AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 m LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 10 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JANUARY 13, 1939 LETO XLII. — VOL. XIJI. RooseveSf prosi časopisje, da mu pomaga v Nu, da se ne znižajo podpore za brezposelne \v ashington, 12. januarja. P .. . .16 »J, J.U ^edsednik Roosevelt je napro-ameriško časopisje, da mu po-^aga v boju proti kongresnemu seku, ki namerava odbiti ^150,000,000 od njegove zahteve $875/000,000, kar je namenje-110 brezposelne. , je imel včeraj Roosevelt konferenco svetoval ?l.28*.ije lahko povzroči ameri-družinam $150,000,000, 0 Jih kongres ne bo dovolil za ezPoselne. ■^eki časnikar je pripomnil, da naj včeraj časnikarji jim je izračunajo koliko znižanje v svoti $150,000,000 bi prizadelo samo kakih 50,000 družin. Predsednik je odvrnil, da dotični ne zna računati in da je škoda za vsakega moškega, žensko ali otroka, ki bi moral stradati radi skoposti kongresa. Ako ne pride do izredne zahteve v poslanski zbornici kongresa, da se poimensko glasuje glede relifne svote, ki naj se dovoli za podporo brezposelnim do konca junija meseca, tedaj je skoro gotovo, da bo kongres znižanje odobril. ftambe Nen. -o- nam v prvem pogovoru z Musso-Državniki še nimajo pravih načrtov jG 12. januarja. Včeraj se šk'Vr^ sestanek med angle-J*. Premier j eni Chamberlai-^ in laškim diktatorjem Mus-Ch- 11^en1, Mussolini je priredil "ainherlainu v počast sijajen ^ banket. a#et se je vršil v Palazzo V, Ko 6llezia, kjer Mussolini stanuje. dvignil caso, je t" Vzki-6 diktator Ch ' "Za mir s Pravic0 g^lain je odzdravil in od- jitt)0!?'' m'r potom poga- Oblasti' -m- preprečile' briški- - - - - m radio družbam, da Anjgrama m°£le pošiljati v je ei''ko. Laške oblasti so stavi-dj0^n°sne pogoje. Angleške ra-ružbe so pa lahko poslovale, je, da niti Mussolini niti ^,000 WPA delavcev vrne-w stuboobdelo 'ektor; cev .°d®loviti 12,000 WPA delav- Chamberlain nimata pravega programa za važni in zgodovinski sestanek. V splošnem sta Mussolini in Chamberlain tekom prvih dveh dnevih razmotrivala celotni evropski položaj, zlasti kar se tiče, laških teženj. Dočim je večina Angležev prepričanih, da bo Chamb.erlainov obisk v Rimu brezuspešen, pa se iz Rima poroča, da je Chamberlain optimističen in da Mussolini ni tako trdovraten, kot se je pričakovalo. Chamberlain je bil v Rimu" sijajno sprejet. Celo Mussolini je bil vesel, ker se je narod tako številno odzval in navdušeno pozdravljal Chamberlaina. Slednji namerava ostati v Rimu do sobote. dir , Cameron, okrajni WPA jV °r> je izjavil, da bo prisi- K0l) ' Clevelandu od dela, ako kakSl>es zniža relifno dovolitev, G 0t" je zahteval predsednik, teden so odslovili od , Projektov kakih 2,500 de- k vcev ljevgr'6Sa $875,000,000 za nada- trgajnja 1-elifa, a kongres bo od- 0()a Ate svote najmanj $150,->"00 Roosevelt zahteva od V Delniške šeje Sej j 6(Jeljo se vršita dve delniški v^k^odnih domov in sicer S1°" Drič doma na Holmes Ave., tla s0eit eni popoldne in SND t>oldn cesti, pričetek ob 1:30 po-se e- Delničarji in delničarke »osi k sV"®' K. veliki udeležbi, da bo-^etouale Poslovanje odborov v lein letu. o državljanstvu A ° ameriškem državi j an-Uk ,Se vrši vsak pondeljek ob 7. v veliki dvorani javne na E. 55th St. in St. tev vAko bo število učence dv^0^0' Se Pozneje pouk vpe-Vakl"at na teden. V^^okrati se selijo kot 150 višjih uradnikov ^hio, ki so bili imenovani ^£overnerjaDaveya, je > Vi-10 Pustiti svoje urade, da Prostor republikanskim novega governerja Gl-ja. JVj, Zaroka J atkim sta se zaročila Kna 6anne Benevol, .hči dobro ^han 6 družine Mr. in Mrs. V ■Benevol, 16007 Holmes Pokojni Tušar f Sporočali smo, da je umrl John Tušar, star 70 let, po poklicu čevljar. Doma je bil iz ži-rov pri Logatcu in je živel v Ameriki 43 let. Pred štirimi leti mu je umrla soproga. Zapušča tri sinove' Frank, John in Joseph. Obenem je stari oče enajstim otrokom. Nekje v Ameriki zapušča sestro Mary Vindišar in nečaka Frank Mlinar v Universal, Pa. Bil je član društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ in društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10. uri v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče iz Fr. Za-krajšek pogrebnega zavoda. Preostali družini naše globoko soža-Ije! Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja! Hiše na dražbi V letu 1938 je bilo v Clevelan-du primeroma malo hiš prodanih na javni dražbi. Vsega skupaj so prodali 1555 hiš, ki so bile vredne nekaj nad $10,000,000. V letu 1937 pa so prodajali na javni dražbi 3,294 hiš, vrednih nad $22,000,000, in v letu 1936 pa celo 4,393 hiš vrednih nad $27,000, 000. Lepo naročilo Pennsylvania železnica je naročila 15 novih jedilnih vozov, 12 modernih vozov za navadne potnike, šest lokomotiv in več tovornih vozov. Naročilo je vredno $2,100,000'. Naročilo je dobila American Car & Foundry Co. Delniška konferenca V nedeljo 15. jan. se vrši letna delniška konferenca delničarjev Slov. društvenega doma na Rec-her Ave. Udeležite se gotovo, da pokažite zanimanje za svoje pod Samo ena zbornica državne postavodaje? Columbus, Ohio, 12. januarja. Včeraj je bilo v državni zbornici države Ohio vloženih 24 predlogov za razne postave. Med temi predlogi je najbolj važen predlog, da se odpraviti dve zbornici državne postavodaje in da se ustvari ena sama zbornica. Sedanja postavodaja ima zbornico senatorjev in zbornico poslancev. En član take zbornice bi bil izvoljen iz vsakega kongresnega distrikta in eden iz vsakega državnega okraja, katerih bi bilo v Ohio 80, tako da bi imeli državno postavodajo, ki bi imela samo 104 člane. V zbornici je bil nadalje vložen predlog, da se odpravi prodajni davek na vsake vrste živež, če se kupi v trgovini ali pa v restavrantu. Odpravi naj se tudi prodajni davek na zdravila in na obleko, toda naloži naj se prodajni davek na porabo elektrike, naravnega in umetnega plina, toda to pa le, ako se plin rabi za industrijske ali trgovske namene. -o- Velik strah pred vojno v Evropi London, 12. januarja. Pričevanje ameriških poslanikov Bul-litta in Kennedya pred senatnim odsekom za vojaške zadeve v Washingtonu je izzvalo v Evropi'veliko začudenje,' a obenem se je polotil Evrope tudi strah, da bo spomladi v resnici izbruhnila vojna. V Franciji in Angliji se slišijo govorice, da Hitlerja in Mussolinija ne bo mogoče pomiriti in da bosta stavila nadalnje zahteve raznim evropskim državam. Vesti, ki prihajajo iz Evrope, so polne strahu i j udi pred nameravano vojno. V mnogih državah je postal živež, zlasti žito, redek, znamenje, da vlada spravlja žito v skladišča, da je pripravljena za morebitno vojno. -o- Konec nosa Rudolf Antos, ki živi na neki farmi na Paradise Rd., Paines-ville, Ohio, se je včeraj zbudil iz spanja in dognal, da mu manjka konec nosa. Kmalu potem so pomožni šerifi aretirali njegove 58 et staro ženo Mary, ki je imela sekiro v roki. Priznala je, da je možu odsekala konec nosu, ker jo je mož neprestano pretepal in si ni znala več pomagati. Preiskava se nadaljuje. Novi ravnatelj Edward Gleason, bivši pripro-sti mehanik pri Fisher Body tovarni v Detroitu, je bil imenovan ravnatelja ogromne Fisher v 52 John Hrovat, sin Mr. jetje. Konferenca se vrši v do-hrovat, 734 E. 155th St. I movi dvorani. Začetek ob 2. uri čestitke! jpopoldno. — Fr. Levar, tajnik. za Body tovarne v Clevelandu, potem ko se je odpovedal sedanji ravnatelj Scafe. Gleason je star 46 let in zelo izurjen v svoji stroki. Sem in tja Tekom zadnjega tedna je zapustilo 151 delavcev WPA dela v Cleveland, ker so dobili delo pri privatni industriji, toda 153 delavcev je zgubilo delo v privatni industriji in se vrnilo k WPA. Zadušnica Za pokojno Angelo Tomšič se bo brala sv. maša v nedeljo ob 11:30 v cerkvi sv. Vida ob prili ki petletnice smrti ranjke. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. 265 odslovljenih Nova vlada v Columbu^u je odslovila 265 uslužbencev držav nih trgovin za prodajo opojne pijače. •Vprašajte za nagradne list- ke Progresivne trgovske zveze, dovoljeni Roosevelt se spominja Quincy, 12. jan. V tukajšno bolnišnico je bila poslana 2 rkibito lobanjo U-letna Leon^t Merrill. Ponesrečila se je pri drsanju na ledu, ko so jo 'prevrnili podivjani dečki. Ko je predsednik Roosevelt Uvedel, da je dekletce bilo poslano v bolnišnico, ji je takoj napisal lepo pismo polno upanja, da kmalu ozdravilin fja pride pogledat v Bely hišo. Leona je ona deklicam ki se je nahajala pred Mstimi leti v Miami, F la., <>(> istem času kot predsednici Roosevelt. Leona je bila pi va, ki je zagledala lašlc e'g a anarhista Giuseppa Z a ng a r a, ki je dvignil revolver, da ustreli predsednika. "Pazite se," je zakričala, "oni ■mož ima revolver/" Ljudjty okoli predsednika so post$i pozorni na klic in se vrgli anarhista, mu izbili orožje iz rok, toda strel je zadel chlcaškega župana Cermaka, a Roosevelt je bil rešen. | -o4-- Murphy pred sodniki Washington, 1'4 januarja. Novo imenovani generalni prav-dnik Zed. držav Frank Murphy, jih je moral včeraj mnogo pre-slišati od republikancev v poslanski zbornici kongresa. Repu-blikarici' prol^tlSjd k lfri^Iov^ nju: Murphya, ker je tekom avt-nega štrajka v državi Michigan odobraval sedeče štrajke. Kon-gresman Hoffman je prinesel v zbornico več težkih okovanih palic, ki so bile vzete štrajkarjem, ki so se polastili tovaren v Flint-Mich. "Ali je s temi palicami Murphy branil postavo?" je vprašal kongresman Hoffman. Ko je Murphy odgovoril, da se je štrajk v Flintu poravnal brez krvi, je Hoffman navedel imena enajstih policistov in trinajstih štrajkarjev, ki so bili ranjeni v medsebojnih bojih. -o- Premalo denarja župan Burton je namignil svojemu kabinetu včeraj, da bo mesto potrebovalo v letu 1^39 nadaljnih $2,000,000 za svoje stroške. Namignil je tudi, da bo potrebno najbrž razpisati volitve, da ljudje dovolijo potrebni denar. Lansko leto je Burton dobil $5,000,000, letos hoče dva milijona, voda se je znatno podražila, plin se je podražil, dočim se o višjih plačah prav nič ne sliši pri pri prostih delavcih. Brezposelna zavarovalnica Kot naznanja poslovodja vladnega urada za brezposelno zavarovalnino se je dosedaj prijavilo nekaj nad 14,000 brezposelnih v Clevelandu. Pričakovalo se je, da se bo registriralo najmanj 25,000 ljudi. Brezposelna zavarovalnina se bo začela deliti proti koncu tega meseca, ako bodo listine prijavljenih v redu. Važna vožnja S sodelovanjem policijskega oddelka v Clevelandu je bil nare jen poseben film, ki kaže avto-mobilistom kako se varno vozi z avtomobilom. Te filme lahko dobi vsaka organizacija, da jih kaže na svojem zborovanju, ako se zglasi pri Coca-Cola Bottling Co 1502 Abbey Ave. Po operaciji V Mt. Sinai bolnišnici je srečno prestala operacijo Mrs. Magdalena Anžlovar, 6202 St. Clair Ave., soproga dobro poznanega trgovca. Obiski zaenkrat niso 14,000 tujezemcev v službi župan v Jersey City, velik siasprofnik orga- strica Sama Washington, 12. januarja. Pri vladi Zedinjenih držav je uslužbenih več kot 14,000 tujezemcev, kot se razvidi iz poročila, ki so ga podali razni vladni oddelki senatnemu preiskovalnemu odseku. Večina teh so uslužbenci pri javnih delih v okraju Panamskega prekopa kot navadni delavci, poleg tega pa ima državni oddelek ameriške vlade zaposlenih kakih 2,000 tujezemcev v svojih raznih konzulatih in poslaništvih. Pri vojaškem zrako-plovnem oddelku je zaposlenih 154 tujezemcev. Neki nemški mehanik je v službi strica Sama kot pomočnik ameriškega vojaškega atašeja v Berlinu. 107 tujezemcev imajo zaposlenih razni ameriški konzulati v Italiji. Noben tujezemec pa ni zaposlen pri poštnem oddelku Zed. držav in pri vladnem delavskem odboru. -o- Ruska krasotica aretirana kot vohunka v Ameriki Los Angeles, 12. januarja. Zvezni tajni agenti so aretirali neko rusko blondiko, češ, da je vohunila v Ameriki v prid Rusije. Je to žena načelnika ruskega potniškega urada v New Yorku, ki je bil pred časom tudi aretiran kot vohun. Vohunka, Mrs. Go-rin, je bila odpeljana v zvezne zapore, kjer je bila stavljena pod varščino $25,000. Prav nič niziranih delavcev., poražen na sodniji Jersey City, N. J., 12. januarja. Sodnik James Fielder je včeraj razsodil, da policija nikakor ne sme vmešavati se v pravice delavca do dela. S tem je priza-djan velik udarec županu tega mesta, ki ni nič kaj naklonjen gotove vrste delavcem. "Policija mora glasom postave," je rekel sodnik, "ščititi vsakega državljana, ako je štrajkar ali pa ako je uslužben," ki je tudi pripomnil, da raje rabi besedo "uslužben" kot besedo "štrajko-lomilec." "Policija ne sme nikdar smatrati samo sebe, da je vladni delavski odbor," je nadaljeval sodnik Fielder. "Policija nima pra- vice reševati prepirov med delavci in delodajalci. In ker je načelnik policije župan, je župan dal policiji napačna navodila. "Policija mora v vseh delavskih sporih in nesporazumih ostati nevtralna. Njena edina dolžnost je varovati pravice slehernega državljana, pa naj bo to štrajkar ali pa če dela pri podjetju, kjer je štrajk. "Kdo ima prav 'bodo končno razsodile sodnije ali pa razni vladni delavski odbori. Nikdar pa ne sme policija siliti tega ali onega da štrajka, ali preganjati tega ali onega, ki dela pri podjetju, kjer prevladuje štrajk." Nacionalisti v Španiji so pred vralmi Tarragona. Lojalisli priznajo svoje poraze ni bila začudena radi aretacije in je izjavila, da je kaj enakega že pričakovala. Predvsem je Mrs. Gorin obtožena, da je imela v posesti tajne spise in načrte ameriškega mornariškega urada v San Pedru, Cal. -o- Novi državljani še v decembru so bili sledeči naši ljudje zaslišani na zvezni sodniji glede ameriškega državljanstva in so postali ameriški državljani: Louis Jerše, Mary Valentin, Mary Cehlar, Jennie Sernel, Mihael Schuster, John Mlaček in Ana Prosen. Poročilo prinašamo šele danes, ker smo ga šele včeraj dobili v roke. Vsem novim ameriškim državljanom iskrene čestitke! Ne bo večjih plač Unijski barvarji v Clevelandu so odglasovali, da se ne bodo po-služili pravice, ki jo imajo v pogodbi s kontraktorji, da zahtevajo višjo plačo za svoje delo. Njih plača je sedaj $1.3j)' na uro, a upravičeni bi bili do $1.50 na uro, Splošno glasovanje med barvarji je pokazalo, da so slednji pripravljeni zadevo preložiti na prihodnje leto. Trije ubiti Sinoči je vlak Big Four železnice na križišču v West View vasi v bližini Berea, Ohio, zadel v avto, ubil tri osebe in nevarno ranil četrto. Ubit je bil brivec Kujava, neka Mrs. Neal, njena hči, dočim je sinko nevarno ranjen. Mooney je zdrav Včeraj so zdravniško preiskali Tom Moorteya, ki je bil te dni izpuščen iz zaporov države Cali-fornije. Mnogi so se bali, da Mooney boleha. Zdravniki so ga proglasili popolnoma zdravim. Mooney je izjavil, da bo živel še najmanj 25 let. Slavni "jetnik" je danes star 56 let. Prestala operacijo Srečno je prestala operacijo Mrs. Rose Zupančič, 923 E. 73rd St. Prijateljice jo sedaj lahko na domu obiščejo. Hendaye, Francija, 12. januarja. Nacionalisti so zasedli ve-levažno postojanko loja listov, mesto Montblanch, ki kontrolira utrdbe in napredovanje proti Taragoni ob Sredozemskem morju. S tem se je položaj na severni fronti popolnoma spremenil. Navarske čete v armadi generala Franca so v gosti megli z ju-obkoli le Montbla nch, p regaa- j le sovražnika iz mesta, nakar je bil Montblanch zaseden. 2,000 lojalistov se je tu podalo nacionalistom. Montblanch leži v osredju križišč važnih cest, ki vodijo proti južni španski in tvori izvrstno zaslombo za mesto Tarragono, ki je glavno pristanišče južne Katalonije. Od Barcelone je oddaljeno samo 50 milj. Mesto Montblanch so lojalisti utrjevali celo leto in so bili mnenja, da ga sovražnik nikdar ne mere zavzeti. Francovi vojaki so prišli v mesto prepevajoč in noseč s seboj prižgane baklje. —••Lojalisti so že začeli izpraznje-vati Tarragono, ker vedo, da bo mesto padlo v nekaj dnevih, nakar bo južna polovica Španije popolnoma pretrgana od severne. Lojalisti priznavajo, da so nacionalisti napredovali na 90 milj dolgi fronti. -o— Senator Donahey Zvezni senator Vic Donahey, ki je danes vodja demokratov v državi Ohio, ima te dni neštete obiske raznih demokratov iz države Ohio. Sleherni želi pridobiti senatorja za sebe. Donahey je pa izjavil, da se absplutno ne bo podajal v nobene strankarske prepire, pač pa predvsem želi, da se demokrati v Ohio med seboj popolnoma sporazumejo in se pripravijo za leto 1940. Senator Donahey je včeraj tudi odgovoril nasprotnikom bvišega senatorja Bulkleya, ki zahtevajo, da se vsi oni javni uradniki, katere je Bulkley imenoval v razne urade, odstranijo. Senator Donahey je odgovoril, da niti ne misli na to, ker neče delati nove zdražbe v demokratskih vrstah. Zbornica in relif Vsi republikanski councilmani so se pridružili v sredo večer predlogu demokratskih council-manov v mestni zbornici, da se Nov grob Včeraj popoldne je podolgi bolezni prenjinula v Lakeside bolnišnici Ana Krašovec, rojena Medvešič, stara 41 let. Stanovala je na 384 E. 165th St. Ranj-ka je bila doma iz vasi Št. Rupert na Dolenjskem in je prišla v Ameriko pred 25. leti. Tu zapušča žalujočega soproga Franka, hčer Mildred in sinova Franka in Roberta, v Chicagu pa brata Frank Prah ter sestro Frances Prah. Ranjka je bila članica društva Lunder-Adamič, št. 20 SSPZ. Pogreb se vrši v pondeljek popoldne ob 2. uri iz Avgust Svetek pogrebnega zavoda na Lakeview pokopališče. Bodi ranj-ki rahla ameriška zemlja! Denar v banki Sodnik Laub v Easton, Pa., je razsodil, da če ima kdo denar na banki, da to ni vzrok da ne bi smel dobiti starostne podpore. Seveda, milijonov ne sme imeti. Sodnik je sodil v slučaju neke sprejme resolucija, v kateri se vdove, ki je imela $829.00 v ban- prosi predsednika Roosevelta, da ne! odneha v svojem boju, da dobi od kongresa $875,000,000 za na-daljni relif. Zbornica je imenovala tudi poseben odsek, ki pride v stik z WPA uradom za državo Ohio glede odpuščanja WPA delavcev, zlasti žensk, od dela. V tem odseku je tudi naš councilman Pucel. Zbornica je nadalje poslala tudi zahtevo na governerja Brickerja, da izposluje izredno svoto denarja, s katerim naj se podpira one, ki so začasno zgubili WPA delo. Razprodaja obuvala Pri Frank Suhadolniku na 6107 St. Clair Ave. se vrši od da- počitku na vrhu neke garaže ki, toda država ji ni hotela plačati starostne pokojnine, češ, da ima ženska sama denar. Sodnik Laub je dejal, da se z $829.00 ne more dolgo živeti. $43,000,000 za stroške Državna zbornica v Colum-busu je začasno odobrila $43,-000,000 kot začasni proračun za stroške države Ohio. Proračun je za $5,000,000 manjši kot je bil lansko leto in kot se sliši ga bo državna zbornica še znižala. S pipo v ustih 70 let stari Charles Braund, ki stanuje v Chagrin Falls, je šel sinoči s prižgano pipo v ustih k lies pa do 21. januarja razproda- Kmalu ko je zaspal je nastal ja na vsem obuvalu/ Od $2.00 do j ogenj, in predno so mogli požar $4.00 si prihranite, ako kupite pogasiti, je stari siromak že zgo-sedaj. j rel v plamenih. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio 8117 8i. Clair Avenue Published dally except Bundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 10, Fri., Jan. 13, 1939 Obisk v Rimu Angleški ministerski predsednik Chamberlain se je podal na križevo pot v Rim, kjer se sedaj mudi. Obiskal bo tam voditelja laške vlade Mussolinija. Obisk je bil že zdavnej obljubljen, toda se je uresničil šele ta teden. Kaj je zaneslo predstavnika mogočne Anglije v Rim, da se gre zopet pogajat z diktatorjem, kot se je pogajal septembra meseca v Mo-nakovem s Hitlerjem, kjer je zaigral svobodo in zemljo čeho-slovaške republike, angleške zaveznice? Predvsem bo pogovor med Hitlerjem in Mussolinijem se tikal bodočnosti severne Afrike, nadalje Sredozemskega morja in španskega polutoka. Znameniti dogodki so se pripetili v vseh treh omenjenih krajih pretekli teden. Francoski ministerski predsednik Daladier je odplul v spremstvu mogočnega brodovja na Sredozemsko morje in je obiskal obenem francoske kolonije v severni Afriki. S tem je hotel narediti odločilen vtis na Italijo, da Francija ne bo prepustila niti pedi svoje zemlje Italijanom. V Španiji je general Franco, poveljnik nacionalistov, začel s pomočjo laških brigad večjo ofenzivo napram lojali-stom, dočim so slednji začeli z ofenzivo v bolj južnih provincah, katere je doslej kontroliral Franco. Daladier se je podal na potovanje; ker so iz Italije odjeknili fašistovSki glasovi po francoskih kolonijah. Ko je bila laška zbornica parlamenta v zasedanju, so nastali v parlamentu klici: Tunija, Niča, Savojska, Korzika! Iz zbornice se je preselil krik nadutih fašistov na ulice med druhal. Laška vlada je izjavila, da ni odgovorna za ta incident, toda laško časopisje, ki je popolnoma kontrolirano po vladi, je nadaljevalo z zahtevami po francoskih kolonijah. Francozi so se bali, da je Mussolini poklical Chamberlaina v Rim, kj-er bo Italijanom kaj obljubil, kar bo v škodo Francozov. Da se ta stvar izčisti je šel Chamberlain v Rim. Italijanom je tudi zfedišalo, da bo šlo težko z tunizijsko zadevo. Tunizija je protektorat, v katerem vlada arabski bej, toda je pod popolno kontrolo francoske uprave. Prebivalstvo šteje 3,000,000. Od teh je večina Arabcev, nadalje 108,000 Francozov, 94,000 Italijanov in 59,000 Židov. Svo-ječasno je bila Tunizija žitnica rimskega cesarstva. Še danes ima bogata polja, toda prava vrednost Tunizije je strategična. Oddaljena je komaj 80 milj od Sicilije, je nekaka obmejna postojanka francoske severne Afrike in poleg nje se vrši glavni promet angleškega brodovja proti Indiji, Kitajski in naprej. Daladier je bil vsepovsod zmagovito sprejet, zlasti pa od Arabcev v Tuniziji, in ko se je te dni vrnil iz potovanja domov, mu je tudi francoski narod priredil veličasten sprejem. To je vzrok, da se je ustavil Chamberlain na potu v Rim za nekaj ur v Parizu, da mu je Daladier lahko sporočil, da Italija ne more imeti nobenega upanja, da pride v posest francoskih kolonij v severni Afriki. Na tej črti je torej Italijanom izpodletelo. Pa tudi ofenziva v Španiji se ni obrnila tako kot so pričakovali. Vsa ta znamenja kažejo torej, da je šel Chamberlain v Rim, ne da bi Mussolini mu lahko pokazal, da ima kaj posebnega za seboj, kot je to storil Hitler v Monakovem, ki je kazal na 1,000 novih nemških zrakoplovov, ki se mesečno zgradijo v Nemčiji in ki so v stanu tekom par dni spremeniti Anglijo v ruše-vine. Mussolini bo torej napram Chamberlainu na vse drugačnem stališču kot je bil pa Hitler v Monakovem. Hitler je imel batine, Mussolini je praznih rok. V Afriki nič, v Španiji nič, in od samega kričanja v fašistovskih besedah tudi ne more rasti glorija Italije. Chamberlain je velik državnik, kadar se ne ustraši. In pri obisku v Rim nima Chamberlain nobenega povoda, da bi se bal Mussolinija. Vsa znamenja kažejo, da bo obisk Chamberlaina v Rimu nekak poraz za Mussolinija, kajti dosegel ne bo nič, razven ako ne iztegne desnice od severa Hitler in se krepko postavi ob stran Mussolinija. Potem se bo pa zopet drugače govorilo. Mussolini sam je danes na mrtvi točki. e iesi ida iz naroda M.TEKAVEC Razmišljanje Danes je petek in 13. povrhu. Če se torej danes kateremu kaj urajma, ki ne bo po njegovi volji naj se pritoži na pratko. » * » Enihau, da se ne pozabi, da so letos županske voljtve v Cleve-landu. če bomo demokratje "složni" kot navadno, bodo sedanji ata župan še naprej na stolčku. Je pa vse mogoče, čeprav zelo težko verjetno, da se bomo demokrati zedinili na enem kandidatu in marširali v mestno hišo. * * * Razpasla se jc navada, da se društva na dolgo in široko zahvaljujejo za udeležbo, pa temu in onemu, ki je delal pri prireditvi, pa kuharicam in natakarjem, pa še temu in onemu in nazadnje še enkrat vsakemu posebej in vsem skupaj. Take zahvale obsegajo včasih po eno, dve in več kolon. Tega je preveč za priobče-vanje brezplačno in tudi ne zanima čitatelje v splošno. Saj bi zadostovalo, če bi se društvo v„ par besedah zahvalilo za poset, ne pa navajati ime vsakega posameznika. Torej par besed zahvale bomo še priobčali zastonj, dolge zahvale bo treba pa plačati, če jih bodo hotela društva imeti priobčena. (Konec) Toda, ali bo človeštvo brez vere v Kristusa srečnejše? Ali je kdaj pred Njim ali za Njim v 19 stoletjih kdaj živel kak človek, da bi učil bolj popoln nauk kot ga je On ? Ne! In če človeštvo ni hotelo živeti po Njegovih naukih, je to krivda Njegova? Ne — naša! če ni krščanstvo z svojim vzvišenim naukom bratstva odrešilo človeštva, ali ga bo nauk, da smo zadnji proces razvoja nič drugega kot "razurrtna žiival"? če niso ljudje pošteni, nesebični, polni dajavne ljubezni do bližnjega v veri krščanstva, mar se bodo te čednosti razvile iz nauka sebičnosti, da je vse le snov? Naj veruje kdor more, jaz smatram za usodno zmoto, ki se že uveljavlja v svetu. Kajti čim bolj odrivamo "barbarsko cerkev," večja zmeda, širša nezadovoljnost, nova sužnjost prihaja v svet. Priznajmo, da tudi kristjani nismo to, kar bi morali biti, vendar v Njegovem nauku so še tiste sile, ki so preobrazile miselnost poganskega Rima. Ali ne prenovi, če človeštvo samo hoče, Njegov nauk sveta lahko tudi v tem stoletju Kdo, ki mu razsu-šene ustnice drhte po hladni stu-denčnici, se bo sklonil k umazani mlaki, ako ima pred seboj kristalno čisti studenec? Zaključek pa naj dopolnjujejo misli enega največjih sodobnih italijanskih mislecev, znanega filozofa Giovanni Pap-pinija, ki je skozi šest let vodil borbo proti Bogu, na življenje in smrt, kot pam priznava: bil je popotn ateist, o Kristusu je pisal tako bogoklet-stvo, kot še morda noben Evropejec pred njim: Svetovna vojna je naredila duševni preobrat v njegovih nazorih. Znašel se je na bojnih poljanah. Študiral, mislil in molil je. Božanstvo Kristusovo se je pred njim razodelo. Spisal je ob evangelijih v roki najlepšo knjigo: Življenje Jezusovo, ki je preveden v vse moderne jezike in je premnogim že bila kažipot nazaj k Bogu in Cerkvi. Takole, posnemam po nekem starokrajskem listu, piše: "Poglej (Kristus) človeški rod." Še ni dolgo, kar so prišli ljudje z divje krvave kopeli in zopet silijo v kri. Veliki narodi stiskajo in izrabljajo male. Na njihov račun sami bogatijo. Pripravlja se splošen pokolj in propad. Živalsko samoljutbje poedincev, slojev in narodov je še večje in bolj slepo kakor je bilo takrat, ko je sovraštvo pokrilo zemljo z ognjem in dimom, z razmesarjenimi telesi in okostji. Sovraštvo se je postoterilo, želja za preobilje je rodila pomanjkanje, norenje za svobodo še večje suženjstvo. Štiri leta so se klali med seboj, da bi dognali, čigava njiva je večja in čigava torba bolj polna. Pa jih izkušnja ni nič izmodrila. Siromašnejši in bolj lačni kot prej so se vsi vrnili k umazanim nogam boga trgovine, da mu žrtvujejo svoj mir in tuje življenje. Hujše kot kdaj je zavladal denar nad ljudmi. Kdor ima malo hoče veliko. Kdor ima veliko hoče več. Kdor ima več hoče vse. Ozračje je soparno, nezadovoljnost povsod. Poštenje izginja, pravičnosti ni. Pod znakom velikega obrata nekaj ljudi ropa ostale. Goljufija in oderuštvo cvete. Na nebesa so pozabili in mislijo, da samo zlato tele velja. Trije gospodarijo na svetu: sila, mamon, telo. Sila. Njen znak je meč in tempelj kasarna. Mamom — bogastvo. Njegov znak je denar in tempelj I je banka. Telo. Njegov izraz je pohota in templjev ima brez števila. Vera v to troje vlada po zemlji. V dejanju jo izpovedujejo, če že ne z besedo. Družine razpadajo. Zakon se skruni in prelamlja. Otroci se mnogim zde prokletstvo. Razuzdanost imenujejo ljubezen. Opijajo se z vinom iz sodom-skih goric. Tvar gospoduje, duh pa služi. Bahajo se, da bodo tebe vrgli s prestola. Boj so ti napovedali. Biti brezbožnik je milijonom ponos. S pestjo ti grozijo. Tvoje poslance in tvoje ljudi sovražijo in morijo. Satan gradi svoje kraljestvo in mnogi gredo za njim. Pri njem, starem lažniku iščejo sreče. Nebesa hočejo za zemlji. Slepci vodijo slepce.- Gospod, ti vse to veš! Vidiš, da je že vnovič prišel čas, ko ta poživinjeni in nori svet zasluži, da ga uniči ognjeni potop, ali pa ga reši tvoja milost. Samo tvoja Cerkev, tista, ki so jo na Petrovi skali sezidali in ki je edina vredna tega imena, stoji tudi sedaj okrepljena in pomlajena sredi besnega in razuzdanega morja. Iz Rima nam govori z besedami nezmotljivega tvojega namestnika, edina vesoljna. Ali ti dobro veš, koliko in koliko tudi onih, ki so v njej rojeni, ne živi po njenih zakonih. Pridi! Zgrabi nas vee, prek-vasi nas, Oživi nas, da bomo živi v tebi. Brez tebe ne gre. Gospod, mnogim si pokazal moč svoje milosti in ljubezni, zakaj je ne pokažeš tudi nam? Ako si se razodel nekaterim, zakaj se ne razodeneš nam vsem? Svetniki so zaradi svoje svetosti zaslužili, da spoznajo moč tvoje ljubezni, mi pa se sklicujemo na svoj obup. One duše so \e priklicale z močjo svoje nedolžnosti, mi te kličemo iz dna svojih slabosti in potreb. Mar nisi rekel, da si prišel zaradi bolnih in ne zaradi 'zdravih, zaradi propadlih in ne zaradi drugih. Ti Luč sveta, zasveti nam vsem z vso svojo močjo, da se znajdemo v teh temnih dneh, Moči nam prinesi za težko pot in za boj. Pred nami hodi! Za seboj nas potegni! Pridi, ti Pot, Resnica m Življenje naše!" Učeni francoski profesor Mercier, Član narodnega zbora za časa velikega francoskega preobrata je po padcu zna-n i h francoskih krvoločnežev Robespierra, Dantona in Marata — nekakih predhodnikov "tolerance, človečanstva in demokracije" in duhovnih sorodnikov Ljenina, Stalina in tovarišev v Rusiji in še drugod po svetu, zapisal besede: "Kako lepo je krščanstvo za človeka, ki je spoznal moralo Robespierra, Dantona in Marata in tovarišev. Kako potrebno je, da nekdo po takih strašnih in krvavih prizorih spregovori besedo o Bogu, miru." Besede tega moža ao gotovo resnične. In prišle so mu od srca. Dal Bog, da bi tudi tam, ki vladajo danes mesto božje ljubezni zveri v človeški podobi, lahko kmalu pisali in govorili podobno! ---o- —V L jubljani je umrla Roza-lija Golob, vdova po čevljarskem mojstru. Dosegla je visoka starost 90 let. —. V Ljubljani je umrl g. Zvonko P. Juvančič, ravnatelj tovarne lovskih patron v Kranju in kapetan I. razreda v ostavki. — V Ljubljani je umrl gospod Franc Majcen, uradnik drž. žel. v p. Prijazno vabilo na sejo Cleveland (Newburg), O. — Povečini so društva že imela svoja glavna zborovanja ali občne zbore. Na teh zborovanjih naredimo načrte, po katerem hočemo da izvoljeni odbor deluje. Tudi nam direktorjem SND na 80. cesti je bilo minulo leto naročeno, naj delujemo na to, da bi delničarji dobili nekaj obresti od denarja, katerega so vložili v to narodno podjetje. Kako smo delovali v pretečenem letu, sodite sami in povejte na seji, ki bo v nedeljo 15. januarja ob 1:30 popoldne. Pridite na to sejo vsi delničarji oziroma lastniki certifikatov. Direktorij bo vesel, ako bo videl polnoštevilno udeležbo. Zavedajte se, da to podjetje ni last direktorjev in odbornikov, je last vaša in morajo delati za vas in za vaše podjetje. Društva, katera imate v nedeljo popoldne, sejo, se pa prosi, da bi pohiteli z sejami, da imajo vsi priliko se udeležiti delniške seje. Direktorij tudi apelira na naša društva, da bi bolj pogosto prirejala veselice v SND. Trgovec, kateri ne oglaša svoje trgovine, ne napreduje. Tudi društvo, katero se skriva le v osebi tajnika, ne bo napredovalo. Zato le korajžno in javno se pokažite. Naredite veliko reklamo, da boste imeli gotovo uspeh. Vsi, kateri imate naložen denar v podjetju SND na 80. cesti, pridite gotovo na sejo v nedeljo popoldne in si izvolite direktorij, kateri bo tekoče leto delal za vas in vaše podjetje. Direktorij SND -o- Letno zborovanje Slovenskega doma, Holmes Ave. V nedeljo 15. januarja ob eni popoldne se prične letno zborovanje vseh delničarjev ter zastopnikov društev. Iz 'poročil direktorjev bodo delničarji lahko raz-videli preteklost ter tudi lahko sklepali odloke za bodočnost tega narodnega središča. Vzdrževanje naših narodnih domov ni nikjer posulo z rožicami. Požrtvovalnost in dobra volja sta poleg finance največja opora, ki parelelno delujeta za proč vi t vseh naših domov. Novi časi nam vedno donašajo tudi novih problemov, s katerimi se moramo sprijazniti ter jih upoštevati. Več takih stvari bo direktorij v nedeljo popoldne izročil delničarjem v razpravo s pojasnili in priporočili, da bo vsakemu lažje umevno, kaj naj se odloči. Slovenski narodni domovi so Slovencem v širnem Clevelandu narodno breme v vsakem posameznem teritoriju. Zato tudi lahko s ponosom posečamo take skupno letne sestanke zavednih narodnih delavcev. Značilno je, da bo v tem letu proslavljala kor-poracija Slov. dom na Holmes Ave. 20 letnico svojega obstoja. Ob času svetovne vojne, ko je bojni vihar razdejal domove našega naroda ob soški fronti, ob času obupa in trpljenja se je čustvovanje za rodno grudo pre-rodilo v manifest; treba je bilo nekaj storiti. Novice o tragedijah v domovini so razjedale že mozeg. Zidajmo si dom! je odjeknilo po naselbini. Nestrpnost je spremljala to misel. Vsak je bil pripravljen za pomoč z denarjem ali dejansko. Po dve, pet, deset in tudi več delnic so jemali posamezniki. Na "brile jardu," kjer so bili in so še povečini sami Primorci, se je storilo vse najboljše pod zaupnim vodstvom A. Vidmarja. Vse je mrgolelo pomagačev, da je čim hitreje rasel zid. Tudi ženske, katerih ni videti pri tem poslu v Ameriki, so pomagale. Ni pa še bilo strehe, ko so vzidali ogelni kamen in je že zaorila pesem "Soče" na prostoru sedanje dvorane. Sko-ro bi bili pozabili na proslavo ogelnega kamna, tako se je mudilo. željam stoterih je bilo kon- čno zadoščeno z dovršitvijo stavbe. Dvajset let bo letos. Kako hitro je to minilo, kaj ne. In kaj, ko bi vsega tega ne bilo. Koliko zabav, iger in drugih različnih prireditev se je vršilo v tem poslopju. Naša mladina mora slediti temu 20 letnemu delovanju, da bo možna nadomeščati vrzeli, ki bodo kmalu nastajale v vrstah delovnih moči. Zato so važne spremembe vredne, da jim posvečamo tem več pozornosti v teh prehodnih letih na letnih zborovanjih. Za direktorij: M. I. Lah V času zabav Euclid, O. — V času predpu-sta in zabav se nahajamo. Razne grupe in skupine se zbirajo v dvoranah, da praznujejo in obhajajo spomine svojih dedov in pradedov. Predpustni čas je nam Slovencem ukoreninjen. Vsak se spominja svojih mladih let, kako je, ali so "fašnika" obhajali, pa najsi je bilo na deželi, ali v mestu. V vsaki, še tako mali gorski vasi, čeprav je bila odrezana od večjih, so praznovali pusta po svojih starih običajih, ko so praznovali božič ali veliko noč. Posebno fantje smo imeli navado, da smo vlekli ploh in napravili ženina iz slame, kjer se je ženitovanje izjalovilo. Bilo je dovolj zabave in kratkočasja v tistih časih. Da pa ne bomo pozabili na naše stare običaje v predpustnem času in da se bomo prav tako ali pa še bolj imeli v deželi svobode, kjer ne pazijo na nas kaj se sme in kaj se ne sme, je društvo Cleveland št. 126 SNPJ sklenilo, da priredi svojo 29. obletnico na 14. januarja v SND na St. Clair Ave. in to v avditoriju, kjer bo prostora dovolj za naše člane in članice ter vse prijatelje vesele družbe. Za plesaželjne bo skrbel Frank Jankovičev orkester. Vsakovrstnih dobrot bo na razpolago, kakor kokošji paprikas, turški knofi in drugo, kar pa ne sme vse v javnost. Zato vabim cenjeno občinstvo od blizu in daleč na to prireditev. Da se gotovo vidimo ! John Gabrenja, tajnik s -o- Ne obupaj! Tako je ime sprevoigri, ki jo vprizorijo naši/"Slavčki" v nedeljo 15. januarja 1939. Skoro bo pet let, kar je bil ta mladinski pevski zbor ustanovljen. V Clevelandu je bil prvi izmed vseh, ki sedaj obstojajo, čeprav želim mnogo uspeha vsem ostalim zborom na tem polju, se čutim dolžnega, da posvetim vefc pažnje "Slavčkom," ki jo zaslužijo kot mladi pionirji. Pred vsem gre gotovo priznanje za ustanovitev pe-vovodji g. L. Semetu. Z njegovim trudom so se povzpeli v tako višino, da zamorejo podati svoje znanje na odru kot večji, starejši izvežbani pevski zbori. Težkoče z mladino so pred vsem pri začetku, radi izražanja slovenskih, maternih besel. Kajti naša mladina je takorekoč popolnoma amerikanizirana, ker ima v ljudski šoli le angleško jezikovno nalogo. V spevoigri "Ne obupaj" se vrstijc doživljaji nesrečne vdove in njenih otrok. Večjo vsebino gotovo kdo drugi napiše. Ne obupaj tudi ti, mladinski pevski zbor "Slavčki." S pevovodjem g. L. Semetom na čelu bodite prepričani, da nobenemu kulturnemu društvu ni z rožicami postlano. Isto ne posetnikom, ki prihajajo na vaše prireditve. Saj je končno le vse za ljubezen naše materinščine in zavednega (delavstva v tej novi domovini. Zategadelj vljudno vabim vse ljubitelje naše mladine k tej lepi priredbi in s tem pripomorete do boljšega uspeha in večjega veselja za nadaljevanje vzgoje naših krasnih slovenskih pesmi. Na veselo svidenje v nedeljo ob treh popoldne v SND na St. Clair Ave. Cena vstopnini je samo 35c. Joseph Trebeč m di: t>r do, JANUARSKA ŠTEVILKA j * "NOVEGA SVETA" Koncem tega tedna izide jamarska ali prva številka druge£| letnika "Novega Sveta." Izšla s sledečo vsebino: "Ob novem letu." — "PreglI (raznih poditičnih dogodkov.)' Josip Šimenc: "Okultizem, wMf umizem in spiritizem" (zanim^1 razprava o oklističnih pojavil1'1 — "Rev. M. J. Butala" (živJjj njepis). — J. černe: "Sveti A*. jq broz" (zgodovinska črtica), 'ij^ J. M. Trunk: Tihe ure: "Vse* g£ nič" (premišljevanje). — J. ^ ne: "Prvo leto v službi" (zanii"' va črtica). — J. M. T.: "Iz M* j gn ve" (rastlinstvo). — Ivan ZO'K man: "Vrabec" (pesem). — ha venski pijonir" (opisovanje S'1 Je vencev v Jolietu). —J. J.: "Si*, ča te čaka ..." (črtica). — tek, to je demant" — "Dom zdravje" (poučni zdravstvi ty članki in važni nasveti za dinjstvo in dom). — "Zahval laz." — "Dve črti ob Reni" T. Brdar: "Velika ljubezen" ('|ga] man). |0tr * * * {. • J n Za drugi letnik je nekaj l|da sebnega to, da bo prinašal "^Sk časa zelo zanimivo razpravo |reg pod peresa veleč. g. Josip Ši>l!; so\ ca, kanonika in urednika ljuba v Ljubljani o "Okultiz% mediumizmu in spiritizmu." Jji]^ ljudi je že videlo v gledali5' ]j ali kje drugje hipnotiziranje fJna^ nih oseb. Mnogo je že vsak jpr{ o "spiritizmu." Pa vendar j gi niso še nikoli slišali ka^' pojasnila in razjasnjenja 0 vprašanjih. "Novi Svet" bo našal več mesecev razpra^ tem izpod peresa odličnega učevatelja teh predmetov, s terimi se bavi že nad 20 let. bo pridobil s to razpravo na nju c teh predmetih. V tem drugem letniku ga Sveta" bosta zastopana dva odlična slovenska zdraV1 Dr. R. P. Zaletel bo objavlja1' nimive članke o raznih tel boleznih. Dr. James W. pa bo pisal o zobozdravstv' vsaki številki to leto. Kuhinjske recepte so P1'1' vile za celo leto strokovno jene slovenske kuharice. Poleg tega bo list prina*" vsaki številki še drugo ra vrstno zanimivo berilo. V K0, vsakega Slovenca je, da sitJ nimivi list naroči in ga Č0' "Novi Svet" stane za celo $2.00; za Kanado in inozeP1.. ?8.00 na leto. Naročnino V; P' tU if jema uprava in zastopniki "■jI ga Sveta" po naselbinah. uprave je : "Novi Svet," lg4 c Cermak Rd., Chicago, 111. |strjc K, o-- | inra, v' n ta ■ in B ]ii. j vbij Na] h Kjp "T del Je. Do in , bec In *ad «air Pa to , k setn Ni zor6 bil. hzi "tin ter *led ti-I da clob( HaV£ Nč H Oče Dionne protesti radi obiska kralj3 Callander, Ontario, 11' , f arja. Oliva Dionne, oče zl1, kanadskih petork, se je v , dveh sodnikov in enega od\'e . podal v Ottawo, kjer je se»' l "K > > °Jil AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY IS, 1939 . i jfsaaanttmttmur žuti id Po nemSkem Izvirniku K. Maya wf^^:^u»mi«nmt»:H»numummuummmmm in hišo Dži" 51/ ail Mamraša, oskrbnika šej- gK Hahmud Kansurja. Živel SiJ v Se in njegova gostoljubna f a tudi. Spoznala sta nas nnain sPet gostoljubno ponu- in dil v«! ~jja Prenočišče. Radi smo os-> časa je bilo dovolj in pre- do^ni Sm° bili' da sm0 dobro" ^amraša nismo niče-* d°živeli, kar bi bilo vredno .peniti. Jezdil sem s Halefom p[ciaAJeg0Viln sinom spredaj in 4skrhC Za nami Šele HaddedinL o \ res ° sem Pazil na sledove in 0% ni8mo nikogar Srečali, ne 54da rtaŽnika ne Prijatelja. To-z40 udi zvedeli nismo ničesar %Ut°,nošajih med tamošnjimi jjl;j. Eskimi rodovi. Pa zanaša-irfnaj10 Se> da bomo lahko pri Mpra^T Prijatelju Mamrašu po-nit uVl I> kar smo zamudili. tfalef 0 )P! iV« rt s* P. , t« le» sinu je spotoma svojemu ^ niorebiti že stotokrat je ^npoved°val naše doživljajo ; Pripovedoval in le- becSllk°Vito' kakor zna le Ara in Je znal pripovedovati, živo ki s svojo živahno domišljijo ren/ Sv?Jem slikovitem, pe'it-ra(j Jeziku. Celo sam sem ga sair, P°Slušal- Da J'e naslikal Pa e&a Sebe za polboga, mene 410 snearedil kar za celega boga, w razume samo po sebi. s&m k8^ Kara ben Halefa ^ Ni . J prvi dan vzel v šolo. fcv" ?enil od niene, silno pobil T-y!n ukaželjen učenec je rif1 Pazit;Cil Sem ga' kako treba stiiii' glasove divjine, pu-ter 6 in Sozda in na sledove ^ ti K"f tf 101 slej mu kazal, kako je treba brati in razume-da }JoZe prvi dan sem spoznal, dober lz njega kedaj še zelo tieg0 "eduin, vsekakor boljši, Havn ,S° njegovi sorojaki, ki se Pfe 4 V: niero nomada-pastirja ne povzpnejo nad po- JUbil me sem ga in tudi sam laria Jtt Je imel zelo rad, ni [»W^e imenoval ko amm, Vso dušo oklenil. Tudi ga dru ic, ^rašuSm° bili Prvikrat pri Ma-Vi ^ ' sem zvedel, da ne ži-Pa + ^žiafov v soseščini, .in HUdi Bebbehov ne. Džiafi si niso prijate JI dr" ,etif bli-4C'.pa da se je naselil tam tiaj(Ji/4n\rod Bulba iz Perzije, bil0 t.Jejši roparji, kar jih je H. 7^tikrat v kurdijskih go- u>Hakrto da so se -'im Džiafi Iti s svojimi čredami. "I, ko je bilo še tistikrat. % Bebbehi?" sem vprašal. o letos svoje pašni- "Med ^ >ovje Perzijsko mejo in go Zagros." Si°rej niti ne daleč od tod! del ftttl°rebiti zadnje čase vi-ebbehe kje tod v bliži- "T «»i»»nii!»ii»»t»»»»»!i»Kn!»»niiin>i»ni»>»»iiiii»n»uiin»»»»»»i»i»»:» •JOŽE GRDINA: po širokem svetu mmt»»»i»n:i»»»m:»»i»tn»»»miwwtnm:»iiiKt»m»»tnii»n»ntuuuuwte ! 4 k nad ne' Pa dan hoda odtod \V k „_,vadno vsako leto ustavi h )leVcluno vsako leto ustavi i/ , "N; j dni četa Bebbehov." n1'1 Redno vsa- ja »: "Ob kakem času." "(N tfiln . ne motim, prav ob h In koliko jih pri-deset do dvajset v . ^je • 'ba;0.',e ^sti kraj, kamor Ja.io?" ikaj p°čenjajo tam?" v°jih 'Se* da obhajajo spomin rajnih." "Tako — ? Torej so tam ob Džali grobovi?" "Da." Slutnja me ni varala —! "Si že bil kedaj pri grobovih?" "Da. Prstene gomile so, v dolini Džale ležijo. Na gozdni višini pa stoji kamenita grobnica." "Tudi tisto si videl?" "Da. Dvakrat sem že bil pri njej." "Je dobro ohranjena?" "Zelo dobro. Le nekaj ka-menov so izluščili, da se vidi v notranjost. Pogledal sem v grobnico in videl truplo rajnkega. Ni strohnelo, le posušilo se je kakor egiptovska mumija. Dobro se vidi dolga, srebrnobela brada rajnkega." Ni bilo dvoma, — videl je grobnico Mohammed Emina in njegovo truplo, ki iz kakršnegakoli razloga še ni strohnelo. "Ali veš, kdo je rajnki?" "Točno ne vem. Ko sem bil lani zadnjikrat pri grobnici, je bil obraz rajnkega že ves posušen in koščen. Pa zdi se mi, da je tilti častivredni starec, isti šejh, ki je bil pri meni na obisku." "In prav si zasodil! Mohammed Emin je, šejh Haddedi-nov. Tale bojevnik," sem pokazal na Amad el-Gandurja, "je njegov sin in naslednik. Poznaš ga, bil je tistikrat z nami v tvoji hiši. Prišli smo po dolgih letih, da počastimo grob rajnega šejha. Ali tudi drugi ljudje tod o-koli vejo za šejhov grob?" "Da. Ljudje romajo k šej-hovemu grobu. Cul sem pripovedovati, da je rajnki padel v boju z Bebbehi, mnogo da jih je pobil, nazadnje pa je podlegel, preveč jih je bilo. Pokopali da so ga njegovi ljudje na hribu, spodaj ob reki pa da so grobovi padlih Bebbehov." "Tudi to si prav čul. Povej, ali tudi Bebbehi vejo za šejhov grob?" "Seveda." "Čudno, da se groba še niso dotaknili —!" "Kaj si misliš, effendi —! Bebbehi so sicer tatovi in roparji, pa tudi pravoverni muslimani. In noben pravoveren musilman ne bo onečastil groba, pa če bi bil tudi grob najhujšega sovražnika. Prerok je tako dejanje najstrožje prepovedal. Pa povej, effendi, ali si bil poleg, ko je padel šejh?" "Seveda sem bil. Tudi tile moji tovariši so bili poleg." Pokazal sem na Amad el-Gandurja, na Halefa in na Angleža. "Ali smem zvedeti, kako je bilo? Moj gost je bil, tisti častitljivi šejh, zanima me, kako se je zgodilo." Tedaj še je koj oglasil Ha-lef. "Gospod, ali smem jaz pri-povedati? Poleg sem bil, vse natančno vem, tudi tisto, kar se je zgodilo, ko si bil ti v nezavesti." Porabil je priliko, da se je lahko postavil s svojimi govorniškimi zmožnostmi. Tudi tisti večer nam je dobri Mamraš postregel kakor prvikrat in udobno smo spali, kakor že dolgo ne. In kakor prvikrat smo tudi topot bogato obdarovali njega in ženo, pri čemer seveda sir David Lindsay tudi ni skoparil. V nekaj urah smo dospeli v dolino, ki leži med gorovji Za-gros in Auroman. Po njej drži slovita cesta, ki veže Sulej-manjo in Kermanšo. Prebred-li smo reko Garran, jezdili ob njej dalje in prispeli drugi dan k Džali. Tu sem so potem romali IX. so vse sv. maše opravljene mnogi pobožni romarji ter se z zaupanjem obračali do Žalostne Matere božje in zgodili so se razni čudeži, nekaj prav očitnih. Zlasti eden je, ki se ga ne da razlagati naravnim potom ter se ga mora priznati kot čudež. Gregor šive iz Prevalja je na stara leta oslepel, ter bil tri leta popolnoma slep. V tem žalostnem stanju je mož zaupno prosil Marijo, ter obljubil, da če mu zopet izprosi vid, da bo vsak dan molil sv. rožnive-nec in da bo šel vsakikrat na Žalostno goro, kadar bo ondi maša. Mož se je odpravil, da gre na Žalostno goro. Ker je bil pa popolnoma slep, je siromaka peljala ob palici neka deklica. Ko sta prišla pred oltar, je mož zaupno molil in za-eno ponovil svojo obljubo, ki jo je že prej storil. In glej: slepi starček je popolnoma iz-pregledal, ter se sam ves vesel vrnil na Prevalje. To nenavadno ozdravljenje se je zgodilo leta 1732 ter ga je on potem z prisego potrdil. Priča tega čudeža so bili Prevaljčanje in pa drugi rojaki, ki so moža poznali ko je bil slep in ga poznali potem, ko mu je bil na čudežen način vrnjen vid in ta mož je še več let potem natančno vršil svojo obljubo v zahvalo za zopetni vid. Potem so se drugi čudeži, ki sicer nimajo cerkvenega potrdila, a so dovolj jasni kot je dovolj jasen gori navedeni čudež. Koliko jih pa je, ki ve zanje samo Bog in pa Žalostna Mati božja in pa dotični, ki je bil uslišan, za kar je prosil. O tem pričajo tudi razna darila cerkvi, katere so prinesli ljudje" v zahvalo za prejete milosti. Leta 1740 je dobila Žalostna gora izredno svetinjo. Kartu-zijanski menihi v Bistri so prejeli iz Rima truplo sv. mučenca Jukunda, katero so potem izročili Marijinemu svetišču na Žalostni gori, kamor so jih prepeljali z veliko slovesnostjo. Telesni ostanki sv. Jukunda so na oltarju sv. Križa v posebni stekleni skrinji, v kateri se vidi celo truplo svetnika oziroma kosti, ki so zložene tako, da se vidi vse okostje, ki je oblečeno v drago z zlatom in srebrom vezeno obleko. S truplom sv. Jukunda je prišlo iz Rima tudi pismo, v katerem je pisano, da so te svetinje iz rimskih katakomb. Truplo sv. Jukunda, nad katerim je trpeči Zveličar na križu, si more ogledati sleherni, ki obišče cerkev na Žalostni gori. V tej cerkvi je tudi zna- na velikem oltarju obdarovane z popolnim odpustkom. Cerkev je zidana v podobi križa, ter je cela stavba dolga 26.95 metrov, široka pa 17.88 metrov, in je le nekaj centimetrov krajša, pa nekoliko širša kot pa župna cerkev sv. Vida. V cerkvi je pet oltarjev. Glavni oltar je posvečen Mariji Sedem Žalosti. Posvetil ga je prvi goriški nadškof Mihael grof At-, trtns 13. avgusta 1752. V tro-nu je Žalostna Mati božja z sedmerimi meči v srcu, ter je oblečena v dragoceno svileno obleko; ob velikih praznikih jo preoblečejo v še bolj dragoceno obleko; v postnem času je oblečena v črno. Na vsako stran Marijinega trona sta po dva angelja z orodjem Kristusovega trpljenja. Tako izgleda Mati božja res kot Kraljica mu-čencev. Pod velikim oltarjem, ki je nekak božji grob, pa počiva mrtvi Jezus. Marsikateri romar, ki pleza okrog oltarja, se rad skloni pod oltar, ter poljubi v grobu ležečega Odre-šenika. Za. oltarjem visi sedem srednje velikih tablic, na katerih so slike, ki predočujejo sedem žalosti Marijinih. Pred oltarjem je prav lepa obhajil-na miza, ob kateri je bilo obha-janih že tisoče in tisoče romarjev. Saj je za velike praznike, zlasti za cvetni petek in pa Bin-košti prišlo na Žalostno goro po več duhovnikov, ki so često spovedovali pozno v noč in potem zopet rano v jutro. V kapeli na desni strani je oltar posvečen sv. Brunu, ustanovitelju kartuzijanskega reda, in apostolu sv. Jakobu starejšemu. Oltarna slika, delo V. Metzingerja, predočuje oba svetnika ko zreta na nebo, v katerem je sv. Trojica. Na vsako stran oltarja sta velika kipa : sv. Katarine in sv. Barbare. Med tem in pa glavnim oltarjem je oltar sv. Križa, kjer je skupina: Jezus na križu, pod križem pa Devica Marija in sv. Janez. Pod to skupino steklena skrinja z ostanki sv. Jukunda. Oltar v kapeli na levi strani je posvečen sv. Janezu Nepomuku, mučencu spo-vedne tajnosti, in pa agelju varhu. Oltarna slika predočuje sv. Janeza Nepomuka, ko kleči na oblaku, v rokah pa drži jezik, znak njegove molčečnosti in pa nestrohnjenosti. Ko je strohnelo svetnikovo truplo, je ostal jezik povsem svež. Spodaj levo od svetnika je angel j z otrokom, zgoraj levo Mati božja z Detetom v naročju; vi- stran oltarja sta velika kipa papežev sv. Gregorija in sv. Urbana. Poleg te kapele nasproti oltarju sv. Križa je priž-nica. Peti oltar, ki je na desni strani v žagradu, je posvečen Žalostni Materi božji. Nad obema žagradoma sta kora. (Dalje prihodnjič) Roosevelt je še vedno za več zrakoplovov Washington, 12. januarja. Predsednik Roosevelt je poslal kongresu danes poslanico v kateri govori o narodni obrambi Zed. držav. V poslanici zahteva, da dovoli kongres $435,000,000 za ojačenje armade. V tej svoti je vključenih tudi $300,000,000 za nove vojaške zrakoplove. Ameriška mornarica ima danes 2,400 zrakoplovov, dočim jih posleduje armada 2,550. Roosevelt želi, da ima vsaka edinica vsaj 3,000 prvovrstnih vojnih letal, kar bi zadostovalo za Ameriko. menita svetinja sv. Križa z po-1 še gori pa odprto nebo z ange-trdilnim pismom ljubljanskega I lji. Spodaj na desni je prizor škofa Feliksa grofa šrotenba-ha. Tudi v Rimu so se zanimali za to božjo pot in papeža Benedikt XIV. in Pij IX. sta ob-darija to cerkev z mnogimi odpustki. Po odredbi papeža Pija iz mučeništva sv. Janeza Nepo muka, ko so ga na ukaz nem škega cesarja in češkega kralja Vaclava IV. vrgli v valove Vltave v Pragi. Oltarna slika je Metzingerjeva. Na vsako MALI OGLASI SPECIALS Friday - Saturday No. 77 Quality Salad Oil (in bulk) gal. .. .79c Campbell's Pork and Beans, 3 lib cans .. .20c Gold Cross, Lion, Borden's iMlk, Tall can............6c Palmer Matches, 6 box Carton .......15c Climalene, 2 Large boxes .............35c Fresh Swift's Weiners lb...........:....19c Fresh Swift's Big Bologna Jibf,........15c Fresh Swift's Pork Sausages, lb........19c Fresh Swift's Smoked Sausages, lb........25c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. Cene globoko znižane! Hiša naprodaj, 5 sob, za 1 družino, 3 sobe spodaj, dve zgoraj, 'fireplace, kabinet. Blizu Grovewood Ave. Cena $3,600. Hiša za 2 družini, 10 sob, blizu E. 140. ceste, cena $4,200. Takoj 10 odstotkov. Hiša za dve družini, moderna, 10 sob, blizu Euclid Beach, cena $6,950. Se proda ali zamenja za hišo za eno družino ali dve. Hiša;, zidana, dve prodajalni, troje stanovanj, 5 sob vsako, štiri velike garaže, ob glavni cesti v Collinwoodu. Cena $13,500. S. Rogulich 1042 E. 176th St. Tel. zvečer KE-4863-J. (11) V najem se dajo štiri sobe, kopališče, garaža. Vpra-šajte na 6424 Spilker Ave. (11) Farma naprodaj tri milje od Painesville, ob cesti 86. 50 akrov fine zemlje, gozd, nekaj trte, 2 konja, dve kravi, 10 ton sena, koruze, ovsa, pšenice, krompir. Vse potrebno far-marsko orodje. Dober hlev. Hiša je ob tlakani cesti. Vprašajte pri Steve J. Lučič, 8104 St. Clair Ave. (11) Naprodaj je hiša, v kateri se nahaja trgovina in stanovanje za štiri družine. Cena samo $5,500.00. —Hiša za 6 družin na 60. cesti. Cena $5,500.00. — Dve hiši na 74. cesti, cena $6500. — Hiša za eno družino na Kempton Road. Hiša na E. 93 St., lot 70x 175, cena $4600. — Hiša za eno družino na E. 174 St., blizu bulevarda, cena $6200. — Jack Tisovec, 1366 Marquette Rd„ Tel.: ENdicott 4936. (H) Domače klobase Riževe in krvave, 7 za 25c, iz prešičje drobovine. So tako dobre, da jih morate jesti. Le hitro pridite, da dobite dobro blago. Imamo tudi mesene klobase, prav suhe ali malo bolj sveže. Prav nizka cena. Pošiljamo tudi po pošti. Se priporočamo. Victor in Josephine Košič 951 E. 69th St.' Tel. EN-2758. Hranite denar! Solata, glavice, ......... .............7c Banane, ft...............................5c Kidney beans, kanta, ..............5c Oxidol, velike, ........................18c Domino sladkor, 25 ft.......$1.15 Red Star moka, 241/0 lbs.....81c Cottage ham, ft. . .................29c Suhi butts, ft.........................25c Pork chops, iz srede, ft.........23c Pork chops, od konca, ft.......13c Govedina za juho, ft...............13c Očiščene kokoši, ft...............27c Se priporočam vsem gospodinjam ! Louis Oswald 17205 Grovewood Ave. VABILO TONETOM! Vabim vse Tonete in Tončke ter prijatelje na KOKOŠJO VEČERJO v soboto 14. januarja. Postregli bomo s finim vinom, vsakovrstnim žganjem in šumečim pivom. Igrala bo dobra godba. Se priporočata za obisk Mr. in Mrs. Anton Petkovšek 985 Addison Rd. Tel. HEnderson 4893 Odda se soba za enega fanta, lahko tudi s hrano; vhod zase. Vprašajte na 1083 E. 67th St. (12) CIMPERMAN'S Market 1115 Norwood Rd. Saturday Jan. 14. Milk, Lion, Gold Cross,, tall can_____6c Whole Beets, No. 2VZ,____________10c Campbell's Tomato Soup, 3 cans_____20c Lima Beans, 2 lbs. . 15c Big Oxydol, 2 bosses 37c Laundry Soap, 6 big bars_______^__19c Hiša v najem sama za sebe, osem sob, jako čedno stanovanje, vse prenovljeno, vse udobnosti v stanovanju. Hiša se nahaja na Garfield Ave. in 100. cesta, št. 10,000. Vidi se lahko po 5. uri zvečer ali vprašajte na 1041 E. 74th St. Tel. HEnderson 8667. (10) * I)ve sobi se oddasti v najem za žensko ali novoporočence. Vprašajte na 1187 E. 61st St. (10) POUK V ANGLEŠČINI Začetnike in druge PRIVATEN POUK Frances Zverina, 310 Citizens Bldg. CHerry 4050. (Jan. 16. 13. 30. Febr. 6.) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. G01C St. Clair Ave. Telefon; ENdicott 31X3 Ignac Slapnik, si CVETLIČAR 0102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 raiPU-CRCAMtD 91* KT shortening STAYS SO FRESH AND SWEET Najhitrejši ameriški dirkač danes, slavni Seabiscuit, ki je zasluzil svojemu gospodarju leta 1938, $180,395. Vsega skupaj je pa že zaslužil v dirkah $340,480. Pozor! Lepe mlade grahaste kokoši, 4-5 ft. težke po 30c ft, sveži vampi 12c ft, govedina za juho 16c ft, male suhe šunke 20c ft, teleti-na za filanje 18c ft, teletina za pohanje 28c ft. Lepa in velika zaloga mlade prasetine po 22-24c ft. Najboljše jetrne in krvave klobase po 6c komad. Domače kislo zelje 6c ft. Lepa zaloga do ma soljenega in prekajenega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. — Anton Ogrinc, 6414 St. Clair Ave. Spry, 1 lb.________18c Spry, 3 lbs._______51c Large Rinso, 2 boxes 39c Large Lux and 1 bar Lux Soap both---22c Life Buoy Soap, 3 for ___________17c Lux Toilet Soap, 3 for________"____17c Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Ave. HEnderson 3113 DOBEfe PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Se priporočamo F. J. Cimperman J. J. Frcricks SLOVENSKO PODJETJE BUSS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva-Pokličite KEnmorc 0808 2£290 ST. CLAIR AVE. OBLAK FURNITURE TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNI NOGAVICI ■ut T palal mlati. PtilliUH tudi p« »oiti. Mandel D rac Co. 18701 Waterla* Rd. Cl.T.laa«, •. MANHATTAN Clearance Sale January 9th to January 21st SHIRTS PAJAMAS $2.00, now. _ _$1.65 2.50, now___1.85 3.00, now___2.15 3.50, now___2.65 $2.00, now___$1.65 2.50, now___1.85 3.50, now___2.65 FRANK BEL A J MEN'S WEAR 6205 St. Clair Ave. I S3 29. obletnico obstoja s plesom in domačo zabavo priredi DRUŠTVO CLEVELAND ŠT. 126 S. N. P. J. v soboto večer 14. januarja 1939 V AVDITORIJU S. N. DOMA NA ST. CLAIR AVE. Igra orkester Frank Jankovič Vstopnina 25c Vljudno vabi ODBOR. delničarjev in društev delničarjev korporacije Slovenski Delavski Dom 15335 Waterloo Rd., Cleveland, O 26. JANUARJA, 1939 v avditoriju SDD, pričetek ob osmih zvečer Direktorij Slov. Del. Doma. Hajduk in Klarisa sta sreč- činom? no prišla do kleti, a tu poka-; že ona na železna vrata in mu šepne: —Za temi vratmi je mati Ana! Ključ je še pri meni. —Hitro, sestra! — odvrne Kara Ahmed. — Odkleni vrata in jo reši, jaz pa grem med tem v samostan, da naredim svoje. Sestra Klarisa ga je hotela pridržati, a on se ni oziral na njo. Ni mu bilo težko »najti celico predstojnice. Zagrabi za svoje bodalo in odpre vrata. Tiho stopi v celico in pogleda oprezno na okrog. Predstojnica ni spala v svoji postelji. Sedela je na stolu ter najbrže čakala na prihod vojske, a med tem je od trud-nosti zaspala. Kara Ahmedove oči se zabli-skajo. Dvigne svoje) bodalo, potem pa pusti roko in pomisli: —Ne ubijaj slabe žene! To ne bi bila kazen za njo, če bi v spanju umrla. Naj ve, kdo je prišel k njej. Vrže se na njo in jo zveže. Tedaj začuti, da se ga je nekdo dotaknil. Kclo ga ovira, da se maščuje? Orožje mu pade iz roke, ko je zagledal častito in visoko ženo. Bila je sestra Ana. —Kaj to delaš? — reče ona in pokaže na bodalo, ki je ležalo na tleh. —Ali hočeš, da naprtiš na svojo dušo ta strašni greh? Ali jo hočeš ubiti? —Maščevati se hočem! — odgovori on. — Ne sodi me, Častita mati, ti ne veš, kaj mi je storila. Sestra Gabriqla, ki se je o-nesvestila, ko j k naenkrat zagledala razbojnika, odpre sedaj oči, a ko je poleg Ahmeda zagledala prejšnjo predstojnico, ji je bilo takoj jasno, da bo umrla. Ali ona ni poznala svoje sovražnice. Hajduk jo mrko pogleda, pobere bodalo, da ga ji zabode v prsa. Sestra Ana pa prime besne ga hajduka za roko in reče: —V moji prisotnosti, nesrečnik, ne smeš storiti zločina! —Zaslužila je smrt! —' za vpije Kara Ahmed. — Zaslužila je desetkratno smrt! In četudi ji jaz oprostim, častita mati, ti jo moraš obsoditi, ker te je težko užalila. —To, kar je storila meni,— odvrne slavnostno mati Ana, to ji oprostim. —Da ostane torej pri življenju? —Ostala bo ne samo živa, ampak tudi predstojnica tega samostana. —Ah, ti si svetnica! — vzklikne hajduk, pripogne se in ji poljubi roko. —Poznam te, človek! — reče ona. Večkrat sem ti že dala svoj blagoslov. Ali mi boš sedaj to tako plačal, da hočeš kljub moji prepovedi oskruniti samostan z groznim zlo- VLOGE v'tej posojilnic so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Wasliing-. | ton, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. «235 St. Clair Ave. HEnd. 587U Kara Ahmed molči. Samo njegovo globoko dihanje je kazalo, kako se bori sam s seboj. On je bil človek, ki je znal sovražiti in ki ni mogel tako lahko oprostiti, ako je čutil željo za maščevanjem. A mati Ana ga je pogledovala s tako blagimi, jasnimi očmi, da se ji ni mogel upreti. Vrže se na kolena, poljubi njene noge in reče: —Tvoja volja naj se zgodi, svetnica! Blagoslovi me! Mati Ana se pripogne, položi svoje blede roke na njegovo glavo in tiho reče: —Bog te naj blagoslovi, sin in n£%j ti vedno pomaga! Tedaj skoči Kara Ahmed, zgrabi za svoje bodalo in reši sestro Gabrielo njenih vezi. Rešena je bila, ali ni se mogla dvigniti — tako zelo se je prestrašila. Tedaj se obrne k njej ses tra Ana, kateri je ugrabila čast, ki ji je grozila z živi je njem in katero je vrgla v pod zemno ječo. Toda iz njenih besed ni zve nela jeza, niti sovraštvo. —Odpuščam ti, sestra Ga briela, kar ni mi storila! Ni se ti treba bati, da zopet želim postati predstojnica tega sa mostana. —Ostani to, kar si, a Bog ti naj pomaga v tej težki tvoj službi! Samo to zahtevam oc tebe, da mi dovoliš oditi iz sa mostana. —Pojdi! — reče sestra Ga briela. — Ne bom te zadrževa la. —Naj samo poskuša — mrmra hajduk. —Poiskala bom tiho prebi vališče — nadaljuje mati Ana ne oziraje se na hajdukovo pripombo. —Zbogom, sestra Gabriela Ona prikima z glavo in po nosno kot kraljica zapusti ce lico. Kara Ahmed gre za njo. Čim so se za njima zaprla vrata, skoči predstojnica, stisne pesti in ljuto zakriči. —Ce bi vojaki pravočasno prišli, drugače bi set pogovorila z njima. Jeza je nakazila njeno lice, a iz oči ji je sijal srd. Na hodniku ju je pričakala sestra Klarisa, ki je brezupno prosila Boga, da prepreči vsak zločin, da tudi ona ne bi bila sokrivka s tem, da je temu človeku pokazala pot v samostan. Sestra Ana pristopi k njej in jo objame. —Odidem iz samostana, dete moje! — reče ona. — Osta ni mi zdrava! —Kaj, častita mati! — vzklikne Klarisa in zatrepeta. — Oditi hočete, jaz pa naj tukaj ostanem nezavarovana, izročena volji in maščevanju te krute žene? —Tudi jaz hočem iti z vama. —Ne smem te vzeti s seboj • odvrne bolno mati Ana — pregrešila bi se proti samostanskim predpisom. Jaz sem svobodna, car sam je tako naročil, jaz grem lahko kamor-coli hočem, tebe pa veže sve-a prisega. —Ali naj tukaj propadem? — reče mlada redovnica. —Ona ima prav, častita ma-i — reče Kara Ahmed. — Niti ne veste, da sem jo jaz rešil iz stolpa, kjer je visela na križu, kamor jo je privezala ta kruta žena in izpostavila strašnemu mrazu in viharju. Mati Ana se zamisli. —Dobro! Pojdi z menoj — reče ona. —Na katero stran gremo? — vpraša Klarisa, a v očeh se ji zaiskrijo solze. — Ako nameravaš v Petrograd, ne morem s teboj, ker sem nekoč prisegla, da se nikdar več ne vrnem t glavno mesto. —Moja pot me ne vodi v glavno mesto — odvrne mati Ana, — ampak v stari dvor, zapuščen in na pol porušen, katerega sem si izbrala za svoj dom. —Ta se nahaja nekoliko ur oddaljen od Petrograda in mi preostaja kot zadnja moj'a last, potem ko mi je država vzela vse, kar sem imela. Ali | vek! hočeš iti z menoj, Klarisa? Ali opozoravam te, da bo tam še bolj samotno, kakor pa v sa mostanu. —Grem s teboj, častita mati ! Vedno želim biti pri tebi! — odvrne Jagodkinova hčer. Prejšnja predstojnica obja me mlado redovnico. Kara Ahmed si obriše solze iz oči. Zakaj je jokal? Niti sam ni vedel. Zazdelo se mu je, da je hu doben in podal, kot je bil nekoč. Te dve ženi sta mu poka zali, kako globoko je padel. —Sedaj pa bomo odšli reče mati Ana, — sicer bi nas zopet mogla zadeti kaka nesreča. —Sestra Gabriela je žalibog kruta in hudobna. Ni dvoma, da je poslala v Moskvo po vojsko, a čim ta pride, poslala jo bo za nami, da nas preganja. —Kje bomo prebili noč? vpraša Klarisa. —Pri meni, —- reče Kara Ahmed. — Moji šotori niso daleč od tukaj. Četudi vam ne |. bom mogel nuditi udobnosti, boste vsaj na varnem. — Ne prepstane nam nič drugega, — reče sestra Ana, — kot da sprejmemo to po vabilo. Ahmed je bil ves srečen Veselil se je, da bosta obe ženski prišli k njemu, razen tega pa se je tudi nadejal, da bo iz-molila častita mati nekoliko molitev za njegovo mrtvo ženo. Vsi trije so pohiteli iz samostana. Še enkrat se redovnici obja meta in gresta za Karu Ah medom, ki je stopal naprej in jima kazal pot. Bila je temna, tiha noč. Ahmed gre z njima v gozd in tako so se polagoma premikali naprej. Pot je bil nevaren, ker so neprestano šli po robu prepada. Vsaki korak jih je lahko privedel v smrt. -Tako ne gre naprej! — reče Kara Ahmed. Preveč stav-Ijamo svoje življenje na kocko. Mislim, da se nahajamo že v bližini mojih šotorov. Zažvižga nekolikokrat, a čez par minut se že zasliši šume nje v gozdu. Izza dreves se pojavijo bradati ljudje, držeč baklje v rokah. -Ali si ti to, kapetan? — vprašajo oni. —Jaz sem! Posvetite nam! ■ odvrne on. Razbojniki gredo naprej, obe redovnici pa sta sedaj lah-<0 prišli do šotorov, ki so bili postavljeni na nekem klancu. Na velikih blazinah so leža-e žene, otroci, dečki, deklice, mladeniči okrog velikega kot-a, iz katerega se je duhal onj pečenke. Nekaj ciganov je kartalo, drligi so kadili in se pogovarjali s svojimi ženami. Predstojnica in Klarisa sta stale nekaj časa nepremično in gledale ta čudni prizor. Kara Ahmed pripelje obe ženi k ognju in da za njiju razprostreti blazine. Kmalu jima prineso večerjo in obe izmučeni redovnici pričneta jesti. » Po večeri Klarisa kmalu zaspi. Kara Ahmed pristopi k sestri Ani in ji reče: — Vem, da rada pomagaš siromaku in revežu. Ali hočeš pomagati tudi razbojniku? Ali hočeš pristopiti k odru moje mrtve žene in pomoliti za njo? — Odpelji me Ahmed, — odvrne redovnica. Predstojnica je stopila k vozu, na katerem je ležala roža od Teherana, a takoj zapazi, da je še nekaj življenja v njenem telesu. Kara Ahmed trepetajoče poklekne. —Zberi >se, Kara Ahmed, — reče sestra Ana. — Bodi člo- —Ti ne veš, častita mati, kaj sem izgubil! Brez nje postanem še strašnejši, kakor sem bil do sedaj! Tedaj je opazil, kako je zatrepetalo telo njegove žene.— Ona odpre oči in se počasi dvigne. Kara Ahmed zavpije od veselja, ker je mislil, da se je dogodil čudež in da je njegova roža vstala od mrtvih. Mislil je, da je ta drhtaj znamenje, da bo ozdravela. Roža od Teherana ga objame in ga pritisne na svoje prsi. —Ahmed, — šepne ona, popravi se! Obljubi mi, da odslej ne boš več živel življenje razbojnika! Prisezi mi! RAZPRODAJA da se zniža zaloga ženski čevlji mere 5, 51/>, 7, 7i/o, 8 $5.00 in $6.00, sedaj $1.00 ženski čevlji $3.00 in $4.00 sedaj $1.55 ženski Čevlji $4.00 in $5.00 sedaj $3.50 Vabimo vas, da pridete in se prepričate o teh niz-.kih cenah, kjer prihranite $2 do $3 -___ Razprodaja bo samo malo časa od 13. do 21. januarja 10% ZNIŽANJE na vsem moškem obuvalu, deškem in ženskem. To velja tudi za obuvalo odraščujočih deklet otroški patent usnje sliperji $1.25 do $1.50 mere 3, 3l/o, 4, 4%, 5 in 5i/>, sedaj 55^ otroški patent usnje sliperji $1.50, $1.75 in $2.00 mere 5i/o, 6, 6i/2, 7, 7V2 in 8, sedaj 50^ ženski hišni sliperji z trdimi podplati ih gumastimi petami, vseh mer, $1.00, sedaj 89^ suhadolnik shoe 00. inc. 6107 St. Clair Ave. razprodaja na magic chef pečeh Regularna cena $149.50, sedaj samo_ $99.50 Regularna cena 109.50, sedaj samo.. 89.50 NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. ENdicott 3634 819 E. 185th St. KEnmore 6750 NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikojtt prijateljem in znancem tužno vest, da je po mučnj in zavratni bolezni Bogu vdan za vedno premim1 naš nadvse ljubi jeni soprog in oče FRANK KRALJ Pokojni je bil rojen dne 28. februarja leta 189' v vasi Spodnje Fužine na Dolenjskem. Preminul if dne 10. decembra ob 9. uri dopoldne ter bil položen k večnemu počitku iz hiše žalosti po opravljeni dušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Aye' dne 13. decembra ob 9. uri dopoldne na Kalvarij" pokopališče. Pokojni je bil član društva Carnio'8 Tent No. 1288, The Maccabees. Tukaj zapušča lujočo soprogo, šest sinov, štiri hčere in več vnuk"1 ter v stari domovini mater Terezijo Kralj. Dolžrtbst nas veže. da se iskreno zahvalimo vse"1 onim, ki so položili vence ob krsti blagopokojneg8 soproga in očeta. Našo zahvalo naj prejmejo sle" deči: Mr. in Mrs. Joseph Hegler, Mr. in Mrs. Fran'' Silki, Mr. in Mrs. Blaze Skully in sin, Mr. in M^ John Bojce in družina, Mr. in Mrs. George Fostei'1 Mr. in Mrs. Rafael Pust, Mr. in Mrs. Anton Kože1, Mr. in Mrs. Louis Hegler, Mr. in Mrs. Henry P° lock, Mr. in Mrs. Joseph Merhar, Grovewood Ave" Mrs. Emma Sayher in družina, Mr. in Mrs. Mai*0 Merhar, Mr. in Mrs. Anton Vidervol, The Wah°° Club, društvo Carniola Tent No. 1288 T. M. in venec prijateljev in sosedov iz Thames Ave. ter Tl>e Richman Bros. Employees Najlepšo in iskreno zahvalo naj prejmejo Številni darovalci za svete maše, katere bodo darova^ v mirni pokoj blage duše. Naša najlepša zahv; naj velja sledečim: Mr. in Mrs. Zernic, Miss Josephine Merhar in Hoden. Mr. in Mrs. Joe Zabu^' vec, Mr. in Mrs. Videmšek, Mrs. Sayher, Mr. F. ^ Vidervol, Mae Yartz, Mrs. Pauline Vidervol, W' James Vidervol, Mr. in Mrs. Bosnic, Mr. in M*5' Marko Merhar, Mrs. Anna Bregar, Mrs. Franci Bojce, Mr. in Mrs. Rose Swarths, Mr. Videmšek J1'" Mr. Frank Strumbel in družina, Mr. in Mrs. van, Mr. in Mrs. Frank Pire, družina Kromar, in Mrs. Joe Somrak, Mr. in Mrs. Louis Hegler, in Mrs. Henry Pollock, Mr. in Mrs. Bell, Mrs. V^ dermist, Josephine in Pauline Gorshe, Mrs. J. C&' nilogar, Mrs. Josephine Urankar, Mr. in Mrs. J0*' Hočevar. E. 67th St., Mr. in Mrs. Smrke, druži1"!3 Gorenc, Mrs. Angela Tekavec, Mr. in Mrs. Nooc^' Mr. Charles Klun, Mr. in Mrs. Hočevar Jr., Mrs. •>' Pust, Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. in Mrs. Jerma" Mr. in Mrs. Hegler, Mr. in Mrs. Frank Skully, žina Dimnik, Mrs. Mary Merhar, E. 66 St., Mr. '! Mrs. M. Novsak.-Mrs. Silkowski in Mrs. Sezerous^; Mrs. Offo-k, Mr. in Mrs. Petek, Mrs. Oblak, Mr. Mrs. Glavich, Mr. in Mrs. Odlazek, Mr. in Mrs. Ce"; ta, Mr. F. Marinčič. Mr. in Mrs. Mocel, Mrs. MarJ Sedmak, Mrs. Skozier, Miss Frances Gorečič, in Mrs. Margo, Mr. in M -. :>.jvios, družina Kr«^ Mrs. Mary Sedmak, Mr. in Mrs. Boldin, Mr. J0" Lovšin in sin. Iskrena hvala za dobrodušne darove ob sifl'-^ blagopokojnega. Našo zahvalo naj prejmejo deči: Mr. in Mrs. Zernic, Mr. in Mrs. Hegler, Mr- J' Mrs. Merhar, Grovewood Ave. in Royal Hi-Hay" Iskrena hvala Mr. in Mrs. Smuk, Ely, Minn. za )Z raženo pismeno sožalje. Najlepšo zahvalo naj prejmejo nabiralke 1 venec sosedov in prijateljev in sicer Mrs. France? Debeliak in Mrs. Jela Zorich. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni- . so dali svoje avtomobile za prevoz spremljeval^ na pokopališče brezplačno na razpolago. Zahvf' naj prej.mejo sledeči: Mrs. Pollock, Mrs. Mae Ya^ Mr. Art. Kirshnick, Mr. Joe Zabukovec, Mr. Thoni''1; Turk, Mr. Joe Kastelic, Mr. Paul Zorich, Mr. Jablonski, Mr. J. Merhar, Mr. Blaze Skully, Mr. " viar, Mr." Louis Debeljak, Mr. Jim Guarino.' Najlepšo zahvalo naj prejme častiti monsi£Il0,f Vitus Hribar za tolažilne obiske v bolnici, podeli1^ svetih zakramentov za umirajoče, opravljeno lV. dušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Hvala lef), pogrebnemu zavodu Jos. Zele in Sinovi za lepo jen pogreb in najboljšo postrežbo. Hvala vsem onim, ki so prišli pokojnika krof* so pri njem čuli, nas tolažili ali ga spremili na P0' kopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vStj kar so nam dobrega storili ob času največje žal°3 v družini. * Ljubljeni soprog, dober in skrben oče. Z trpežljivostjo jagneta prenašal si zaprto v svo.ie'' blagem srcu dolge muke zavratne bolezni radi bežni svoje družine, da ne bi zaslutila najhujše vedno ločitev od ljubeče družine. Ob Tvojem £r°r klečimo, solza nam pada preko lica na zemljo- % tera krije nam najdražje bitje. Močno žalostni ji kličemo: Spočij se v Bogu do svidenja v večnos'1' Žalujoči ostali: Margaret Kralj, soproga; John, EdW^f Frank, Henry, Anthony in Albert, sin<^' Margaret por. Silkouski, Jean por. 1 , ster, Pauline por. Skully in Frances V°' Hegler, hčere. Vnuki in vnukinje. Cleveland, Ohio, 13. januarja, 1939.