AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 211
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 8TH, 1931
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Navaden policist je pode- Pomoč brezposelnim in do-doval radi prijaznosti milijone dolarjev
Paris, 7. septembra. Priprost pariški policist, ki je nadziral
bro pivo, so zahteve brezposelnih delavcev
Washington, 7. septembra. Danes, na delavski dan, ko je mi-
avto promet na Place de Con- nulo 50 let, odkar je bil upeljan corde v tem mestu, je postal čez prvič prvi pondeljek v septem-noč milijonar. Kljub temu pa še bru kot. delavski dan, je 7,000,-vedno vztraja na svojem mestu i000 brezposelnih delavcev v in dirigira avtomobilski promet Ameriki zagnalo svoj krik za po-na tem najbolj prometnem pro- moč in za — pivo. Delavski vo-storu mesta Pariza. Policistu je ditelji vsepovsod so na delavski ime Henru Muenzer, in je te dni dan povdarjali, da so ameriške dobil sporočilo, da mu je neka, industrije od leta 1890 napredo-bogata vdova v Južni Ameriki (vale, kar se tiče profita za 550 zapustila ogromno premoženje, procentov, dočim so se delavske Dotična ženska, Monteiro de Ba-: plače odtedaj dvignile samo za
ros, je današnjega policista v detinskih letih prinesla v Paris, kjer ga je predstavila kot sina iz svojega prvega zakona. Toda ko je fant dosegel 18. leto in bi moral podedovati silno premoženje, tedaj ga je ženska zavrgla in izjavila, da ni njen sin, pač pa sin neke delavke iz Buenos Aires, ki je umrla, in je po njeni smrti začela skrbeti za njega. Tako
300 procentov. Dočim so industrije v tem času si pomagale za nad 250 procentov nad delavci, pa delavci, ne samo, da niso sorazmerno dobivali boljših plač, pač pa so že skoro dve leti prisiljeni uživati podporo in javno dobrodelnost. Nad 7,000,000 de-j lavcev je danes brez dela v Zedi-njenih držav, v tej najbogatejši deželi sveta. V zveznih blagaj-
zavrženi "sin" si je na to spre- nah se nahaja danes nad $5,000,-menil ime in vstopil k tujski le- 000,000 samo v zlatu, pa vendar giji med vojake. Pet let je služil strada milijone, delavskih in dru-
pri vojakih z odliko, nakar je po vrnitvi postal policist v Parizu
gih družin. S strahom pričakuje narod zime. Delavske zahte-
Pred kratkim je pa umrla Mon- ve so, da zvezna vlada, posame-teiro de Barros in zapustila pre-1 zne države in mesta naredijo moženje policistu, katerega pri- j skupno akcijo za odpomoč tekom znava po smrti za pravega sina. j zime, in da se zopet uvede po-
-o--stavna, prodaja dobre pive, kar
Vlada bo dala pomoriti bi dalo tisočim delavcem zaslu-10,000 konj radi kuge žek
---o--I—
Phoenix, Arizona, 7. septem- LjudoŽrci SO boljši kot bra. Da uniči kugo, ki je začela prebiValci New Yorka
razsajati med kon,n v tej okolici, je sklenila zvezna vlada po-1 New York, 7. septembra. Sem klati nekako 10,000 konj. To so je dospel včeraj 73 letni kapitan divji konji, ki se pasejo po pre- Henry Raabe, ki je preživel 20 rijah v indijanski rezervaciji.: let svojega življenja med ljudo-Mrtve konje bodo kemično pre- žrci. Izjavil se je, potem ko je
Delavski vodja apelira na Romunski kralj Karol zna
delodajalce, da preskrbijo delo brezposelnim
Washington. 7. septembra. Pet industrij se nahaja v Zedi-
zgubiti prestol radi zapravljive ženske
Bukarešt, 7. septembra. V romunskih političnih krogih se
njenih državah, pravi William govori, da postajajo voditelji Green, predsednik American raznih strank vedno bolj neza-Federation of Labor, ki bi lah- dovoljni z obnašanjem romun-j ko nemudoma uslužbile naj- skega kralja Karla. Te dni se manj milijon delavcev. To bi j je oglasil na dvoru ministerski se zgodilo na ta način/ da goto-1 predsednik Nikolaj Jorga, ki je ve industrije znižajo delovne: velik prijatelj kralja Karla, ka-ure. So še vedno industrije, teremu kralj vse zaupa. Trdi kjer delajo delavci od 8 do 12 j se, da je minister Jorga resno ur dnevno. Če bi te industrijej posvaril kralja, naj vendar ne-znižale delovne ure na C ur na i ha zapravljati svoj in ljudski dan za posameznega delavca, denar. Kralj je zadnje čase tedaj bi v trenutku dobilo naj- imel navado deliti sijajne da-manj ipilijon brezposelnih de-; rove svoji priležnici, Magdi Lu-lo. Industrije, katere omenja ! pešcu, s katero živi v nekakem delavski vodja, so sledeče: tr- j divjem zakonu, in radi katere govine, kjer je zaposljenih ; je kralj se pred leti odpovedal 1,550,000 mož in žensk. Trgo- prestolu, zapustil svojo ženo in vine na delebo, v katerih dela odpotoval iz države, dokler ga 570,000 ljudi. Razne delavnice, niso lansko leto pregovorili, da kjer se pridela za nad $5,000 j zasede prestol. Magda Lupescu blaga na dan, zaposlujejo' je skrajno potratna ženska, in 220,000 ljudi". Kontraktorji: med revnimi romunskimi kmeti imajo 75,000 ljudi na delu. se že govori, da če bo šlo tako Električne družbe nadaljnih j dalje, d^i bo romunski kralj 600,000. Ako te kompanije vza-! kmalu razdelil vse svoje kralje-
mejo na delo pred 1. novembrom en milijon delavcev, kar bi se kompanijam prav nič ne poznalo, tedaj ne bi bilo dolgo, da dobi nadaljni milijon delavcev delo. Dva milijona delavcev j zasluži povprečno $10,000,000
stvo svoji priležnici. Ministerski predsednik Jorga je zagrozil kralju, da če ne neha zapravljati denarja z Magdo Lupescu, da se bo odpovedal, za posledice pa naj gleda sam, -o--
Nova pošiljatev živeža je obljubljena
V časih, v katerih živimo, moramo pač vedno gledati, da si eden drugemu pomagamo. Ne parirali in pripravili za hrano i opazoval nekaj ur življenje New j samo, da dobimo od te skupne psom in kokošim.	Yorčanov, da je veliko bolj pri-; akcije pravo podporo v teh tež-
--| jetno in dostojno živeti med lju-. j kih časih, pač pa se med naro-
Prijatelji povsod jdožrci kot med New Yorčani. dom pojavi tudi večja zavest. Ko se je poročevalec "Ameri-: Izjavil je, da se bo odpeljal s svo- večja naklonjenost, odpravi se ške Domovine" mudil preteklo; jo ladjo takoj iz New Yorka med !črna nevoščljivost in zavist, ko nedeljo v Genevi, O, je bil nad "priljubljene" ljudožrce na oto-:vidij da lastni brat p0maga bra-vse prijetno presenečen, ko je i kih v Južnem morju.
dobil na farmi rojaka Frank G r u.b a r j a tako nepričakovan obisk. Kot bi iz zemlje izrastla
tu v stiski in pomanjkanju, ~	ljudje bodo spoznali, da se je
1,000 za delo	treba v resnici obračati le do
Tekom tega tedna dobi 1,000 j svojih ,astnih ljudi> prQfit bo-
sta se pokazala Mr. Anžiček in delavcev delo pri okrajnih na- L imeli trgovci, ker bodo ljud Mr. Cekuta, oba iz Girarda. i P™vah. Delavci se morajo regi- je opugtiH tujce -n kupovaU le Prišla sta v Genevo,, 50 milj strirati za delo, in sicer v okraj- prJ domačjnih. Takoj se raz_ daleč, s svojimi družinami. Na-nem skladišču na Miles Ave., |^ seveda> ne more spreme_ .Si čitatelji menda poznajo oba,jWarrensviUe Center Road, jn toda ^ bo polagoma, saj je bil Mr. Cekuta, Upošteva-1 ^ f na Brook.Park Rd„ zraven : da bomQ eden druj?emu bolj
ni trgovec v Girardu, pred krat- stž|te kim izvoljen v mestno zbornico .aJ
Road. Okrajni uradniki, ,. , , , ... ...
.. * i, , ,. zaupali, da bodo utihnili prepir-pravijo, da bodo zbrali ,..!.'.. , ., .
------—-i. '	. .. , i • •• - iluvi jeziki, in da pridemo do
, , , • c,„,rOTO„ imena de avcev iz liste, ki jim bo; J . '	.
v Girardu,»kot prvi S^enec, ta	■ ^ dobrodelnih (spoznanja, da smo precej mož-
je dosegel ta urad. Jos, >nka-|	Pia5a znaša «5 centov na ™.in naPredm> ako skupno de"
ko je lustno biti v družbi An-,^	tekom ^ ^ iujemo.
zička m njegove prijazne *°%dnov na delu 1)000 mož, ki bo-! V mls,ih imamo dru*° df" proge Katie, ce zraven Mr. Ce"jdo v.^.j. okrajne ceste, jih po- *-ev živil za nase brezposelne kuta kako pogrunta. Zal, da se ^dob. ^ Se n a d a 1 j n i li I slovenske družine. Naši do-
je bilo treba prehitro posloviti. ^ 500 Najbolje je, da se oglasi-1 brotniki, slovenski farmarji v
Upamo, da sta oba srečno do- ^ .'Associated Charities, v po- Genevi, Madison, Thompson in mov prišla. Farmarji v Genevi jglopju illuminating družbe na'okolici, pripravljajo zopet veli-
so nam sporočili, naj oba prav '■ public Square	'	" "" ""	. .......
lepo pozdravimo, pa še kaj sej	V bolnici umrla
oglasita. Grozdje, je ze sladko! Qb poinoči je umrla v mestni
Smrt V Girardu O	bolnici 16 letna Olga Simur. Na-
Priiatelji so nam sporočili, da dajala se je v bolnici že več meje pretekli petek umrl v lepi na- ^ev. Poleg očeta Ignaca, k, je selbini Girard, O., poznani rojak ^ovec zapušča sestro Mary in
Prank Zupan, naš naročniki"J»mes' *altpr in Rob-TT , •	1	.„„„„: ert. Pogreb ranjke se vrsi iz
Umrl je na posledicah op rac^ ^^^	^	&
je. Stanoval j<.pri rojaku ^Sons v torek zjutraj. Bodi ranj-sip Leskovcu. Ranjki je bil do-......
ma iz Straže, fara Št, Rupert
Pogreb se je vršil včeraj. Star je bil Frank 43 let, samec, in ne zapušča tu sorodnikov, pač pa dve sestri v starem kraju. Bil je član S. N. P. Jednote in S. S. P. Zveze. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin!
* Danes je Mali šmaren, Rojstvo Marije.
ali
ki ohranjen blag spomin! Prijazen obisk
Pretekli teden je dospel v Cleveland Frank Pire, ki biva v Braddocku, Pa., in je prišel na obisk k prijazni družini Somrak na E. 149th St. vV ponedeljek se je odpeljal domov. Obiskal je tudi naš urad, kjer smo se prav prijateljsko pozdravili.
ko razdelitev živil. Poročeva lec "Ameriške Domovine" se je mudil par dni v Genevi, kjer je govoril z upljivnimi našimi ljudmi, ki so obljubili zopet obilno podporo.
Naj predvsem omenimo, da naši slovenski farmarski brati v Genevi in tam okoli niso premožni. Večini njih prav trda prede. Pridelka je sicer dovolj, toda cena je nizka. In farmar ima ravno tako družino in stroške", kot delavec v mestu. In vendar so pripravljene te dobre duše ponovno pomagati našim ljudem.
Za danes vemo, da bodo dobili slovenski brezposelni, oziroma njih družine, najmanj 500 bušljev krompirja. To je nekako 30,000 funtov krompirja.
S tem se lahko prehrani 500 slovenskih družin skozi en mesec. Nam je prav dobro znano, ker poznano naše ljudi, kako velika revščina je pri stotinah družinah. Saj so očetje, ki niso delali že več kot leto in niso prinesli centa zaslužka domov. Pa vseeno, družina mora jesti. Kje vzeti? Oče in mati menda znata prenašati lakoto, toda kaj pa nedolžni otroci?
Iz srca moramo biti hvaležni našim slovenski farmarjem, ki imajo toliko naklonjenosti do svojih bratov v potrebi. Menda jih ne boste pozabili oni, ki imate kak dolar, da boste tudi vi njim naklonjeni, pVišli k njim v vas, v prijazno Genevo, Madison, Thompson in ondod, in zlasti, ko bo grozdje zrelo, vzeli grozdje pri domačih ljudeh. Dobili boste prvovrstno blago, žlahten sad, po1 naj bolj zmerni ceni. Le držimo skupaj, pa bo za nas vse najboljše.
Kot smo omenili prej, so pripravljeni farmarji dobiti skupaj do 500 bušljev krompirja. K temu je mnogo pripomogel zlasti Mr. Louis Kožar, ki je sam obljubil od 200 do 300 bušljev. Nabralo se bo tudi nekaj drugega živeža, kaj in kako, bomo že pravočasno sporočili. Prepričani pa smo, da bo najmanj 700 slovenskih potrebnih družin preskrbljenih za zimo z živežem.
Vsa stvar se sedaj organizira. Oh, dosti je dela pri tem, zlasti za farmarje, ki morajo zbirati, voziti skupaj okoli prijateljev in prositi za dar. MjA--sikak dolar je treba za gasolin, za to in ono, dneve in dneve vzame, da se spravi vse skupaj. Zato pa bo naša dolžnost, da bomo mi v Clevelandu nekaj spravili skupaj in dali farmarjem za stroške. Ameriška Domovina bo po svoje prispevala.
na dan, v enem 1 etu skoro Mrs. Bartol umrla $3,700,000,000. To je ogrom- Preteklo soboto je na svojem nega pomena za nadaljno pro-|dpmu na 6316 Carl Ave. umrla izvajanje v tovarnah. In na Mrs. Josephine Bartol, soproga vsak način bi se moralo dobiti lobro poznanega motormana tudi sredstva in pota, da ste far-; Mr. James Bartolna. Stara je marjem plačuje več za njih pri- j bila 49 let. Bolehala je že tri le-delek. Farmarji so danes naj-' ta. Doma je bila iz Hudenje Prosimo pa slehernega rojaka, slabše plačani delavci v A me- vasi, fara Trebnje, odkoder je ki ima čut in srce, in ki je zmo- Prišla v Ameriko pred 26. leti. da prispeva v našem ura-	---o--™eg soproga zapušča še šest
zen,
du. Svote in imena bomo objavili. Denar dobi Farmarski klub, ki bo že ukrenil po svoje,
Mlada umetnica
)trok, James, Josephine, Frank,
Zadnjo nedeljo smo imeli pri- Rose, Ana in Charles, dva brata, liko slišati igrati mlado Miss in sicer James Sepic, dobro po-
kakor ve, da je prav. Karkoli Friedo Kožar v Geneva, O. Igra ;zmnu trgovec v Knmn nuhmil „a h« niti a«, ti harmonike za stavo, zraven H-anka. V Evi
v Collinwoodu, in
bomo nabrali, ne bo niti ena desetinka onega, kar so farmarji pripravljehi storiti za ljudi Pa ne odlašajte, prinesite v naš urad.
Ta druga razdelitev živeža se bo vršila na treh krajih, oziroma na štirih. Delilo se bo pri Slovenskem Delavskem Domu
opi zapušča dve
pa tudi zapoje z glasom, kot bi;sestri, Frances in Amalija, ter se že več let učila petja v glas- dva brata, Antona in Louisa, v benih šolah. Za mlado pevko Ranjka je bila članica društva
i se je zainteresiralo naše ured- Marije Magdalene št. 162 KSKJ, ništvo in jo bodo naši ljudje društva sv. Janeza Krstnika št. lahko v kratkem slišali na ra-|<>7 JSKJ, društva sv. Neže št. dio. Dan naznanimo pozneje, j 139 C. K. of 0. in Oltarnega Hvala lepa, Frieda, za zabavo, društva sv. Vida. Pogreb ranjke
na Waterloo Rd., pri Slovenskem
pa tudi čestitke očetu Louis se vrši iz hiše žalosti v sredo zju-Kožarju.	traj pod vodstvom A. Grdina &
Domu na Holmes Ave., pri Slo-1	lavni shod	Sons. Naj bo ranjki ohranjen
venskem Narodnem Domu v Pcte],	znanj demokrat blag spomin, preostalim sorod-
Newburgu, in na dvorišču Gr- v Clevelandu, bo imel 25. okto- nikom pa izrekamo globoko so-dinove dvorane v Clevelandu, bra javni shod v mestnem avdi- žalje! na St. Clair Ave. Tako da lju- toriju> kot vsako leto tekom Ogromna udeležba dem ne bo treba predaleč ho- zadnjjh 17 let. Lansko leto je Nič man jkot 70,000 oseb je diti. Kako in kdaj, pa pazite ;bila vstopnina $1.00, in je bijo bilo v nedeljo v mestnem stadiona "Ameriško Domovino." Vze-: navzočih 6,700 ljudi, letos pa, nu v mestu Clevelandu, ko je lo bo še nekaj časa, predno se pravj Witt, bo vstopnina samo imelo svoj shod društvo Najsve-to zvrši. Zlasti krompir še ni ;25 centov radi Hooverjeve pro- Itejšcga imena. Take udeležbe prav zrel, kot precej druzega j Sperit^te.	pri eni sami prireditvi Cleveland
sadeža.	y |winico	■ J Se ne pomni. Stotine posebnih
Apeliramo pa danes zopet na; Vnedeljo popoldne je bil od- v lakov jd pripeljalo udeležence ljudi, naj se oglasijo, ko pride) ljan v bofnico sv. Aleša mladi M vseh držav ameriške Unije, čas, le taki, ki so v resnici bl'ez Jožef Koprivec, 1007 E. 76th St., |dočim je prišlo v Cleveland ka-dela in so potrebni. Biti Pf>- kjer se je moral podvreči nevar- 20,000 avtomobilov iz vseh treben, ni sramota, kajti naši :ni operaciji. Prijatelji ga lahko ljudje niso krivi, da so brez de-	v sobj št. 29. želimo
la, toda sramota bi bila, če bi mU( da b{ se skoro zdrav vrnil j Sa imena, je elevelandska kato-se oglasili taki, ki lahko sami;domov.	škofija priredila posebna
kupijo svoje potrebščine pri	islavnost svojemu škofu, Rt. Rev.
slovenskih trgovcih. Torej ape- Pflizor, delegacija SDZ Schrembsu, ki je praznoval 10 liramo na poštenje in čast naro-; Delegatom in delegatinjam letnico svojega odličnega urada da, da se priglasijo le oni, ki so!Slovenske Dobrodelne Zveze, iz- v škofiji. Veličasten je bil pri-v resnici potrebni. Pazite pri- ven Clevelanda se naznanja, da zor v stadionu, kjer je bilo zbra-hodnje tedne na "Ameriško Do- kdor želi prenočišča v Collin- nih 70,000 ljudi na sedežih. No-movino" za podrobnosti.	woodu za čas konvencije S. D. Iberia rokoborba ali baseball igra
_o__Z. naj se z|lasi pri spodaj pod pi-1 ne doseže, da bi se zbralo toliko
Strupene gobe	sanem, ali pa ga pokličite na te- ljudi naenkrat v enem prostoru.
Pet oseb družine John Dor- jlefon: KEnmore 4815-J. Prišel	Novorojenka
scak, 3278 E. 142d St., je bilo vas bom iskat in odpeljal na sta-j Pretekli teden je obiskala te-
držav. Ob času, ko se je vršilo zborovanje društva Najsvetejše-
zastrupljenih od gob, katere je novanje. Torej dobrodošli dele-
oče nabral za večerjo včeraj. Vjgati in delegatinje v Collinwoo-
pravem času so odpeljali priza-|du.
dete v bolnišnico, kjer so jih re- ]	Frank Pucelj,
šili smrti.	i 17921 Delavan Rd.
tica štorklja družino John Ba-čurin, 1040 E. 77th St. in je pustila za spomin zalo deklico. Vse je prav zdravo. In čestitke prijazni družini!
i<
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AM C RIG AN HOME)
SLOVENIAN DAILY N1WBPAMU*
Published dally except Sunday« and Holidays
NAROČNINA:
ta Ameriko in Kanado na leto ....I5.(>0 Za Cleveland, po poitl, eelo leto «7.00 Xa Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po poiti, pol leta 11.50 Za Cleveland po raznaSalclh: celo leto IS.50; pol leta 11.00 Za Evropo celo leto >7.00, pol leta «3.60. Posamezna Številka S cente.
Taa plima, dopise ln denarne poMlJatve naslovite: Amerlika Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson «611.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editor* and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1000, at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act ot March Srd, 1171.
No. 211, Tue., Sept. 8th, 1931
mo prostor v glasilu na razpolago in vsakdo lahko pove svoje mnenje. Glasilo naj ostane, kakor je in tudi pravila so dobra, samo izpolnjujejo se ne, kakor
bi se morala. Dosti jih je, ki jih še pogledajo ne.
želeč največ uspeha konvenciji, pozdravljam vse skupaj, Anton Z gone.
-O-
PETO POROČILO POMOŽNEGA ODBORA STAVKUJOČIH PREMOGARJEV
Kaj mislijo Amerikanci
Porodna kontrola ne bi še prizadevala toliko sitnosti
kot pa kontrola nad onimi, ki so že rojeni. — Pathfinder.
$
Mnogo manj Amerikancev je letos obiskalo Evropo kot druga leta, toda upamo, da je bil vsak deležen polne mere dobrodejne kapljice. — Chicago Evenirig Post.
*	*	sls
Letošnja borba za prvenstvo Amerike bi se morala vršiti med Carnegie Foundation in Wickershamovo komisijo. — San Diego Union.
s!<	;!<
Kdor pomisli na današnji svetovni nemir med narodi, in na prijetno življenje, ki ga vodi bivši kajzer Viljem v Doornu, ta je prepričan, da je kajzer zmagal. — Indianapolis Star.
% >;« >]*
Pred šestimi meseci se je predsednik Hoover izjavil, da prosperiteta čaka na kornerju. Žal, da je ta "korner" okrogel, in prosperiteta ne more do nas. — Florida Times-Union.
:|i $
In prihodnjič, kadar bo šla Amerika zopet v kakšno evropsko vojno, ni treba ameriškim vojakom tako temeljito poraziti sovražnika, da nas vzame potem dvajset let, da mu pomagamo na noge! — Southern Lumberman.
Oic	*	$
"V teh težavnih časih, piše neki dopisnik v angleškem Časopisu, smo mi Angleži mnogo dolžni našim bankirjem."
Kaj je treba to po vsem svetu trobiti? — Punch.
*	*
Governer Roosevelt je skoro gotov, da bo dobil predsedniško nominacijo demokratov. Odredil je že vse potrebno, da začne boj s Tammany organizacijo. — San Diego Union
.'S	»!e
Mary Roberts Rinehart, znamenita in bogata ameriška pisateljica, piše, da so dnevi, ko bi rada menjala položaj s svojo deklo. Toda ne ob pondeljkih in torkih, ko je treba prati in likati. — Philadelphia Inquirer.
Včasih smo mišljenja, da pesimist je optimist, ki je postal prohibicijski agent. — Dallas News.
Voliva prerokuje, da pride konec sveta v letu 1935. Vprašali smo ga, da bi stavil .z nami, pa je odklonil. — Toledo Blade.
$	J{:	=!<
Uspešen in srečen narod je danes tisti, katerega kredit je bil neprestano tako slab, da si ni mogel sposoditi niti dolarja. — Dunbar's Weekly.
--;<	sj<
Podpredsednika Curtisa skušajo pregovoriti, da bi bil zopet kandidat za podpredsednika. Nam se zdi, da štiri leta sedeti v zadnjem sedežu avtomobila, je dovolj za vsakogar. — Judge.
>;e	S:	:!:
Ako se prerokovanje generala Voliva izpolne in doživi-mo v letu 1935 v resnici konec sveta, tedaj bomo v resnici nekaj strašnega doživeli. — Toledo Blade.
ij!	S«	*
In danes imamo čase, ko se mora počutiti adut, ki zasluži mnogo denarja, ne da bi ga bil vreden, kot grešnik v spovednici. — Dallas Nep Era.
si;	*	*
Dobra stvar bi bila vseeno, ako bi črtali vse vojne dolgove. Tekom prihodnje vojne bi morali potem vsako stvar naprej plačati, če bi se hoteli tepsti. — Toppenish Review.
Nadalje so darovali v ta sklad sledeča društva in posamezniki: po $5.00 darovali: Jos. Kordič, društvo "Sv. Ane" št. 4 SDZ, društvo "Slovenski Dom" -št. 6 SDZ, društvo "Blejsko Jezero" št. 27 SDZ; po $2.00 darovali: društvo "Euclid" št. 29 SDZ, društvo "Danica" št. 34 SDZ, društvo "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ in Jos. Jauch; $1.67 je darovalo društvo "Združene Slovenke" št. 23 SDZ. Nabrano na seji društva "Na Jutrovem" in društva "Danica" $1.25. Nabrano na seji društva "Združene Slovenke" $3.33. Po $1.00 darovali: Alojzija Trenta, T. Zorko, Ogrin, F. Trebeč, F. Stego, Frances Bjple, N. Spelič, P. Schneller, Frances Černe in Pavlina Dolgan; 75c darovala Neži-ka Kalan; 55c daroval J. Selan; po 50c darovali: F. Juretič, M. Koren, J. šimec, I. Luznar, Mary Hrovatin, E. Slabe, J. Petrič, A. Jankovič, Julija Kovšca, F. Ci-goi„ Frances Culkar, J. Filipich. F. Verbiha, V. Steh, J. Ferkulj, Angela šiškovič, Olga Shutte in Magie Tancek; 30c darovala I. Verbič; po 25c darovali: NN, NN, NN, L. Arko, J. Ahlin, F. Primožič, J. Sadar, M. Udovič, F. Ipavec, J. Primožič, J. Stopar, L. Virant, Ana Jančar, J. Bukovec, J. Podbevšek in Mary Me-klan ;15c daroval J. Zabukovec; po 10c darovali: R. Baškovič, NN, NN.
V zadnjem izkazu je priobčeno društvo Ilirija št. 56 SDZ za $2.25c, kar bi se moralo pravilno glasiti $2.50, kar je v današnjem izkazu prišteto. Toliko v pojasnilo članicam omenjenega društva.
Današnji izkaz skupaj $59.55. Zadnji izkaz darov je bil $291.14, kar znese skupaj vsoto $350.69, kar je precej lepa vsota, ki je bila poslana štavkujočim premo-garjem. Nabiralci današnjega izkaza so: Frances Selan, Anton Jankovič, John Krebelj in Angela šiškovič, za kar se jim v imenu štrajkujočih premogarjev n-aj topleje zahvaljujem.
Končno se odbor vsem darovalcem prav iskreno zahvaljuje za njihovo požrtvovalnost, ki so pripomogli, da se je gori omer njena vsota nabrala. Bodite prepričani, da bodo premogarji znali ceniti vašo požrtvovalnost.
Kenmore, O.—Dobrega nir mam kaj poročati, vendar pa moram konštatirati, da na društvenem polju še nekako korakamo k napredku, v času te Hoover j eve prosperitete pod republikanskim režimom, ki tepe ubogega delavca in njegovo družino.
Nadalje naznanjam in vabim k društveni veselici ali zabavi, ki jo priredi društvo Golden Star Št. 53 SDZ 12. septembra v klu-bovih prostorih na So. Manchester Ave., v Kenmore. Vsi iz naselbine in okolice ste vljudno vabljeni, da posetite to našo prvo jesensko veselico. ' Za ples bo igral izvrsten muzikant, dobro poznani Mr. F. Tomšič. Za žejne in lačne bo vsega v izobilju preskrbljenega, Odbor pra\7 vljudno vabi vse na največjo udeležbo.
Poročevalec.
Cleveland, O.—Tudi jaz bi želel dati par nasvetov za bodočo konvencijo Slovenske Dobrodelne Zveze, ki se bo pričela čez dober teden. Jaz svetujem, da se konvencija konča v par dneh, ker bi se s tem dosti prihranilo na dnevnicah. Nobenih praznih ni treba govoriti in nobenega humorja ni potreba. Delegatje naj samo premislijo, v kakšni krizi se nahajamo. Dela se ne dobi, človek ne more niti toliko zaslužiti, da bi mu ne bilo treba stradati. Torej delegatje, bodite previdni in nobenih naklad ne nalagajte, ker še to komaj zmaguje mo, kar sedaj plačujemo.
Ljudje godrnjajo, da je vse preveč delegatov in da bo to Zvezo dosti stalo. Jaz pa pravim, zakaj pa v glasilo ne pišete, če komu kaj ni prav. Kaj pa koristi med seboj godrnjati. Saj ima-
Odbor ne zahteva nobene hvale in si tudi ne lasti nobene zasluge za nabrano vsoto, ker lahko imamo sto odborov, pa ne bo nika-kega uspeha, če ljudje ne simpa-tizirajo s stvarjo. Hvala in zasluga gre le tistim, ki pomagajo in darujejo v ta namen. Odbor si je štel v dolžnost, da je po svojih možnostih pripomogel, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče. Da so pa bila imena priobčena od tega odbora je vzrok to, da se je vedelo kdo pobira, in da bo nekdo odgovoren za delo in nabrani denar, kam je bil poslan —! Toliko v pojasnilo tistim, ki podtikajo odboru, da išče slave in kredita.
J. S., tajnik-blagajnik. *
Naslednje vrstice nimajo nič stika z gorenjim poročilom, pač pa hočem nekoliko odgovoriti na dopis priobčen v "Enakopravnosti" dne 1. sept., 1931. Dopisnik je Ferdinand Ciciban; če je to ime pravilno ali ne, to prav nič spremeni na stvari. Jaz tega človeka ne poznam, ne po barvi, ne po plemenu, ne po jeziku in ne osebno. On dobro ve, da pod-tikuje stvari, ki niso nič v skladu z resnico. On pravi: "V A. D. čitam dopis, ki ga je napisal znani napetež Jos. Skul Obre-guje se ob pomožno akcijo za slovenske brezposelne v Clevelan-du, itd." Vedi gospod Ciciban, da se jaz ne obregujem ob nobeno pomožno akcijo, še manj pa proti pomoči brezposelnim, ampak proti načinu izrabljanja iste sem bil, in sem še danes proti. Da bi rabili brezposelne za reklamo, pa naj bo to Peter ali Pavel, sem bil in bom proti, pa če je tebi, Nande, prav ali ne. Kaj in komu ste darove dali, to ni moja stvar, in me prav nič ne briga, in me ni nikoli brigalo. Kar se tiče "napeteža," tistega pa tebi prepustim, kar v ogledalo se poglej in videl ga boš precej velikega, kar si dokazal s tvojim dopisom, če pogledaš, gospod Nande, zadnje leto v časopis "E," boš dobil napade na mojo osebo, direktne ali indi-rektne, pa do danes nisem še odgovarjal, in tudi ne bom na tvoje oslarije. Kar se tiče zavetja, drži: "nas Gospod takih možganov, kot so tvoji, Nande" in-pika.
J. Skuk.
Senator Watson nam je povedal, da bo visok tarif povzročil, da bomo prej kakor v tridesetih dneh dobili 275pet prospe-riteto v deželi. Naša vlada je uradno zanikala, da bi bila nezaposlenost v deželi, ob času, ko je bilo na cesti in brez kruha šest milijonov delavcev. Zdaj imamo dve leti nezaposlenosti, krčenja in nižanja plač in kra-hiranja bank. Zdaj imamo dve leti vpitja o sovjetski nevarnosti imamo na milijone ton pšenice, katere nimamo in ne vemo kako porabiti, imamo sredi vsega izobilja dve leti neskončne mizerije in bede v najbogatejši deželi na svetu.
Poljedelski tajnik se menda norčuje iz vseh, ko pravi, da je povprečni človek v Ameriki danes na boljšem, kakor je bil pred desetleti, da ima danes več pravic in svobodščin in več je prilike, kakor jih je imel ka darkoli prej v zgodovini te dežele. Tako je izjavil poljedelski tajnik v času, ko je na cesti šest milijonov nezaposlenih delavcev, ki iščejo delo, pa ga ne morejo dobiti. Delavski tajnik je svoječasno širokoustno izjavil: "Mi vemo, kako bomo zlomili depresijo, če bo prišla."
če torej to vedo, čemu je še do danes niso zlomili?
Mi imamo državnike s tako bistrim razumom in tako človekoljubnimi nazori, kakor je na primer Hamilton Fish, ki je dejal, da je življenje enega samega ameriškega policista več vredno kakor življenje vseh komunistov sveta.
Prihodnje leto bomo imeli volitve in naši voditelji nas bodo naganjali, naj volimo demo kratski tiket za odpravo prohi-bicije in tarifa. Drugi nam bodo zopet povedali, naj volimo republikansko, da rešimo to, kar je še ostalo od prosperitete in da preprečimo uveljavljenje socializma.
Kljub veliki depresiji in brezposelnosti, ki vlada v deželi, pa je ohranilo ameriško ljudstvo mirno kri in v največji paniki te dežele ni med nami nikakih večjih štrajkov ali izgredov, nikakega prekega soda in nikakih armad, ki bi morale delati mir, kar znači, da je ameriško ljudstvo morda bedasto, toda ne nastopa kot ljudstvo beda kov v slučaju sile in potrebe.
Ali ne bi bilo lepo, če bi mogli isto reči o voditeljih ameriškega naroda?
ZADNJA ČREDA OGROMNIH SLONOV
JAY FRANKLIN:
ALI SO AMERIČANI BEDAKI?
Vse kaže, da smo Američani veliki bedaki. Mi obožavamo svoje velike raketirje; mi dopuščamo, da se nas vsako leto potegne za bilijone dolarjev z raznimi sleparskimi akcijami; mi imamo najboljše radio aparate in najbolj bedaste radio programe na svetu; imamo najboljše plačane igralce in umetnike, pa najbolj bedaste in ma-lovredne filme.
Mi drvimo za dolarjem. Mi dopuščamo, da raketirji, kot so Capone, Diamond in drugi," delajo milijone. Mi mislimo kot Pavlihe in brbramo kot ceneni fonografi. Mi dopuščamo, da se nas izrablja z visokim tari-fom in umazano politiko. Mi vemo, da so vsi Zamorci leni in da so vsi Rusi poraščeni z bradami in kosmati in da drži vsak izmed njih v roki bombo.
Mi smo vsi v groznih skrbeh, ker je Al Smith katoličan, ker je sedež Lige narodov v Genevi in ker imajo Angleži veliko mornarico.
Če pogledamo nazaj v našo zgodovino, vidimo, da niso imeli naši voditelji še nikoli zaupanja v razum ameriškega ljudstva. Oni so delovali po starem pregovoru, da "Bog skrbi ža idijote, pijance in Zedinjene države." J';e nikoli nam niso naši državniki povedali pravega vzroka, kadar smo se udele-
žili kake vojne.
Vsak, ki je videl ameriško vojaštvo v Franciji, ve, kaj je napak z Ameriko: naše vojaštvo je bilo prvovrstno, podčastniki primeroma dobri, častniki pa pod ničlo. Po premirju ste jih lahko videli po vsej Franciji: navadno vojaštvo spodobno in samo sebe spoštujoče, oficirji pa pijani in vsako noč z drugo deklino.
Zgodaj v letu 1930 je neki visok uradnik v Beli hiši dejal, da bo depresija prenehala tekom šestdesetih dni, pa jo imamo še danes, in sicer hujšo kot takrat.
Sredi leta 1930 so se vsi naši voditelji in državniki osmešili zaradi svojega postopanja napram sovjetski Rusiji. Rusija se je trudila na vse pretege, da bi konkurirala s svojo "komunistično" pšenico, oljem in lesom s "sanitarnimi" ameriškimi produkti. In kaj so imeli naši državniki reči k temu? Rekli so, d^ Rusi preganjajo cerkev, da so surovi, izdajalski in zahrbtni in sovražniki človeštva; in ko so Rusi žrtvovali svojo pšenico ter jo prodali pod ceno, da plačajo z izkupičkom svoje stroje, ki so jih naročili v Ameriki, je naš poljedelski tajnik modro izjavil, da je to velikanska bolj-ševiška zarota, da se uniči ameriško civilizacijo.
Med divjimi živalimi britan-' skega cesarstva, katere je vzela vlada v posebno varstvo, da se jih popolnoma ne iztrebi, so poleg goril iz Ugande, indijski ri-nocerosi ali nosorogi, gotova vrsta slonov, jezerske vidre ter preostali sloni južne Afrike. Od tisočev teh orjakov, ki so se nekdaj pasli v teh pokrajinah, je ostalo samo še enajst ali kvečjemu dvanajst slonov. Toda to so posebne vrste) orjaški sloni, ki prebivajo v gozdovih v Knysni, kateri so oddaljeni kakih osemdeset milj od Kapskega mesta. Ti sloni tvorijo zadnjo čredo afriških ogromnih slonov južno od Sambesija. (
Ker je odrasel a'friški slon še enkrat tako velik kakor azijski in ker so ti sloni iz Knysne por sebno veliki zastopniki svojega plemena, se lahko trdi, da so to največji sloni na svetu. Mnogo teh slonov je šele zdaj videlo prve belce, ki so se pojavili v teh gozdovih s težkimi karabinkami; prej pa so te orjaške živali padale kot žrtve zastrupljenih puščic domačinov in globokih jam, katere so jim izkopali. Sedanja zadnja čreda živi precej nemoteno v bujnih gozdovih, katere pa je pričela sedaj sekira čimdalj® bolj redčiti. Zdaj je samo še vprašanje, koliko časa bodo našle te ogromne živali še varno zavetje v teh gozdovih.
V deževni dobi zapusti čreda gozd ter se pase na odprtem polju; slon namreč sovraži vročino in hoče se tudi umakniti muham, katere ga nadlegujejo v gozdni senci; morda pa ve tudi iz izkušnje, da bo ob deževnem vremenu manj ljudi na polju.
Celo ta mala čreda slonov povzroča na plantažah ogromno škodo, zato je razumljivo, zakaj so plantažniki tako trdovratno pobijali slone, da so jih skoraj iztrebili. Tekom zadnjih trideset let so ti sloni usmrtili samo enega človeka. Ta je bil tako nepreviden, da si je postavil taborišče na kraju, preko katerega so hodili sloni, in ko je ppnoči spal, je eden njegovih psov napadel nekega slona, ki je v svoji jezi zadrevil za psom, pri tem pa poteptal spečega človega. Posebno se boje teh orjakov drvarji, in kadar podirajo drevje v bližini Qubranda, je njihova prva stvar, katero store, ta, da takoj, predno prično z delom, obesijo lestvo iz vrvi na visoko in močno drevo, da se morejo pravočasno rešiti pred sloni.
Domačini pripovedujejo in trde, da so ti orjaški sloni iz Knysne pred nekaj leti obiskali pritlikave slone v Addo pragozdu. Prehodili so 160 milj, da so se mogli združiti s pritlikavci. Po mnenju učenjakov in naravoslovcev, so bili tudi Addo-sloni nekdaj orjaške živali, toda so po-
stali sčasom pritlikavci vsled goste in nizke gošče, v kateri so se skrivali; mnogo jih je pri tem tudi izgubilo svoje čekane. Pri četkom tega stoletja je štela čre da Addo-slonov še več sto živali, toda izkazalo se je nemogoče, obdržati živali v njihovi rezervaciji, ki je bila petdeset milj dolga in 25 milj široka; pustošili in uničevali so polja, zato so jih morali mnogo odstreliti. Vslec tega so postali še nevarnejši, ka kor so bili prej, in samo naj-hrabrejši in najsmelejši lovci si še drznejo nad te slone. Orjaški sloni iz Knysne in čreda pritlikavih slonov iz Addo, sta zadnji čredi slonov v južni Afriki. -o--—
MOŽJE, POZOR, čE DELATE "OVER-TIME!"
Zgodilo se je v New Yorku, in sicer v drugi polovici avgusta Lepega popoldne, oziroma zgodaj zvečer, je prišel domov na svoj dom z dela Eli Cagli, kateremu se je pa strašno mudilo Svoji ženici je rekel, naj hitre pripravi večerjo, ker mora takoj nazaj na delo, ker bo delal "over time." ženica je nekaj slutila kajti zadnje čase je njen mož kar naprej overtajm delal, zato je sklenila, da pride tej stvari do dna.
Ko se je Cagli po večerji od peljal v svojem avtomobilu "nočnemu delu," je čepela njego va žena, ki se je bila že poprej natihem splazila iz hiše, v zad njem sedežu, takozvanem "rum ble seat," kamor se je stisnila, kakor se je znala in mogla ter nato nad seboj zaprla pokrov Ko se je avtomobil ustavil, si ni mogla kaj, da ne bi nekoliko privzdignila^okrov ter zadostila svoji radovednosti. "In kaj je uzrla? Zagledala je lepo 24-1 et no Virginijo Morris, ki je eno stavno sela poleg njenega moža Nato je šla vožnja v neko pogoz-deno pokrajino v Pinebrook, kjer je mož avtomobil ustavil in "parkal."
Tu je žena spet privzdignila nalahno pokrov, in kar se je zdaj nudilo njenim očem, je bilo zanjo tako strašno, da ni mogla več prestajati, temveč je skočila iz svojega skrivališča, zgrabila deklino za lase in pričel se je boj, da so šopi las leteli naokrog. Ko se je njena prva jeza nekoliko polegla, se je mož ponudil, da odpelje obe ženski domov, toda žena ni hotela o tem ničesar slišati, temveč je moral mož pustiti ljubico v gozdu.
Mrs. Cagli je dala svojega moža in omenjeno deklino aretirati radi nezvestobe in zakono-lomstva. Obtožba zakonolomstva pride pred porotno zasedanje, medtem pa sta postavljena oba obtoženca vsak pod $1,000 varščine. — To ima človek od tega, če dela le preveč "overtime. . ."
Ce verjar al' pa n
Janez in France sta bila najeta za precej težko delo, ki sta ga izvršila v enem dnevu. Gospodar izroči Janezu $15.00 in reče, naj da polovico Francetu. Dal mu je pa en desetak in en petak. Janez obrača bankovca v roki, poem pa da Francetu petak, sam pa spravi desetak.
"Janez," reče pohlevno France, ki je bil; bolj potrpežljive sorte, "drznil bi si pripomniti, da si se zmotil."
Kaj sem se zmotil? Nič se nisem zmotil," odvrne Janez.
"Jaz bi pa rekel, da si se. Kaj nisi ti spravil desetaka, meni si pa dal samo petak?" "No, in?"
"če nimaš nič proti temu, bi jaz rekel, da bi morala dobiti vsak po $7.50."
Ti tega ne razumeš," reče Janez. "Recimo, da bi bil gospodar tebi dal desetak in petak." Ja."
In ti bi moral dati meni nekaj od tega denarja." "Ja."
"In ti si dobrega srca, kaj ne?" "Ja."
"In še žentleman si povrh." "Ja."
"Ali ne bi ti meni dal desetak, sam pa obdržal petak?" "To bi gotovo napravil." "No, Kaj pa potem še godrnjaš, če sem si obdržal desetak."
A
Žid je bil na smrtni postelji in vsa družina se zbere v mali sobici, zadej za njih trgovino, da vzamejo slovo od svojega očeta. Izak se sklone v postelji, družina se tesno približa, da sliši njegove zadnje nauke. Stari Izak pogleda okrog po svoji družini in s slabim glasom vpraša:
"Ali je mama tukaj?"
"Da, tukaj je."
"Ali je moja hčerka Rahela tukaj?"
"Da, tukaj je."
"Ali je moja hčerka Rifka tukaj?"
"Da, tukaj je.",
"Ali je moj sin Izak tukaj ?"
"Da, tukaj je."
"Ali je moj sin Maks tukaj?"
"Da, tukaj je."
"Ali je vsa moja družina tukaj?"
"Da, vsa družina je tukaj, pa-
pa
i"
Takrat pa skoči stari Izak pokonci in zavpije:
"O, joj! Kdo je pa potem v trgovini?"
A
Znano je, da Italijani ne morejo spregovoriti besedice, če pri tem ne mahajo z rokami. Lahu zveži obe roki, pa ne bo spravil besedice iz ust. Pa jo mahata nekega zelo mrzlega zmiskega jutra dva polentarja po cesti. Eden govori na vse pretege in maha z rokama, drugi pa koraka poleg njega in ne reče nič. To je bilo pa prvemu od sile, pa se ustavi in reče:
"No, kaj ne boš nič rekel? Ali ti je primrznil jezik?"
Drugi pa odvrne: "Govori, kolikor hočeš, ampak jaz bom držal roke v žepu v takem mrazu."
A
škotje so petmilijonski narod, ki je znan zaradi svojih številnih stiskačev. Na njihov račun gre mnogo dovtipov in smešnic.
"Ali ste že slišali, da je Mac-Gregor utonil* ko je lovil ribe?"
"Ali je bil res mrtev?"
"Prav pošteno je bil mrtev. Preiskali smo mu vse žepe, pa se niti ganil ni."
A '
če verjamete, al' pa ne, ampak resnična je tale: V urad nekega slovenskega zdravnika prido moški in reče doktorju:
"Gospod doktor ,ali bi bili tako prijazni in bi telefoničrio poklicali kakega zdravnika zame P'
H
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
12.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
13.—Društvo	Srca Jezusovega št. 55 SDZ, blagoslovitev in razvitje zastave, v Knausovi dvorani.
13.—Piknik	fare sv. Kristine na špelkotovih prostorih v Euclid, O.
14.—Slovenska	Dobrodelna Zveza, konvencija v S. D. Domu, Waterloo Rd.
19__Društvo Spartans št.
198 SSPZ, plesna veselica V spodnji dvorani S. N. Doma.
26.—Društvo Mir št. 142 SNPJ, zabavni večer v Sloven-skem Domu na Holmes Ave.
26.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, plesna veselica v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave.
26.—Piknik društva Progressives na prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
26.—Društva Marije Magdalene št. ,162 KSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma-.
26.—Kozan	Baseball Team, plesna veselica v Grdinovi dvorani.
27.—ženski	odsek S. D. D., ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
27.—Oltarno društvo sv. Kristine, vinska trgatev v šolskih prostorih na Bliss Rd.
27.—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
27.—Oltarno društvo sv. Kristine, vinska trgatev v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd. OKTOBER 3.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
3.—Euclid Sports Club, ples v S. D. Domu na Recher Ave.
3.—Strivers	NHZ, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
4.—Skupna	društva S. S. P. Z., koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
4.—Gospodinjski odsek priredi plesno veselico v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
4.—Društvo Abraševič, igra V avditoriju S. N. Doma.
10.—Društvo	Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
11.—Društvo	Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
11.—A. šubelj-Mrs. Grdina, koncert v avditoriju S. N. Doma.
11.—Vinska trgatev Slovenskega N.arodnema Doma v Maple Heights, na Domovih lotih.
17.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
17.—Jugoslovanski	progresivni klub, ples v S. D. Domu na Recher Ave.
18—Društvo Collinwoodski Sokol, koncert, po koncertu Ples v spodnji dvorani S, D. Do-. tna na Waterloo Rd.
18.—Slovenska	Zadružna Zveza, zabavni večer v spodnji dvorani S. N. Doma.
18.—Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine priredi zabavni večer v spodnjih šolskih prostorih.
24--Podružnica Slovenske
ženske Zveze št. 14 priredi Plesno veselico v prostorih Slovenskega Društvenega Doma Recher Ave.
24.—St. Clair Welfare Club, Plesna veselica v spodnji dvojni S. N.' Doma. 24.—Community Welfare
Club, dobrodelni maškeradni pless v S. N. Domu.
24.—Društvo	Betsy Ross, ples v S. D. Domu, Waterloo Rd.
25.—Društvo	Hrvatska Slo-boda, vinska trgatev, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
25.—Društvo Collinwoodske Slovenke, banket ob priliki 10-letnice, v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
25.—Med. Rad. Obrana priredi popoldne igro, zvečer ples v Grdinovi dvorani.
25.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
31. — Društvo Strugglers, Hallowe'en ples, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Prireditev društva Progressives v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
31.—Društvo Ivan Cankar, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
NOVEMBER
1.—Socialistični klub št. 49, prireditev v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo itd.
1.—Društvo sv. Pavla HKZ, banket in ples v Grdinovi dvorani.
7.—Društvo Ilirska Vila št. 173 JSKJ, plesna veselica v S. N. Domu.
7.—Klub	slovenskih vdov, plesna veselica v Knausovi dvorani.
8.—Društvo	Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd
8.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v Grdinovi dvorani.
14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
14.—Pevsko društvo Soča, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
14.—Društvo Friendship Grove, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Gospodinjski odsek priredi plesno veselico v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
14.—Društvo	Slovenec št. SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
15.—Društvo	sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi igro, ples in prosto zabavo v šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Road.
15—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ, proslava 10-letnice obstoja društva, z banketom, v Knausovi dvorani.
15.—Društvo V Boj, proslava 25-letnice obstoja društva, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
15.—Slovenska Ženska Zveza št. 10, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
15.—Društvo Zarja (samo-tojno) priredi opero "Turjaška Rozamunda" v avditoriju S. N. Doma.
15.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ, igra in po igri ples v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine.
21.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
21__St. Clair Rifle and
Hunting Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani.
21.—Društvo	sv. Cirila in Metoda, ples v S. D. Domu na Recher Ave.
22.—Društvo	sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 20-letnice in razvitje nove zastave popoldne; zvečer plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma.
22.—Društvo Jadran, koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v spodnji
dvorani S. N. Doma.
25.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
25. — Društvo Spartans št. 198 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
25.—Društvo Naša Zvezda, ples v S. D. Domu na Recher Ave.
25.—Društvo	Verovšek, za-Davni večer v spodnji dvorani S. D. Doma, Waterloo Rd.
26.—Ženski	odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
26.—Socialistični	klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
27.—Moose	Club, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
28.	— Društvo Progressives, plesna veselica v prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
28.—Društvo	Carniola Tent št. 1288 TM, plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma.
29—Društvo C o 11 i n w o o d Hive, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
29.—Društvo	Pioneers BHZ, plesha veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
DECEMBER 5.—Društvo Lunder-Adamič št. 20 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
5.—Društvo	Sokol Collin-wood, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
6.—Društvo	Pioneers BHZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
6.—Godba Bled, koncert v avditoriju, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
13.—Društvo Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
13.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
24.—Slovenska	šola S. N. D., zabavni večer v spodnji dvorani S. N. Doma.
25.—Ženski	odsek S. D. D., prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
27.—Društvo Hrvatska Slo-boda NHZ, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
. 31.—Društvo Jadran, zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Klub društev S. N. D., plesna veselica v S. N. Domu.
31.—Društvo Jadran, Silvestrov zabavni večer v spodnji dvorani S. D. Doma, Waterloo Rd.
JANUAR
1.—Proslava	5-letnice otvoritve S. D. Doma na Waterloo Rd.
2.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v S. N. Domu.
9.—Zbor Zarja (samostojno), plesna veselica v spodnji dvorani, S. N. Doma.
9.—Utopians,	ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
10<—Društvo Waterloo Grove, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
10.—Skupna	društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v Grdinovi dvorani.
16.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Klever	Kids Klub, ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
17.—Društvo	Spartans, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Ženski odsek S. D. D., zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
23.—Društvo	Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Društvo	Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
30.—Skupna	društva SSPZ, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
31.—Društvo	Združene Slovenke, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd;
31.—Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
Zadnja kmečka vojska
ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578
(Spisal Avgust šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.)
"Draškovič je na vse strani vljuden. No, ravnajmo se po njegovem nasvetu, ker nam bo koristil. Pojdiva javit te novice gospej Uršuli, da se dogovorimo. Recite ji tudi vi, naj se modru premaguje."
"Uršula je bržkone že vse izvedela," reče Konjski; "moja
žena je šla naravnost do nje." * * *
V grajskem vrtu je šetala gospa Uršula, živahno se pogovarjajoč z gospo Konjsko.
"škofova misel je kaj modra,' reče Konjska, "a treba se je pri tem zelo čuvati. Niti svojemu možu nisem črhnila o tem besedice, ker! vem, da je Ambrožev pri-jatelj, ki namerava Zofko poročiti z Miličem, a za mladega sli-varja deluje tudi Marta, naša molčeča Marta. Naravnost torej ne smemo, torej po ovinkih, ker ne smemo razžaliti Ambro ža."
"Ne, ne, duša se mi protivi,' reče Uršula odmajujoč z glavo. "Jaz sem nasprotna tej poroki s slivarjem ravno tako kakor misli, pomiriti se s svojim zakletim sovražnikom."
"Ne mislite, mati, na osveto," reče Konjska hladno, "skrbite mirno za svojo korist." — Uršula se zamisli. "Resnica," reče Uršula, "ko-
FEBRUAR
6.	— Društvo Comrades št 566 SNPJP, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
7.—Društvo	Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
Pustni torek—ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica, S. D. Dom na Waterloo Rd. Domu.
9.—Klub društev S. N. D., maškeradna veselica v S. N.
13.—Društvo	Strugglers, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Slovenski	Sokol, telovadba, po telovadbi zabava, v S. N. Domu.
I 21.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu.
28.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
27. in 28.—Društvo Abraševič, bazar v Grdinovi dvorani MARC
6.—Društvo Carniola Ten št. 1288 TM, proslava 20-letnice društvenega obstanka, obeh dvoranah S. N. Doma.
13.—Društvo Orel, telovad ba v S. N. Domu.
19.—Društvo Napredne Slo venke št. 137 SNPJ, plesna ve selica v spodnji dvorani S. N. Doma.
APRIL
3.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
2. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
Velikonočna nedelja — Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
10. — Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Dršutvo Cleveland št. 127 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Društvo Ivan Cankar, igra. v avditoriju S. N. Doma.
MAJ
1.—Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, slavnostna prireditev v S. N. Domu.
Mother's Day—Društvo Waterloo Grove, prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
8.—Društvo Orel, Materinski dan, v S. N. Domu.
15.—Zbor Zarja (samostojno), pomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu. , 27.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
rist je velika."
Ne obotavljajte se torej. Mar-a mi je pripovedovala celo povest o Mogajiču, ki hira v turškem v j e t ništvu. Pripravimo Miliča do tega, da pojde reševat jetnika, pa se ga iznebimo.
"Milič je tu," reče Uršula, "bil je radi opravkov pri Ambrožu, a sedaj je pri Marti."
"Ravno prav," prime Anka mater za roko, "pojdiva k njemu in izvršiva ta posel, da nama Ambrož ne zapre poti."
"Pa naj bode," reče odločna Uršula. "Heningovci so pleme-nitaši in se ne može in ženijo & slivarji."
* * *
Medtem, ko je pripovedoval gospod Konjski Ambrožu važne zagrebške novice, se je zabavala na drugem koncu gradu v sobi gospe Marte mala družbica. Stepkova mlada žena je metala kraj mize prejo, deklica Zofka je marljivo šivala, gospod Tomo Milič pa je stal pri oknu in upiral oči v devico, ki je postajala z vsakim dnem lepša.
"Evo, gospod Tomo," se nasmeje Marta, razpletajoč niti, škoda, da ni noč."
"Zakaj, plemenita gospa?" vpraša mladenič.
"Ker bi koj pričeli šteti zvezde."
"A kaj naj govorim?" "Zlasti, ko vidite Zofijo, kaj ne?" pogleda Marta ostro mladeniča. Zofija zrdi, a Milič odvrne :
"Da, če jo le zagledam, pa se mi zavozla jezik. Kaj ne, gospodična?"
"Žalibog," se ojunači deklica in privzdigne glavo, "zagotovo mislim, da sem strašilo, ker se me gospod Milič tako boji. Klepetam in klepetam o solncu in mesecu, a on gleda molče predse, kakor da išče nečesa po tleh."
"Ne jezi se, sestra, saj išče tebe in ne vidi druzega kakor tebe. To ti je takozvani močni spol, ta ki so vsi junaki, toda bodita mir na, otroka!" nadaljuje Marta, jaz sem iz^Bvednica vajine lju bežni, potrpita, privedla vaju bom do odrešenja."
"Ah, stoterna hvala vam," re če Milič, "toda vi veste, plemenita gospa, da je čakati zelo mučno."
"Za trpljenjem pride veselje, mladi gospod," ga pouči Marta. "Ljubezen je kakor oreh, zunaj grenka lupina, znotraj pa slad ko jedro. Ko sem zapazila, da vi in Zofka pleteta ljubezensko mrežo za mojim hrbtom, sem se razsrdila in hvalita Boga, da je tudi gospod Ambrož na vajini strani. Nato sta pridobila tudi mene, ker sem se uverila, da je vitez gotovo znorel, gospodična pa izgubila pamet. Tu torej ni druge pomoči, kakor: Vzemita se! Toda moja gospa mati ni tako mehka. Najprej mi je rekla "Ne!", a ko sem jo nagovorila po susjedgradski bitki, mi ni odgovorila ničesar, pozneje pa mi je rekla: "E, bomo že videli!" Torej pomalem! Kaplja za kapljo izvotli celo skalo. Mati bo postala bolj popustljiva, ker je nesrečna."
Tomo poljubi Marti roko, a Zofija se ji ovije s smehom in jokom okoli Vratu in vzklikne:
"Sestra, zlata sestra! Zmerjaj me, kakor hočeš. Zastonj. Hotela sem izruvati iz srca tega človSka, a on je močnejši, pa se ne da."
"Izruvati?" vpraša z nežnim očitanjem Milič. Deklica obrne glavico, pokaže pri nasmehu bele zobke, pogleda mladeniča s solznim očesom in stisnivši mu roko, reče z mehkim glasom: "To je bila le šala. šala!" "Izruvati?" ploskne z rokama Marta. "Stavim za ves svet, da ji ne uidete. To sem slišala, ko je govorila v sanjah."
"Sestra!" vzklikne Zofka in žardi do vrh glave.
Ravno se hoče posloviti mladi junak, ko vstopi jasnega obraza gospa Uršula, ž njo pa Anka.
"Anka!" poskočita sestri, "odkod prihajaš?"
"Otroci," prične svečano stara Heningovica, "Anka nam je prinesla veseloi vest. Gospod škof, knez Jurij Draškovič, An«
kin boter, je postal ban, in ako Bog da, dobimo v kratkem svojo dedščino nazaj."
Hvala Bogu!" zakličeta Maria in, Zofija.
"No, otroci," ta veseli dan hočem proslaviti s svečanim dejanjem. "Vi, gospod Milič," se obrne k mladeniču, "ljubite mojo hči Zofijo in Marta je snubila, za vas. Dobro, dam vam jo —" Vsi se vzradoste, in Zofija poklekne in poljubi s solzami ma-erino roko, ki jo pa ta hitro odmakne.
"Toda, dam vam jo le pod enim pgoojem. Ko je enkrat moj ranjki mož nevarno zbolel, se je zaobljubil Bogu, da bo moj sin osvobodil eno krščansko dušo iz turškega suženjstva. Sin mi je umrl še kot deček, ni torej izvršil obljube. Vi hočete biti moj sin, vi, preprost plemič, želite postati mož velikaške hčere. Izpolnite vi to obljubo, proslavite se. Slišala sem, da ste obetali Zofiji, da osvobodite mladega Mogajiča, ženina Zofijine sestre po mleku, ki so ga Turki zasužnjili. Dobro, osvobodite tega človeka ,in ko mu ga privedete, bo Zofija vaša. Tako mi pomagaj Bog!"
Vsi stoje, kakor okameneli, a Zofija vzklikne, pobledi kakor smrt in pade brez zavesti v naročje svoje sestre Marte. Milič pa stopi bled in miren pred Uršulo in reče:
Hvala vam, plemenita gospa! Gospodično ljubim bolj kakor svoje življenje in z veseljem hočem tvegati za njeno roko svoje
življenje---"
Tomo! Tomo! — Kaj delaš!" zakliče Ambrož, ki je slišal pri vratih poslednje besede, a ne zmeneč se zata klic, dvigne mladenič roko in konča:
"Prisegam pri živem Bogu, da pojdem in osvobodim Mogajiča, prisegam pri Bogu in svoji ljubezni, da pridem sam ž njim, ali pa me sploh ne bo."
"Kdo je to storil?" vpraša obupno Ambrož.
"To je tvoje delo," žepne Mar ta gospej Konjski. "Bog naj ti odpusti ta greh!"
"Da. Nikdar se ne bom kesa la radi tega," odvrne potiho Anka z mirnim obrazom.
"Z Bogom, Zofija!" zakliče mladenič in poklekne pred napol mrtvo devico, "povrnem se k tebi — svoji zlati izvoljenki. Z Bogom!" In z iskrenimi poljubi pokrije mladenič nevestino roko XVIII.
Napočil je veliki teden, oni sveti čas, ko počiva izmučeno telo Odrešenikovo v hladnem, ka menitem grobu, ko krščansko ljudstvo verno in skesano zre v črno rakev, iz katere se bo čez malo dni vzdignilo kakor zlat go-lobček v sinje nebo posvečeno srce božjega Sina, ki bije z enakim usmiljenjem za pravičnika in grešnika, ker iz tega srca izvira prvi — najvišji zakon celega sveta — ljubezen. Veliki teden je, nebo je jasno kakor ribje oko, ozračje je toplo in mirno, ponj em letajo lastavice, oznanje-vavke pomladi. Veselo skačejo potočki kakor majhni otroci, iz zemlje pogleduje murček, da vidi, je li že pravi čas, — gaj zeleni, cvetje rdi — a ljudstvo? Ljudstvo kleči pri božjem grobu s sklonjeno glavo in šepeče s solzami v očeh k božjemu Sinu: "Jezus, nisi li odrešil tudi nas? Niso li Tvoje svete rane premagale peklenske sile?"
Velika sreda je. Na klečalni-ku v svoji spalnici kleči gospa Helena, sklepa svoje suhe, blede roke in priklanja svoje uvelo lice pred razpetim Bogom, moli in joka, moli z ustnicami in preklinja v srcu začetnico vsega gorja — Uršulo Heningovico.
Velika sreda je, svet čas je, a v oskrbnikovi hiši pod Susjedom sedi gospod Ferenc Tahi. Oči mu plamte, lica mu žare, ker ga razveseljuje mlada oskrbnikova žena. Tudi nji žari rdeče, okroglo lice, tudi nji plamti črno, poželjivo oko.
(Dalje prihodnjič) -o--
64 let stara ženska je umorila svojega brata
Bowling Green, O., 7. septembra. Mrs. Blanche Halsey, 64 let stara, je bila danes tu aretirana in obtožena, da je ubila svojega 62 let starega brata. Aretirana je bila takoj po pogrebu brata. Prvotno je povedala koronerju, da je neki ropar ustrelil brata, pozneje se je pa udala in izjavila, da je sama streljala, rekoč, da bi rada podedovala njegov- denar.
Vlak ubil sedem potni-kov v busu
Truro, Nova Scotia, Canada, septembra. V bližini tega mesta je vlak Ocean Limited, od Canadian National železnice, ubil sedem oseb, ki so se vračale v busu iz piknika, do-čim so bile štiri nadaljne osebe ranjene.
MALI OGLASI
- Vabilo
Dotični, ki mi je v nedeljo s porča odnesel stole, je prijazno vabljen, da pride še po ostale. Mrs. Levstik, 1059 Addison Rd.
Naprodaj je
lep parlor set, trije komadi. Proda se zelo poceni radi potrebe denarja. Vprašajte na 21121 Miller Ave.	(213);
Odda
se v najem šest lepih sob, na 1053 E. 71st St., spodaj. Vse moderne .naprave. Gorka voda brezplačno. Jako nizek rent. (213)
V najem
se da stanovanje za malo in mirno družino. 6410 St. Clair Ave.
(211)
Stanovanje
se odda, 5 sob in kopališče. 1074 E. 66th St.	(211)
Perilo
se sprejme na dom. Jako dobra postrežba, 1114 E. 63rd St. spodaj, spredaj.	(211)
Soba
j ako čedna, v mirni hiši, se da v najem za eno ali dve osebi, moški ali ženska. Kuhinja in garaža na razpolago. 1246 Addison Rd. (Sept. 4. 5. 8. 11. 12. 14,)'
Mlad moški
ki ima dve leti skušnje v groceri-ji in mesnici, bi rad dobil delo. Vprašajte na 19707 Arrowhead Ave. Tel. KEnmore 1032-J.
(211)
V najem
se da štiri sobe, cena samo $16 na mesec. Vprašajte na 1011 E. 64th St.	(x201)
V najem
se da pet lepih, čistih in velikih sob; elektrika, toilet, posebna klet, velik jard. Rent je $22 na mesec. 7002 Becker Ave., med Superior in St. Clair, blizu 71. ceste. Ključ je zgorej pri Mr. F. Kos. Tel. EDdy 7612-R.
(211)
Naprodaj
je pohištvo za obednico, za spalnico in kuhinjo. Pralni stroj, nov šivalni stroj in posoda. Zelo poceni. Vprašajte na 6321 Carl Ave.	(211)
Stanovanje
se da v najem, štiri sobe, kopališče, furnez, vse moderno. Oglasite se na 15625 School Ave.
(Sept. 2. 8. 11.)
PRIPOROČILO
za dober PREMOG po zmerni ceni, pokličite
ANTON SEDMAK
1139 Norwood Rd. FTLoi-ida 1026-W

KUPON
* V Budimpešti je umrla nad- i vojvodinja Izabela, mati nadvojvode Albrehta.
Ta kupon in 15 centov da danes vsaki odrasli osebi vstop v Norwood gledališče
Iz prijaznosti
Ameriške Domovine in Norwood Theatre SmttttmtrnmttmtttttutKtttmsmtatd i
Pošiljajte svoje otroke
uličnih železnicah ali
a samo
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
ZAČNE SE V SREDO, 9. SEPTEMBRA, OB 8:30 ZJUTRAJ
Na tej razprodaji bomo nudili predprodajo zimskega spodnjega perila, za ženske, dečke	(§) in deklice. Prodajalo se bo po cenah, o katerih ni nikdo sanjal, da bodo mogoče. Depresija
nam je omogočila, da smo napravili nekaj dobrih nakupov v gotovini, po kakršni ceni nismo	®
še nikdar prej kupili. Še nikdar si v začetku sezone niste prihranili toliko denarja, kot si ga	(§)
boste na tej razprodaji.	H
SPOROČAM CENJENEMU OBČINSTVU, DA SEM PREVZEL DOBRO UREJENO PEKARNO OD JOHN BRADAČA
v S. N. Domu na St. Clair Ave.
Priporočam se cenjenim slovenskim in hrvatskim gospodinjam za nakup svežega peciva, kruha, biscuits in vse drugo, ženitovanjske kolače in kekse za godove. Imel bom sveže pecivo že ob pol šesti uri zjutraj. Pridite in se' boste prepričali o našem finem blagu. Pekarijo otvorim 7. septembra. Se toplo priporočam.
Chicago Chain Store Co
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
$1.00 deški, zdravstveni ribbed union suits, mere 6 to 16, po...............
$1.00 dekliški, svileni in volneni union suits, mere 2 do 12, po...............
$1.00 deški, pristni E. Z. union suits, mere 2 to 10, po.....................
Do 150 raznih krojev ženskih zimskih union suits, po.....................
En lot moških, lahkih ribbed union suits, vredni 98c, sedaj po..............
En lot moških atletskih union suits, DVA ZA...............................
Charles Zupančič
PEKOVSKI MOJSTER 6413 St. Clair Ave.	v S. N. Domu.
To spodnje perilo je vse sveže, novo in čisto. Vsak kos je garantiran, da je prvovrstne kakovosti. Denar se vam povrne, ako iz kakega vzroka ne boste zadovoljni.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
FREDERICK FERDINAND MOORE
Hudičev admiral
PIRATSKA ZGODBA
zabodel in stekel
Nekdo ga je skozi vrata."
"Jaz sem ga videl! Jaz sem ga videl!" je zaklical neki deček in vsi smo se obrnili, pričakujoč, da nam bo pokazal morilca. Toda deček je samo rekel, da ga je videl bežati v to in to stran, sicer pa ni vedel ničesar.
"Neki mali človek je bil," so je oglasil nekdo drugi.
"Kaj je to," je dejal policist. "Tak govorite vendar, saj vas ne bo nihče ugriznil? Ali ste ga videli, ali ne? Kako je izgledal?"
"Jaz nisem vrdel, da bi ga bil zabodel, če je to tisto, kar mislite," je dejal ta, ki je prej rekel, da je bil dotični človek majhen "Če to mislite . . ."
"Tak kaj ste videli ?" je vprašal policist. "Govorite, kaj ste videli?"
"Videl sem malega Človeka, ki je imel na glavi belo mornarsko čepico in ognjenordpče lase, kateri je pribežal iz vrat in takoj zatem izginil."
ČETRTO POGLAVJE, Jaz se vkrcam na Rut Sang Morda ni bilo prav, da bi povedal policistu o Patra ju, ko sem slišal onega človeka pripovedovati o malem malopridnežu, ki je bežal iz gostilne pri Zastavni ladji. Toda, če bi bil to storil, je bila možnost, da me pridrže kot pričo, in od tega ne bi imel drugega kakor zamudo, kajti oni človek itak ni vedel povedati ničesar drugega kot to, da je videl malega moža bežati iz krčme.
Jaz pa sem imel drugega posla dovolj, kot tega, da pomagam po-liciji iskati morilca nekega mornarja, in ta moj posel je bil, da pridem čim prej s Kut Sangom v Hongkong. Tako sem imel še prav toliko časa, da sem mogel dospeti še pravočasno na parnik. Poklical sem torej i z voščita, in pusteč policijo Manile, da sama opravi svoje zadeve, kakor ve in zna, se naglo odpeljal v hotel po svojo prtljago, od tam pa na pomol.
. Na banki je bilo zame še nekaj dokumentov, katere sem mo ral vzeti s seboj. Ko sem se torej peljal na pomol, sem se med potoma ustavil v banki, in tam sem opazil pri okencu govoriti nekega človeka z blagajnikom Ta človek je pušil dolgo rusko cigareto in z nervozno roko je zdaj gladil po svojih malih brčicah. Njegova palica je bila naslonjena poleg njega na steni. V njem sem takoj spoznal moža, ki je spodil dopoldne Rev. Luther Meeker j a iz svoje pisarne, kamor je zadnji šel, da bi prosil milodare, kakor je rekel.
On je takoj stopil na stran, ko sem pristopil jaz k okencu, in blagajnik mi je izročil moje papirje.
"Kdaj pa od pot ujete, Mr. Trenholm?" je vprašal uradnik.
"V eni uri na Kut Sangu," sem dejal, nakar se je mož z rusko cigareto takoj obrnil k meni ter »me pogledal z nekakim pomilo-^ valnim presenečenjem. Ko sem šel jaz proti vratom, je stopil on nazaj k okencu ter uradniku nekaj zašepetal.
"Mr. Trenholm, samo trenutek še, prosim!"
Jaz sem se vrnil, misleč, da mi je blagajnik pozabil izročiti kaka kreditivna pisma ali da želi morda 'še kak moj podpis.
"želim, da se seznanite z Mr. Tregom, ki bo potoval z vami v Kut Sangu," je dejal blagajnik.
Jaz sem se priklonil in prav tako Mr. Trego, kateremu se je videlo, da ima vso vljudnost latinskega plemena.
"Veseli me, da vas spoznam," je dejal v čisti angleščini brez vsakega akcenta, vendar sem bil takoj prepričan, da je Francoz.
"Zdaj moram iti, toda sestala
se bova na parniku," sem dejal, se še enkrat poklonil in šel.
"On je all right," sem še slišal blagajnika reči Mr. Tregu, in iz tega sem sklepal, da ga je zagotovil, da bo moja družba na potu dovolj dobra zanj.
Ko smo zavili iz Calle San Fernando, sem ugledal parnik Kut Sang ob pomolu, in iz njegovega dimnika se je valil gost in črn dim. Izgledal je kakor parnik, ki se pravkar pripravlja, da odpluje, in baš v tem hipu so naklada-il zadnje tovore.
Nato je vzbudila mojo pozornost skupina domačinov: in mornarjev, ki so se gnetli okoli malih orgel, katere so stale pred Domom mornarjev. Po tipkah je razbijal Rev. Luther Meeker, katerega sem takoj spoznal po njegovi čeladi, okoli katere so frfotali modri trakovi. S hrešče-Čim glasom je pel ob spremlje-vanju orgel neko staro nabožno himno.
On je bil prezaposlen, ko sem stopil mimo njegqa, ako pa me je videl izza svojih črnih očal, se je naredil, da me ne vidi. Jaz sem dejal kočijažu, naj naglo požene, kajti prav nič volje nisem imel, da bi se dal gnjaviti temu staremu impostor ju.
Ko smo pasirali zbrano množico, sem skrajno začuden opazil Petraka, ki se je pojavil nekje izza orgel ter stekel za mojim vozom.
Zgrabil se je za stran voza, tekel ž njim vred in kričal:
'Za peseto vam ponesem prtljago na parnik, gospod! Same za eno peseto!"
Priznavam, da sem nekaj sumil in sem vedel, da ima Meeker tukaj svoje prste vmes. Zdelo se mi je, da mi hočeta v zadnjem trenutku preprečiti odhod in zanimalo me je dognati, kakšna bo v tem slučaju njiju taktika.
Mali možic je medtem nekoliko izpremenil svojo vnanjost, Njegovi rdeči lasje so bili zdaj pokriti s črno čepico, kar mu je dajalo bolj izgled kurjača kakor mornarja. Njegov obraz je bil očrnjen s sajami in premogovim prahom.
"Ah, jaz koprnim po kozarcu Žganja," je jadikoval. "Dajte, da vam ponesem vašo prtljago na
krov, gospod! Samo eno peseto! Bil sem brodolomec na parniku Leeds, ki se je potopil v tajfunu in imam džunglsko mrzlico. Nikakor ne morem dobiti dela na nobeni ladji. Sem pošten mornar, ampak preveč pijači vdan . . . Samo eno peseto, gospod, in ponesem vam prtljago prav v kabino."
"Jaz te pa nameravam izročiti policiji," sem dejal, pričakujoč, da jo bo pobral, kajti zdelo se mi je, da je imel eno svojo roko pri umoru v krčmi pri zastavni ladji.
Kočijaž je ustavil na pomolu, Petrak pa se je še vedno držal kočije.
"In zakaj me hočete izročiti policiji?" je vprašal z najnedolž-nejšim izrazom na obrazu. "Kaj sem storil, gospod?"
"Kaj pa tisti umor v krčmi?"
"Ne jaz, gospod! Ne jaz, tisto pa ne! Morilca je policija že dobila. Bil je eden njegovih tovarišev prav s tega parnika, na katerega greste vi, gospod. Samo eno peseto, gospod!"
"Da so dobili onega, ki je zabodel moža pri zastavni ladji, praviš ?"
"Da, pred dvema urama. Bil je njegov tovariš, ki ga je zabodel. Svetilničar tega parnika. Naj vzamem vašo prtljago."
"No, pa jo vzemi, samo glej, da kakega kosa ne izgubiš," sem dejal, prepričan, da mali možic ni mogel imeti pri umoru svojih prstov vmes, čeprav je bil na mestu umora.
Vzel je mojo prtljago ter odšel po mostiču, jaz pa tesno za njim. Mimogrede sem pogledal skozi vrata salona in videl kapitana, sedečega za mizo, na kateri je bil kup listin. Govoril je z velikim, krepkim človekom, o katerem sem vedel, da je mat.
'Jaz pravim, da ne hodite nocoj nikamor, kapitan," je dejal mat. "Krmar je šel ven in je bil zaboden, štirje beli mornarji nam manjkajo in zdaj ne moremo dobiti drugih mornarjev kakor "činke" (Kitajce)."
"Mi moramo imeti posadko, Mr. Harris, in to je vse,," je dejal kapitan. "Pravite, da je bil Grk zaboden?"
"Je mrtev kakor miš, kapitan. Šel je ven po stenj za svetilke, pa je stopil- bedak "mimogrede v neko beznico! Zdaj smo strašno kratki na delavskih močeh, kapitan."
"Kdo ga je zabodel?"
"Obesite me, če vem! Policija pravi, da svetilničar, toda ta ni odšel s parnika, dokler ni bil krmar že mrtev, to je vse, kar vam morem povedati. Vem tudi
to, da je hotela policija izprva | pomolu sedi neki tujec, ki natan-vso našo posadko-za priče. Ne-|čno pazi na vse, kar se godi na kaj se godi, to je prav gotovo." jparniku. Ali imate p0Velje za
"Nu, kaj mislite?" je rekel ka-1Port Artur, kapitan? če je te-pitan, ki ga je minevala potrpež- |mu tako, grem takoj s parnika, ljivost.	j kajti povem vam, da nočem, da
"To, kar sem rekel. Tamle na bi me Japonci pognali v zrak."
"Mr. Harris, nikar ne govorite neumnosti! Mi smo namenjeni v Hongkong. Moj ukaz je, da odplujem nocoj, in kako, to je moja stvar. Mislim, da bi se dobilo nekaj mornarjev v Mornariškem domu.
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIKI URAD
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6411 St. Clair Avenue
naznanja, da v mesecu septembru bo urad zaprt ves dan v sredo. Druge dneve ostanejo uradne ure, kot so bile do sedaj, namreč: 8. do 12., 1. do 5., e. do 8. zvečer; v soboto od 9. do 12., od 1. do 5.
Dr.
James W. Mally
ZOBOZDRAVNIK ^yrrTYYYTYYYTYTTYTTTYYYTTT^
VARNI so na ulici železnici!
Kadar vaši otroci hodijo peš v šolo in iz šole, skozi cestno drvenje, se ne morete otresti skrbi. Mali otroci ne poznajo nevarnosti na cesti. Nepremišljen korak jim lahko prinese nevarno poškodbo ... ali še slabše ... V slabem vremenu vas pa še skrbi radi njih zdravja . . . Če jih pa denete na ulično železnico ali motorni bus, ste lahko gotovi, da bodo dospeli na svoj cilj udobno in varno.
letos v šolo na motornem busu
Ike- CLEVELAND
RAILWAY COMPANY
r i r t . c a r or ,/a m o t o r. c o a c h
Maytag
aluminum
Washer
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.
Tel. KEnmore 1282
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING
KEnmore 3877
MESO! MESO!
Vedno velika zaloga svežega in suhega mesa. Prijazna postrežba in zmerne čepe.
MARTIN FRANK
St. Clair-lOGth St. Market
GLenville 5991
JOSEPH J. 0GRIN
ODVETNIK 401 Engineer* Bldg.
Mala 412« Zvečer: 15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
DOBER PREMOG!"8
Točna postrežba!	©
The Hill Coal Co. ®
1861 MARQUETTE RIJ. (§)
Stari Cimpcrmunovl prostori
IIEnderson 5798	^
FRANK ARKO, zastopnik