu 1963.
1.	člen
Gospodarskim organizacijam in zavodom, ki se bavijo s proizvodnjo in prometom s kravjim mlekom, se izplačuje premija v višini 7,50 din za vsah liter svežega mleka, ki se proda preko mlekarne ali individualno potrošnikom.
2 člen
Premija po 1. členu tega odloka se izplačuje iz občinskih proračunskih sredstev.
3.	člen
Premija po 1. členu odloka se izplačuje od 1. julija do 30. novembra 1963. od 1. decembra 1963 pa samo še tistim premijskim upravičencem, ki vpeljejo v proizvodnji mleka matično knjigovodstvo, selekcijo in kontrolo produktivnosti molznih krav v smislu 2. točke
odloka Zveznega izvršnega sveta o premiji za kravje mleko v letu 1963 (Uradni list SFRJ. št. 26-401/63).
Št. 010-82/63-1
Šentjur pri Celju, dne 27. novembra 1963
Predsednik Občinske skupščine Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
538.
Občinska skupščina Šentjur pri Celju je po 83. členu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 49-801/59, 9-117/60, 19-244/60.	13-197/61, 27-465/61.	6-52/62,	16-194/62 in
4-44/63), 2. in 3. točki odredbe o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Uradni list FLRJ, št. 19-359/58, 25-478/58, 37-662/58 in 25-464/59) in 1. ter 3. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) s privoljenjem Državnega sekretariata za blagovni promet LRS Ljubljana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1963 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sejemskem redu za sejme za plemensko in plemeno živino
1.	člen
V	odloku o sejmakem redu za sejme za plemensko in plemeno živino (Uradni vestnik okraja. Celje, št. 39-370/81) se spremeni in dopolni 1. člen jn se glasi:
Ta odlok velja za sejme za plemensko in iplemeno živino na območju občine Šentjur pri Celju.
Ta odlok se primerno uporablja tudi za sejme, na katerih prodajajo zasebni proizvajalci svoje proizvode.
V	občini Šentjur pri Celju se smejo prirejati sejmi za plemensko in plemeno živino ter sejmi za prodajo proizvodov zasebnih proizvajalcev samo v Šentjurju pri Celju in na Planini pri Sevnici in sicer na dosedanjih sejmskih prostorih.
Za zasebne proizvajalce je določen sej.mski prostor zraven živinskega sejmišča.
2.	člen
Spremeni se in dopolni tretji odstavek 2. člena in se glasi:
Zadrževanje živine in postavljanje stojnic zasebnih proizvajalcev izven sejmiščnih prostorov ob sejmskih dnevih je prepovedano.
3.	člen
V	4. členu se doda naslednji odstavek kot četrti odstavek in se glasi:
Na sejmišču mora biti veterinarska utica.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 010-84/63-1
Šentjur pri Celju, dne 27. novembra 1963
Predsednik Občinske skupščine Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
539.
Občinska skupščina Šentjur pri Celju je po 2. in 13. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17-222/62) in 3. ter 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1963 sprejela
ODLOK o hišnem redu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se predpisuje hišni red, katerega namen je, da se v hišah zavaruje mir, red, varnost in snaga ter da se stavbe in stanovanja družbene in državljanske lastnine vzdržujejo v uporabnem stanju.
2.	člen
Določbe hišnega reda so obvezne za vse osebe, ki stanujejo v stanovanjski hiši ali poslovni stavbi, v kateri je vsaj eno stanovanje.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI HIŠNIH SVETOV IN ZASEBNIH STANODAJALCEV
3.	člen
Hišni sveti in zasebni stanodajalci (lastniki) so dolžni skrbeti za vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih prostorov ter omogočiti stanovalcem in najemnikom mimo in nemoteno uporabo.
V ta namen so posebej dolžni:
1.	Enkrat mesečno pregledati streho, ostrešje, dimniške in druge naprave, dvigala in poskrbeti za popravilo raznih okvar in za odstranitev vnetljivih, škodljivih in sicer nevarnih snovi iz podstrešja.
2.	Enkrat mesečno pregledati hišne instalacije izven stanovanj in jih zavarovati pred okvarami zaradi vlage in mraza oziroma preprečiti nepotrebno trošenje vode, plina, električne energije in podobno.
3.	Enkrat letno v navzočnosti nosilca stanovanjske pravice oziroma najemnika pregledati stanovanjske in poslovne prostore zaradi ugotovitve morebitnih popravil in gospodarskega vzdrževanja stanovanjskih im poslovnih prostorov, naprav in instalacij; ogled notranjih prostorov je treba napovedati vsaj 24 ur prej.
4.	Enkrat letno po strokovnjaku pregledati strelo-vodne naprave in poskrbeti, da se ugotovljene pomanjkljivosti takoj odpravijo.
5.	Skrbeti za urejeno okolje in naprave v hiši, kakor tudi za zunanji videz stavbe.
6.	Skrbeti za pravočasno izobešanje in snemanje zastav.
7.	Skrbeti za pravilno uporabo okenskih rolet in za smotrno in estetsko nameščanje raznih anten.
8.	Določiti vrstni red za smotrno uporabo in redno čiščenje skupnih prostorov, hodnikov, stopnišč, podstrešij, odprtih kleti, pralnic, dvorišč in podobno.
9.	Določiti kraj in čas sušenja perila in stepanja preprog in cunj.
10.	V hiši, kjer ni hišnika ali hišnega upravitelja, določiti osebo, ki hrani ključe od skupnih prostorov.
11.	Skrbeti, da so pločniki ob hišah očiščeni snega do 7. ure zjutraj, v primeru poledice pa posipani; rav-
no tako je skrbeti, da bodo v primeru visokega snega strehe očiščene, ob pločnikih pa izpeljani jarki za odtok vode za primer odjuge.
4.	člen
V vseh stanovanjskih hišah, ki imajo več kot dvoje nadstropij, morajo biti v hodniku pritljičja postavljene omarice za pošto.
5.	člen
Vse stanovanjske hiše z več kot 4 stanovanji morajo imeti napravo za skupno TV anteno.
6.	člen
Skupni prostori in naprave morajo biti na razpolago vsem stanovalcem. Skupne prostore, kamor spadajo tudi skupna stranišča, morajo uporabniki vzdrževati v čistem stanju, kolikor ti posli niso naloženi v celoti ali deloma hišniku.
7.	člen
Obrtno komunalno podjetje Šentjur izroči proti plačilu v last in uporabo hišnemu svetu oziroma hišnemu lastniku pločevinaste posode za smeti. Posode morajo stati na mestih, katere določi uslužbenec tega podjetja in se ne smejo premeščati drugam.
8.	člen
Vsaka hiša mora imeti na dostopnem mestu pri vhodu seznam nosilcev stanovanj sike pravice in stanovalcev.
Vsaka hiša družbene lastnine mora imeti seznam inventarja, ki se skupaj uporablja. Tak seznam s cenitvijo posameznih predmetov hrani predsednik hišnega sveta ali hišni upravitelj.
III.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI STANOVALCEV
9.	člen
Vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov -bremeni stanovalce oziroma najemnike, ki so predvsem dolžni na lastne stroške:
1.	Po potrebi prebeliti prostore, najmanj vsako tretje leto pa kuhinje,
2.	Sproti uničevati mrčes in golazen.
3.	Po dimnikarju redno mesečno čistiti vse kurilne naprave v stanovanju.
4.	S primernimi sredstvi razkuževati suha stranišča.
5.	Dati popraviti oziroma namestiti naslednje predmete v prostorih: električna stikala, vtikalne puše in varovalke, .svetilna telesa, ključe in ključavnice, zvonce pri vratih, vodovodna tesnila pri pipah, tesnila v straniščnih rezervoarjih, blazinice straniščnih desk. potezne verižice v straniščih, v kopalnih kadeh, umi-valnih in pomivalnih koritih, razbite šipe, kljuke, ščitnike, pletene jermene in spojne kavlje pri roletah.
Uporabniki prostorov so odgovorni za vso škodo, povzročeno po njihovi krivdi.
10.	člen
Razne prezidave, dozidave ter spremembe zidnih odprtin, kakor tudi kurilnih in dimovodnih naprav, se smejo izvršiti le z dovoljenjem upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve.
Pismeni zahtevek vloži hišni svet ali zainteresirana stranka s pristankom investitorja hiše oziroma zasebnega stanodajalca.
Če investira gradbena dela nosilec stanovanjske pravice ali najemnik poslovnih prostorov, mora predhodno skleniti s hišnim svetom oziroma zasebnim stanodajalcem pismeno pogodbo glede obračuna gradbenih stroškov za primer izselitve, obenem pa en izvod pogodbe predložiti odseku za stanovanjske zadeve zaradi evidence.
11.	člen
Nosilec stanovanjske pravice oziroma najemnik poslovnih prostorov mora sporočiti hišnemu svetu, oziroma zasebnemu stanodajalcu vse okvare in pomanjkljivosti. katere je v prostorih dolžan popraviti hišni svet oziroma zasebni stanodajalec in sicer brez odlaganja takoj, ko je zaznal oziroma zvedel zanje. Če tega ne stori, odgovarja za nastalo škodo.
12.	člen
Nosilci stanovanjske pravice oziroma najemniki so dolžni paziiti na red in snago v prostorih in se vesti tako, da ne motijo mirnega sožitja stanovalcev in bližnje okolice. Zato je posebej prepovedano:
1.	uporabljati vodovodne, električne, plinske, ogrevalne in druge naprave tako, da bi se kvarile;
2.	hraniti kurjavo v večjih količinah, sekati -drva ali drobiti premog v stanovanjskih ali poslovnih prostorih;
3.	prekomerno močiti tla in ribati parkete z vodo;
4.	prati ali sušiti perilo v stanovanjih, če je na razpolago pralnica ali prostor za sušenje perila;
5.	metati odpadke ali druge predmete v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi, kanale in jarke;
6.	pritrjevati na nedovoljena mesta objave, plakate, čečkati po stenah in vratih ali jih kakorkoli poškodovati;
7.	metati odpadke, pljuvati ali drugače onesnažiti hišo, skupne prostore in naprave ali okolico sme-tiščnih jam;
8.	polivati kurivo z vnetljivimi tekočinami;
9.	opuščati uničevanje mrčesa v prostorih in razkuževanje suhih stranišč;
10.	puščati gorljive in druge predmete in razno navlako na podstrešjih, hraniti vnetljive tekočine in eksplozivne snovi;
11.	poškodovati hišne vrtove, nasade in druge naprave pri hiši;
12.	na nedovoljenih mestih in ob nepravem času iztepati preproge ali zračiti posteljnino;
13.	puščati vežna vrata odklenjena v letnem času od 21. do 5. ure, pozimi pa od 20. do 6. ure;
14.	s kakršnimikoli predmeti zastavljati veže, hodni, stopnišča, dvorišča ali druge skupne prostore;
15.	na okna postavljati nezavarovane posode s cvetlicami ali jih zalivati tako, da odteka voda po zidu;
16.	uporabljati stroje in naprave, ki povzročajo prekomeren hrup ali smrad;
17.	prekomerno uporabljati radijske aparate v zvočno slabo izoliranih stanovanjih in s tem vznemirjati sosede;
18.	kakorkoli motiti mir in počitek sosedov, zlasti pa od 22. do 8. ure.
13.	člen
O sporu med hišnim svetom oziroma zasebnim stanodajalcem in uporabnikom prostora, kdaj je treba pobeliti ali razkužiti prostore, odloči na predlog prizadete stranke občinska sanitarna inšpekcija.
IV.	UPRAVNO KAZENSKE DOLOČBE
2. člen
14.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din:
1.	hiša, oziroma zasebni lastnik, ki krši predpise iz 3., 5., 6. in 8. člena tega odloka;
2.	nosilec stanovanjske pravice ali najemnik poslovnih prostorov, ki kljub pismenemu opominu hišnega sveta ali hišnega lastnika krši prepovedi iz 10. člena tega odloka.
‘ 'j	....-	-v	i
15.	člen
Predlog za kaznovanje vloži hišni svet, lastnik ali zainteresirana1 stranka, ki prijavi prekršek občinskemu sodniku za prekrške.
V KONČNE DOLOČBE
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mest in naselij mestnega značaja, ki ga je določil Okrajni ljudski odbor Celje z odlokom št. 01/1-0A-39/1-59 z dne 2. 9. 1959 in je nanj dal pritrditev Izvršni svet Ljudske skupščine LRS z odločbo št. 01-140/8-59 z dne 19. 3. 1959 in št. 01-140/24-59 z dne 14. 7. 1959.
3.	člen
Mestno zemljišče se šteje za urejeno, če izpolnjuje tele najnujnejše pogoje:
—	da je izvršena priprava mestnega zemljišča,
—	da so zgrajene potrebne dovozne poti in vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje za preskrbo naselja z električno energijo, javna razsvetljava in ureditev zelenih površin,
—	da je zgrajeno daljinsko toplovodno omrežje na območju, kjer to predvideva zazidalni načrt.
16.	člen
Obveznosti glede snaženja pločnikov in javnih hodnikov, odvažanja smeti, fekalij, vzdrževanja smetišč-nih jam, jarkov, kakor tudi glede vzdrževanja zunanjih hišnih delov in odvodnih naprav, iso določene s posebnimi odloki.
17.	člen
Natančnej'ša navodila za izvrševanje hišnega reda predpiše zbor stanovalcev za vsako hišo posebej (3. točka 65. člena zakona o stanovanjskih razmerjih).
18.	člen
Svet za stanovanjske zadeve daje po potrebi pojasnila k posameznim določbam tega odloka.
II. ORGANIZACIJA UREDITVE MESTNEGA ZEMLJIŠČA
4.	člen
Urejanje mestnega zemljišča se po ver j a stanovanjskemu skladu občine Velenje.
5.	člen
Za opremljanje mestnega zemljišča s komunalnimi objekti in omrežjem za preskrbo naselja z vodo, električno in toplovodno energijo, plinom in z napravami za prevoz potnikov v mestnem prometu skrbe ustrezne gospodarske komunalne organizacije, če tega ne dela investitor.
6.	člen
19,	člen
Hišni red mora biti. izobešen na vidnem mestu v vsaki hiši.
20. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 010-83/63-1
Šentjur pri Celju, dne 27. novembra 1963
Komunalno gospodarske organizacije se ravnajo pri tem po načelih o financiranju .gospodarskih investicij.
Operativna dela v zvezi s pripravo mestnega zemljišča in opremljanjem zemljišča izvaja Komunalno obrtni center Velenje, ki po potrebi lahko odda dela drugemu izvajalcu.
Sklad, ki opravlja naloge iz 4. člena tega odloka, posluje po načelih gospodarskih organizacij in ima lastno knjigovodstvo.
Predsednik Občinske skupščine Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
540.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 4., 5., 7., 9., 10., 16. in 22. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8-65/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. oktobra 1963 sprejela
ODLOK
o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Velenje.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za urejanje mestnega zemljišča na območju občine Velenje veljajo določbe zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8-65/63) in določbe tega odloka.
7.	člen
Sklad financira in kreditira v soglasju s smernicami skupščine občine in z urbanističnimi načrti ter s svojimi programi ureditev mestnega zemljišča.
Količina, kakovost, cena in rok dovršitve pogodbenih del iz prejšnjega odstavka se določijo s pogodbo med skladom im izvajalci (komunalne organizacije, podjetja za urejanje mestnega zemljišča, gradbena podjetja).
8.	člen
Sredstva sklada so:
—	sredstva iz natečajev ali pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo;
—	prispevek za uporabo mestnega zemljišča;
—	proračunska sredstva občine;
—	posojila;
—	sredstva, pridobljena z lastno dejavnostjo (anuitete posojil, obresti od danih posojil itd.);
—	del odstopljenih sredstev komunalnih organizacij ;
—	drugi dohodki.
9.	člen
Skupščina občine izda natančnejše določbe o poslovanju stanovanjskega sklada v zvezi z urejanjem mestnega zemljišča.
III.	NAČIN IN OBSEG UREJANJA MESTNEGA ZEMLJIŠČA
10.	člen
Urejanje mestnega zemljišča usmerja skupščina občine z dolgoročnim ali letnim družbenim planom, z dolgoročnim ali letnim planom urejanja mestnega zemljišča s posebnim odlokom ali drugim aktom.
11.	člen
S planom ali aktom iz prejšnjega člena določi skupščina občine:
—■ zemljiške predele, kraje ali posamezna zemljišča, ki se bodo uredila v dobi, ki jo določa plan, odlok ali akt skupščine občine;
—	višino potrebnih sredstev za izvršitev teh ded, določeno na podlagi izkustvenih normativov;
—■ vire finančnih sredstev za pokritje stroškov za ureditev mestnih zemljišč;
—	obseg urejanja zemljišč in način urejanja v skladu z določbami 3. člena odloka;
—	druga vprašanja glede na krajevne razmere.
Pri določanju smernic iz prvega odstavka upošteva skupščina občine določbe dolgoročnega ali letnega programa stanovanjske graditve ter postavke iz investicijskih programov, ki so jih sprejeli investitorji za graditev investicijskih objektov.
IV.	ODDAJA MESTNEGA ZEMLJIŠČA V UPORABO
12.	člen
Mestno zemljišče se oddaja v uporabo družbenim pravnim osebam in občanom z javnim natečajem in sicer za gradnje, ki so predvidene v elementih zazidalnih načrtov za ožje gradbene okoliše iz 1. člena tega odloka.
Mestno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev vojaških objektov, se odda v uporabo z neposredno pogodbo.
Za vojaške objekte po tem odloku se ne štejejo objekti družbenega standarda za JLA izven kroga vojašnice ter komunalni objekti in naprave, ki so funkcionalno povezani s takimi objekti.
13.	člen
Mestno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev objektov za socialno, zdravstveno, prosvetno ali kakšno drugo javno službo ali ki je potrebno družbenim organizacijam, se odda v uporabo z neposredno pogodbo, če tako sklene skupščina občine na seji obeh zborov.
Ta določba velja tudi v primeru, ko na mestnem zemljišču namerava graditi družbena pravna oseba, ki upravlja zemljišče, v skladu z urbanističnim programom in projektom ter v primeru, ko se ob 'pogojih 40 člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb im gradbenih zemljišč dodeli nezazidano mestno zemljišče prejšnjemu lastniku, da si sezida na njem družinsko stanovanjsko hišo.
14.	člen
Urejeno mestno zemljišče odda v imenu občine v uporabo stanovanjski sklad.
V.	JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO MESTNEGA ZEMLJIŠČA
15.	člen
Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje upravni odbor stanovanjskega sklada.
Komisija šteje najmanj 3 člane.
16.	člen
V razpisu javnega natečaja morajo biti obseženi:
1.	zazidalni podatki za gradnjo na mestnem zemljišču;
2.	višina odškodnine za mestno zemljišče (29. člen odloka) ter rok in način plačila odškodnine;
3.	rok za začetek in dokončanje gradnje;
4.	višina varščine, rok za položitev varščine in način vrnitve varščine;
5.	začetni prispevek k stroškom za urejeno mestno zemljišče ter rok in način plačila prispevka;
6.	določbe o tem, kako se postopa v primeru, če se v roku ne začne ali dokonča gradnja;
7.	določbe o tem, kako se prenese pravica uporabe zemljišča na drugo osebo v primeru, če objekt še ni dogotovljen;
8.	določbe o tem, kako se postopa v primeru, če pride uporabnik zemljišča pod prisilno upravo ali preide v redno ali prisilno likvidacijo;
9.	navedbe, katera dela bo razpisovalec natečaja izvršil na svoje stroške po dograditvi objekta, v kakšnem roku in sorazmerni delež stroškov, ki jih je pri natečaju upošteval;
10.	rok za predložitev ponudb za dodelitev mestnega zemljišča;
11.	kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in shema komunalnih naprav).
17.	člen
Šteje se, da je javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča uspel, če je razpisovalec natečaja prejel vsaj dve ponudbi za isto zemljišče, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Če nista prispeli dve ponudbi, še natečaj ponovi in se zemljišče odda ne- glede na število ponudnikov.
18.	člen
Komisija predloži po opravljenem natečaju skladu mnenje in predlog o določitvi najugodnejšega ponudnika.
19.	člen
O predlogu komisije odloči sklad z odločbo. Predlog komisije za sklad ni obvezen. Odločba se vroči udeležencem javnega natečaja najkasneje 10 dni potem, ko je bil javni natečaj opravljen.
20.	člen
Vsak udeleženec javnega natečaja, ki meni, da je oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno mestno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu odločbe pritoži na upravni organ skupščine okraja, ki je pristojen za komunalne zadeve.
21.	člen
Sklad mora najkasneje v 8 dneh potem, ko postane odločba o oddaji mestnega zemljišča pravnomočna:
—	objaviti uspeh javnega natečaja na krajevno običajen način;
—	skleniti z uporabnikom, ki je dal na natečaju najugodnejšo .ponudbo, pogodbo o oddaji mestnega zemljišča.
22.	člen
Ponudba o oddaji mestnega zemljišča mora vsebovati:
—	podatke iz sprejete ponudbe na natečaju;
—	druge določbe, ki so potrebne za ureditev lastninskih, finančnih in drugih vprašanj v zvezi z oddajo mestnega zemljišča oziroma z grad-njti objekta.
VI PRISPEVEK K STROŠKOM ZA UREJANJE MESTNEGA ZEMLJIŠČA
23.	člen
Tisti, ki si želi pridobiti urejeno .mestno zemljišče po uveljavitvi tega odloka, mora prispevati za njegovo ureditev.
Koliko mora uporabnik prispevati k stroškom za urejeno mestno zemljišče, se določi na podlagi uspeha javnega natečaja ali pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in občina.
24.	člen
Prispevek k stroškom sme vsebovati:
1.	stroške za pripravo mestnega zemljišča:
a)	asanacijška dela kot so: poravnavanje, nasipa-vanje in osušltev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga asanacijska dela;
b)	odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi le-ti dobili nadomestilo za porušene objekte, za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev stvari in materiala;
c)	zidava ali nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih zgradb;
2.	stroške gradnje, dograditve in rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki so neposredno namenjeni za uporabnike zemljišča in sicer:
a)	mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest. pešpoti, hodnikov, dovoznih poti in parkirnih prostorov);
b)	zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo);
c)	omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki je potrebna za javno razsvetljavo stanovanjske ceste;
č) kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosfer-kih in odpadnih voda, razen če so v pristojbini (tarifi) za kanalizacijo vsebovani tudi stroški za zgraditev tega omrežja.
25.	člen
Višina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča, ki se oddajo uporabnikom, se določi v razmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča. Izračun prispevka napravi organizacija, ki ureja mestna zemljišča.
26.	člen
Če je bil v razpisu javnega natečaja določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča kot so stroški za ureditev mestnega zemljišča ter se z natečajem ni dosegla višina teh stroškov, krije .skupščina občine nastalo razliko iz lastnih sredstev.
V	primerih iz prvega odstavka mora razpisovalec k razpisu javnega natečaja dobiti pritrditev skupščine občine.
27.	člen
Skupščina občine lahko izjemoma odda za zgraditev objekta tudi neurejeno mestno zemljišče.
V	takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen, če ne prevzame občina po pogodbi, ki jo sklene z njim, celotno ali delno ureditev.
28.	člen
Prispevek stroškom za urejanje mestnega zemljišče se zbira na posebnem računu sklada in se sme uporabljati samo za urejanje mestnega zemljišča.
VII. ODŠKODNINA ZA MESTNA ZEMLJIŠČA
29.	člen
Komur da občina po uveljavitvi tega zakona v uporabo mestno zemljišče, ji mora plačati za to odškodnino.
Odškodnina za mestno zemljišče ne sme biti višja od odškodnine, ki je predpisana za nacionalizacijo ustreznega gradbenega zemljišča v občini Velenje.
30.	člen
Če je bilo mestno zemljišče oddano v uporabo, predno je začel veljati ta odlok in zanj ni bila plačana odškodnina, je treba tudi za tako zemljišče plačati odškodnino, razen če ni v odločbi ali v pogodbi med občino in uporabnikom zemljišča drugače določeno.
Pristojni upravni organ izvrši pregled izdanih odločb in sklenjenih pogodb o oddaji gradbenih zemljišč do 31. decembra. 1963.
VIII. KONČNE DOLOČBE
31.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1964.
Z dnem, ko začne veljati ta odlox, preneha veljati odlok o uveljavitvi uredbe o začasnem načinu ureditve prispevka investitorjev k stroškom za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč v občini Velenje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 32-308/59).
Št. 352-12/1965-1
Velenje, dne 23. oktobra 1963
Predsednik Občinske skupščine Velenje
ing. Ludvik Mali 1. r.
541.
Po 4. členu zakona o skladih rizika pri trgovskih podjetjih, ki trgujejo s kmetijskimi živilskimi pridelki (Uradni list SFRJ, št. 13-182/63) je Skupščina občine Velenje na seji občinskega zbora in na seji zbora de lovnih skupnosti dne 23. oktobra 1963 sprejela
ODLOK
o določitvi višine prispevka trgovskih podjetij v sklade za zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi živilskimi pridelki.
1.	člen
Trgovska podjetja, ki v občini Velenje trgtoejo z zelenjavo, sadjem in drugimi kmetijskimi živilskimi pridelki, odvajajo v svoje sklade rizika 2 % celotnega dohodka, doseženega s prodajo kmetijskih živilskih pridelkov in to pred delitvijo dohodka.
2.	- člen
Trgovska podjetja vplačujejo v občinski sklad to zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi živilskimi pridelki 50 % sredstev svojh skladov rizika. ki jih dosežejo po 1. členu tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št.. 402-14/1963-1
Velenje, dne 23. oktobra 1963
Predsednik Občinske skupščine Velenje
ing. Ludvik Mali 1. r.
542.
Skupščina občine Velenje je na podlagi 13., 106. in 113. člena zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ. št. 52-847/59. 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) v zveza s 4. členom zakona o skladih rizika pri trgovskih podjetij, ki trgujejo s kmetijskimi živilskimi pridelki (Uradni list SFRJ, št. 13-182/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. oktobra 1963 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za zavarovanje pred rizikom
v trgovini s kmetijskimi živilskimi pridelki.
1.	člen
Zarad ugodnejših materialnih pogojev za redno preskrbo prebivalstva z zelenjavo, sadjem in drugimi živilskimi pridelki se ustanovi sklad za zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi živilskimi pridelki pod imenom »Sklad rizika občine Velenje« (v nadaljnjem besedilu »sklad«),
2.	člen
Sklad je .pravna oseba. Za .svoje obveznosti jamči s svojimi sredstvi. Predsednik upravnega odbora sklada zastopa sklad kot pravno osebo. Sklad ima pravila, ki jih predpiše skupščina občine Velenje.
3.	člen
Dohodki .sklada so:
1.	dotacije,
2.	50 % sredstev skladov za zavarovanje pred ri-zikoim v trgovini s ikmetijskimi živilskimi pridelki trgovskih podjetij v občini, ki jih dosežejo po 1. členu odloka o določitvi višine prispevka trgovskih podjetij v sklade za zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi živilskimi pridelki,
3.	posojila in drugi dohodki-
4.	člen
Sredstva sklada .se morajo uporabiti po predpisih o uporabi sredstev sklada rizika pri trgovskih podjetjih s kmetijskimi živilskimi prdelki.
Iz začasno neangažiranih sredstev sklada se lahko dajejo namenski krediti za stabilizacijo tržišča.
5.	člen
Sklad ima rezervo v višini 5 % vsakoletnih doseženih sredstev sklada.
6.	člen
Sklad upravlja 5-članiski upravni odbor. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine Velenje, in sicer 2 iz vrst potrošnikov, 1 iz vrst proizvajalnih organizacij kmetijskih pridelkov, 2 pa iz vrst delavcev preskrbovalnih podjetij.
7.	člen
Upravni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve:
1.	pripravi osnutek pravil.
2.	sprejme finančni načrt in zaključni račun,
3.	ugotavlja ključ za določitev vsakoletnih prispevkov v sklad v razmerju prodanih količin kmetijskih živilskih predmetov,
4.	razpolaga s sredstvi .Sklada,
5.	najema posojila za potrebe sklada.
6.	poroča o svojem delu skupščini občine Velenje.
8.	člen
Natančnejše določbe o upravljanju in poslovanju sklada se določijo s pravili sklada.
9.	člen .
Ta odlok velja od 1. januarja 1964. Objavi se 'v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 402-12/1963-1
Velenje, dne 23. oktobra 1963
Predsednik Občinske skupščine Velenje
ing. Ludvik Mali 1. r.
543.
Po 25. členu pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/53) v zvezd s 17. členom zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS. št. 10-91/63) in I. točki odredbe o pokopaliških okoliših (Uradni vestnik okraja Celje, št. 16-123/59) je Svet za komunalne in stanovanjske zadeve ter za urbanizem Občinske skupščine Žalec na seji dne 13. novembra 1963 izdal
ODREDBO
o spremembi odredbe o tarifi za najemne grobove in grobarske storitve
I
I. točka odredbe o tarifi za najemne grobove in grobarske storitve (Uradni vestnik okraja Celje, št. 18-146/59) se spremeni tako, da .se glasi:
Najemnina se plačuje za dobo 10 let.
Najemnina za grobove na pokopališkem okolišu Žalca znaša:
1.	Prostor za	grob za odrasle	2.000	din
2.	Prostor za	grob za otroke do 10 let	1.000	din
3.	Prostor za	rodbinski grob po osebi	2.500	din
4.	Prostor za grobnico do predračunske vrednosti
a)	170.000 din znaša 25.000 din
b)	nad 170.000 din pa 15% predračunske vrednosti grobnice.
Za podaljšanje najemnega razmerja za nadaljnjih 10 let se plača enako kot pod točko 1. 2 in 3, pod točko 4 pa se plača 25.000 din.
Ob vsakem pokopu se plača posebna doklada, in sicer:
din
1.	Doklada	ob	pokopu	za izbran	poseben grob	500
2.	Doklada	ob	vsakem	pokopu v	rodbinski grob	500
3.	Doklada	ob	vsakem	pokopu v	grobnico	1.000
Oprostitve najemnin:
Plačila najemnin za grobove so oproščene osebe, ki so prejemale socialno podporo, če tako določi Krajevna skupnost Žalec; prav tako so oproščena plačeva nja pristojbin vsa grobišča borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja ter grobišča častnih občanov občine Žalec.
Pristojbine za grobarske storitve so naslednje:
1.	Grob za odrasle osebe	3.000 din
2.	Grob za otroke do 10 let	1.800 din
3.	Uporaba mrliške veže na dan	1.000 din
Grobarske storitve obsegajo izkop, zakop in prvo ureditev groba.
II
• Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 38-5/63-3
Žalec, dne 13. novembra 1963
Predsednik	Predsednik
Občinske skupščine Sveta za komunalne in stanovanjske Žalec	zadeve ter za urbanizem
Tone Delak 1. r.	Dane Debič 1. r.
544.
Po 47. členu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-291/54 in 52-772/61), 1. in 3. točki odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na stroške lastnikov in imetnikov živali (Uradni list LRS, št. 2-10/59), 4. in 7. točki odredbe za izvajanje pravilnika o ukrepih in postopku za preprečevanje in zatiranje in izkorenitev svinjske in kokošje kuge (Uradni list LRS, št. 15-133/63) je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinske skupščine Žalec na seji dne 26. oktobra 1963 izdal
ODREDBO
o obveznem zaščitnem cepljenju zoper kokošjo kugo
1.
Da se prepreči razširjevanje kokošje kuge se odredi zaščitno cepljenje kokoši proti kugi. Razglas o cepljenju se mora objaviti na krajevno običajen način vsaj 5 dni pred cepljenjem.
2.
. Na območju občine se morajo zaščitno cepiti vse kokoši na kokošjerejskih obratih in vse kokoši individualnih rejcev v strnjenih naseljih.
3.
Cepljenje kokoši izvrši Veterinarska postaja Žalec.
4.
Stroške cepljenja nosijo lastniki kokoši in jih plačajo takoj ob cepljenju ter znašajo 30 din od kokoši.
5.
Veterinarska postaja je dolžna dostavljati poročila o izvršenem cepljenju kokoši za veterinarstvo pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine.
6.
Kršitve te*odredbe se kaznujejo po temeljnem zakonu o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi.
7.
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št- 322-29/63-3/10
Žalec, dne 26. oktobra 1963
Predsednik	Predsednik
Občinske skupščine Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Žalec	Vlado Plaskan 1. r.
Tone Delak 1. r.
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celja — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg Svobode št. 9 — Telefon 50-11, interna uredništva 16. uprave 18 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tekoči račun pri Narodni Iranki Celje št. 605-11-605-10.