leto XXIV. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za‘/> leta BO din, za */< leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 63. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tol. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Izlmia vsak ponedeljek, lantlia gredo ta petek Liubliana. sreda 11 C enaSSS, Duce slov delegaciji Ob sprejemu delegacije Ljubljanske pokrajine je izjavil Duce delegaciji, da je žela vesel, da more v Rimu pozdraviti člane sosveta' Ljubljanske pokrajine. O uce je zagotovil, da bo osebno Proučil moralne in gospodarske Potrebe celotnega slovenskega Prebivalstva pokrajine in ugodil P° posredovanju tovariša Grazio-'*ja, v katerega ima popolno in brezpogojno zaupanje. Nadalje je dejal Duce, da se bodo strogo izvajala določila, ki jih vsebuje statut (ustava), ,s katerim Je bilo ustvarjeno posebno stanje novo pokrajino, zlasti še glede jezika in kulture. Na povabilo, ki mu je bilo sporočeno, je izjavil Duce, da bo z veseljem o prvi priliki stopil v neposredni stik s prebivalstvom Ljubljanske pokrajine. Končno je izjavil Duce, da bodo Judi to pot, kakor je že navada fašističnega 'režima, sledila besedam neposredno dejanja, da bo Ljubljanska pokrajina doživela rešitev vseh svojih gospodarskih, duhovnih in kulturnih vprašanj. Ko je včeraj ob prvi obletnici stopa Italije v vojno spregovoril Duce v Zbornici, je poleg Italije prisluhnil njegovim besedam ves svet. Poslušanje govora je bilo po vsej državi višek spominskih slovesnosti. Povsod so se ob zvočnikih zbrale neštete množice z organizacijami stranke na čelu. Plenarna seja zbornice se je začela ob 17. in udeležili so se je vsi ministri, člani vodstva stranke, narodni svetniki in najvišji zastop- Sosvef Ljubljanske pokrajine se te vrnil Iz Rima Delegacija Ljubljanske pokrajine je bila v ponedeljek dopoldne sprejeta od papeža Pija XII. Pri vstopu v vatikansko palačo so izkazali Švicarji delegaciji vojaški Pozdrav, v dvoranah pred delovno sobo svetega očeta pa vojaške ča-člani Garde dei nobilis. Papež Pij XII. je sprejel delegacijo v mali dvorani pred papeževo knjižnico. Vsi člani delega-cjje so pokleknili, vse pa je predstavil svetemu očetu Eksc. Visoki Komisar Grazioli. Sveti oče je dal vsakemu roko in prstan sv. Petra v Poljub. Nato so vsi člani vstali, papež “ij XII. pa je v latinskem jeziku imel kratek govor. Dejal je, da jih sprejema z iskrenim veseljem svojem domu in da se spominja, 'kako prijazno je bil sprejet na poti ha evharistični kongres v Budimpešto. Pozdravlja vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine. Ostanejo hnj trdni in goreči v krščanskem življenju. Vsem podeljuje iiz srca Apostolski blagoslov. Sprejem pri sv. očetu je napravil na vse člane delegacije najglob 'ji vtis. . .Pri tainiku Rasistične stranke Ko so si člani delegacije po od-odu iz Vatikana ogledali Mussolinijev trg in nekatere druge zna menitosti, so odšli v palačo, v ka SLft 8edfŽ gWnef?a tajništva Fašistične stranke. Tu je delega- Fk ■ h,l,re'ie . f.en‘ ^Ajnik stranke Eksc. Screni. Visoki Komisar Grazioli mu je predstavil vse čiane delegacije, nakar je imel Eksc. Se-reni daljši govor. Opoldne pa je sprejel slovensko delegacijo guverner Rima Eksc, knez Colonna, katerega je poadra vil v imenu delegacije ljubljanski župan dr. Adlcšič. Zvečer je odpotovala ljubljanska delegacija s kolodvora Termini Trst, kamor je prišla v torek zjutraj. Proslava prve obletnice vstopa Italije v vojno je bila tudi v Ljubljani proslavljena z impozantnim nastopom posadke. Z godbami so prihajali vojaški oddelki na Kongresni trg ter se tam razvrstili. Ves prostor naokrog pa je zavzela velika množica ljubljanskega prebivalstva, da bi poslušala radijsko Duce je napovedal v zgodovinskem govoru zmago Osi niki vseh panog Vojske. Duceja so pozdravile viharne manifestacije, ki so jih zvočniki razširili po vsej državi. V svojem govoru je Duce podal vojni obračun Italije po prvem letu, podatke o vojni in zmagi nad Grčijo, orisal razvoj dogodkov v Afriki ter italijanski delež pri premagovanju Anglije in napovedal brezpogojno zmago osi. Govoreč o političnih in vojaških posledicah angleškega umika z Balkana, je naglasil, da pomenijo globoke spremembe na zemljevidu tudi spremembe na boljše, če bodo imeli vsi čut za mero, to je čut za bolj logično in pametno ureditev po pravičnosti. Med globokimi spremembami je navedel: Crna gora je spet dobila svojo neodvisnost ter stopa v italijansko območje', Madžarska je razširila svoje meje. Nemčija pa je svoje postavila na levi breg Save. Ostala Slovenija je postala italijanska po- krajina s posebno ureditvijo. Z brezprimernim navdušenjem je bil pozdravljen Ducejev poudarek ob zaključku govora: Anglija ne more zmagati, ker so vse njene evropske postojanke uničene, Amerika pa jih ne more nadomestiti, pa naj stori kar hoče. Trdno verujem, verujem, da je pravični Bog, ki živi v dušah mladih narodov, v tej ogromni vojni med krvjo in zlatom že odločil. V Liubliani ie velika Duteiev u. -V*8 oddajo zgodovinskega Ducejevega govora ter vnovič dokazala svojo vdanost. Na balkonu Kazine so bili predstavniki vojaške in civilne oblasti z armadnim poveljnikom Eksc. generalom Robottijem na čelu. Ko so se po radiju slišali navdušeni vzkliki pred Beneško palačo v Rimu zbranih množic, so se tudi po Kongresnem trgu razlegali glasovi navdušenja in odobravanja govora Duceja, vzornika in voditelja italijanskih bojevnikov. Ob zaključku oddaje je vojska izkazala pozdrav Nj. ,Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju, slovesnost pa je bila zaključena s kraljevo koračnico. Zgodovinska slavnost in Ducejeve besede so dobile še večji in globlji pomen danes, ko je bilo objavljeno, da je zbornica z aklamacijo sprejela zakon o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine. industrializacija Težišče bodoče organizacife^Sredozemlia Siromašna — razen glede na dobro voljo, na iznajdljivost in na ponosno samozavest — je Italija ena najboljj preobljudenih (dežel na svetu; zdaj šteje približno 140 oseb na kvadratni kilometer površine, ki je do 4/s dejansko gorata in gričevnata. Po poti slavne podedovane tradicije in zaradi vedno večje potrebe spričo velike rodnosti si je dežela iskala in našla v kmetijstvu najtrdnejšo podstavo za življenje. KEjub silnim oviram je spremenila 92 % tal v rodovitno zemljo, s čimer je dosegla svetovno resnično prvenstvo. Smotrno ukoriščenje tako znatnega dela površine — zlasti' pod fašističnim režimom — nam je omogočilo doseči odlične uspehe socialne, gospodarske in politične vrste: italijanska zemlja zaposljuje zdaj štiri milijone kmečkih rodbin, vsega najmanj 20 milijonov duš; neposredno ali pa posredno zalaga 40 o/o našega izvoza, ker pridela kot n. pr. leta 1938., za približno 5 milijard lir blaga. Množica zdravih in mirnih ljudi nam še v voj nem času omogoča razpolagati z množico borcev in z velikanskimi zalogami izdelkov in surovin, ki so potrebne vojski in prebivalstvu doma. To nam pojasnjuje tudi pomen enega fašističnih gesel: »vrnitev k Z' Toda zemlja je to, 'kar je: kljub priključitvi Poadižja, Julijske krajine in Istre se od leta 1861 do 1940, torej v 80 letih, naša' razpoložljiva ozemeljska površina ni povečala, niti se ne bi mogla povečati s tolikšno .hitrostjo kakor se je zvišalo število prebivalstva, kajti v teh 80 letih se je naravni delež zemlje na osebo zmanjšal za približno 40 % teoretične količine. Kes je, da se je v tej dobi s trajno izboljševano obdelavo omogočala zaposlitev vedno večjega števila rok v kmetijstvu in da je smotrna poglobitev zagotovila ter še naprej zagotavlja vedno večjo donosnost. Toda res je tudi to, da sedanji štirje milijoni kmečkih rodbin z vsemi pripadlimi pa 20 milijonov duš pričenjajo pomeniti že skrajno demografično breme, ki ga v naravnih mejah Italije zemlja komaj še s pridom vzdržuje. Se tem teže, ker koristi specializacije pri nekaterih kulturah po večini požira rastoča uporaba kmetijskih strojev vseh vrst. Se dandanes zemlja' v Italiji ne more več zagotoviti delo niti za polovico sedanjega prebivalstva, koliko manj bo to zmogla šele leta 1945., ko nas bo morala prehranjevati skoraj 50 milijonov duš ali leta 1965., ko bomo imeli že blizu 60 milijonov prebivalcev! Iz tega izhaja predvsem naša potreba, da lahko' razpolagamo z množini prebivalstva ustreznim prostorom. Kajti to ljudstvo mora' — ne glede na začudenost narodov, ki jedo petkrat na dan — tudi delati in jesti, da živi. Zaradi tega pa je umestno in potrebno, da si pravočasno zastavimo probleme industrializacije naše dežele. Pravočasno, objektivno in iznad vsake poetične ali retorične umišljenosti. Prihodnjost trka na duri. * Medtem ko znaša* od kmetijstva živeči del prebivalstva 48 % vsega naroda, znaša njegov industrijsko in obrtno delavni1 del samo 30%, kar je velikanski delež, eden najvišjih znanih v Evropi, ki pa nam prav zaradi te višine lahko daje nekaj smernic za bodočnost. Če upoštevamo, da je izkoriščanje naše kmetijsko-go/.dne površine res že skoraj doseglo skrajno, za gospodarsko ravnotežje dežele še dopustno mejo, vidimo, da bi se morala po vojni neizogibna stalna naseljenost večine kmečkega ljudstva izravnavati z vedno višjim številom zaposlitve v industriji in trgovini, kajti sicer bi doživeli kmalu preobremenitev kmetijstva s socialnimi dajatvami ali pa po- novitev izseljevanja v tujino ali motnjave in škodo poplavljajoče brezposelnosti. Saj so nam izkušnje zadnjih petih let pokazale ne samo težave, temveč tudi počasni razvoj kolonizacijskih podjemov, ki iso se tudi zamislili iz demogra-fičnih smotrov. Po dobljeni vojni pa, ko bo kmetijstvo postopno še požiralo demo-bilizirance, industriji morda ne bo mogoče storiti enako, ker bodo podjetja, ki zdaj delajo za vojno, morala neko kratko ali daljšo dobo počivati, da bi se lahko spremenila v mirnodobne tovarne po danem stanju; možnostih in potrebah časa. Ta okolnost nam prav tako narekuje, da pazimo odslej na vse probleme industrializacije naše dežele in na razvoj trgovinske delavnosti- A kako naj bi se pravilno upoštevala ta vprašanja, če ne predvsem po zahtevah socialne narave in po tem, kakršna bo nova gospodarska vloga Italije v Sredozemlju? Medtem ko ima severna Italija s svojim bogatim kmetijstvom že skoraj 60% zaposlencev v industriji, so pa Srednja, Južna in Otočna Italija — sredi pravega Sredozemlja — skupno zmožne zaposliti v industriji komaj! 115 % svojega delovnega ljudstva. Od Toskane navzdol bo torej morala poprijeti skrb za industrializacijo Italije; ta skrb nam mora zagotoviti mesto, ki nam gre v jutrišnji Evropi. (Po članku lista «11 Solo.) Praznik Mornarice Včeraj je bil praznik Mornarice. Prebivalstvo vsega Italijanskega imperija jZa-družni priročnik« zasebnih nameščencev in poslala v zadružno šolo 17 učencev. Revizorji ZSZ so revidirali 156 zadrug, 110 pa sestavili računske zaključke. Leta 1940. se je ustanovilo 15, likvidiralo ali izstopilo iz ZSZ pa e 12 zadrug. Vseh zadrug, včlanjenih pri ZSZ je bilo 395, od tega 167 kredit- Glasnik lesne tehnike in trgovine > Interna tionaler Holzmarkt«, ki izhaja na Dunaju, je v svoji lesu za furnir in vezane plošče posvečeni številki objavil pregled svetovne zunanje trgovine z lesom, ki služi za furnirje in vezame plošče. Pregled vsebuje iz mnogih držav podajtke o uvozu in izvozu leta 1938. iin prve polovice 1. 1939. Iz poznejše dobe ni podatkov, ker so zaradi vojne nekatere držarve sploh ustavile svoje statistične objave. V pregledu izvoznikov lesa za vezane plošče (Sperrholz) so navedene države: Finska 207.140 m8 (1938), 126.740 m3 (prva polovica 1. 1939.), Rusija 107.770, 1625, bivša Poljska 95.100, 51.270, Švedska 12.900, 4730, Norveška 1390, 559-Latiška 81.400, 47.510, Nemčija 0, 1880, Litva 7740, 1830, bivša Češko-Slovaška 5030, 0, Estonska 22.030, 13.800, Francija 7300, 6250, USA 26.240, 0, uvoz pa je bil razdeljen takole: Anglija 272.060 ms (leta 1938.), 133.820 m3 (prva polovica 1.1939.), Nizozemska 33.290, 23.260, Nemčija 75.690, 21.070, Belgija 27.980,10.320, Danska 14.980, 10.070, Irska 4910, 2100, Francija 550, 430, Švica 1370, 1050, Grčija 6000, 1440, Palestina 4630, 2770, Egipt 10.680, 2370, Revija »IVEuropa S. 0.< opisuje ■položaj italijanske bombažne industrije takole: S pridelovanjem in predelavo bombaža se bavi 152 tvrdk, ki imajo skupaj okrog poldrugo milijardo lir kaipitala. V začetku leta 1940. so industrijske naprave dosegle vrednost 833,000.000 lir, blago v sklaidliščih in za rezervo pa je predstavljalo vrednost nad 84 milijonov lir. Te številke dokmu-jejo, da ima italiijaniskft bombažna 28 mlekarskih, 22 živinorejskih, 19 kmet. strojnih, 22 elektrarniških, 17 obrtnih, 32 stavbenih, 17 vodovodnih, 10 tiskovnih, 6 zavarovalnih in 15 drugih. Denarno poslovanje ZSZ je bilo ugodno. Na novo je bilo oproščenih 14% starih vlog, vseh dose-daj 432. Likvidnost ZSZ je bila velika (skupno 7,8 milijona gotovine). Naložbe pri denarnih zavodih so se dvignile na 9,4, starih kreditov je izterjala ZSZ za 4,5, novih kreditov dala za 5,5, da so vsi krediti narasli na 20,08 milijona din. Vloge zadrug so dosegle 47,6 (od tega 29,2 na novem in 18,4 milijona din na starem računu). Zadružni pomožni sklad znaša 0,53, lastno premoženje pa 0,72 milijona dinarjev. Upravni stroški so se znižali, ker je prejela ZSZ iz fonda) za podpiranje zadružništva: za kritje revizijskih stroškov 172.384, za zadružni pouk 35.024 in za sestavljanje statistik 7.611 din. Ta denar pa bo izkazan šele prihodnje leto, ker ga je ZSZ prejela šele 1.1941. Nadzorni odbor je ugotovil pravilno poslovanje ZSZ ter predlagal razrešnico odboru. Predlagal je nadalje dodelitev prebitka splošnemu rezervnemu skladu. Upravni odbor ZSZ so tvorili gospodje: Ivan Pipan, Vižmarje, predsednik, dr. Drago Marušič, Ljubljana, podpredsednik, dr. Leopold Boštjančič, odv., Maribor, Matija Goričar, Mozirje, dr. Milan Gorišek, odv., Sv. Lenart, dr. Josip Komljanec, girnn. ravnatelj, Ptuj, Stanko Lenarčič, Nova vas, Milan Mravlje, Ljubljana, in dr. Zdolšek, Brežice. Južna Afrika 4130, 1860. Ker je, kakor je razvidnio iz teh podatkov, že pred vojno zunanja trgovina z lesom za vezane plošče močno padla, se more z gotovostjo trditi, 'da se je med vojno že zaradi pomanjkanja transportnih sredstev znižala' na minimum. Nastale pa so tudi velike izpre-membe posesti. Finska je bila nekdaj največji izvoznik lesa za vezane plošče na svetu, zdaj pa' pripadajo naj večja finska podjetja za izdelavo vezanih plošč Rusiji. V bivši poljski državi je 38 velikih tovarn izdelovalo vezane plošče in je znašal izvoz na leto okrog 100 tisoč m3. Skoraj vse poljske tovarne vezanih plošč so pod Rusijo, ki je dobila velika podjetja te vrste tudi v baltiških državah, kjer je bil začetek industrije vezanih plošč, ter nekdanjo največjo in najmodernejšo romunsko tovarno v severni Bukovini. Pred vojno je bila Anglija največji odjemalec lesa za vezane plošče, nemški vojaški uspehi pa so ji zaprli uvoz iz evropske celine im na njeno mesto je stopila Nemčija. Od vsega angleškega uvoza lesa za vezane plošče je odpadlo prej na> USA in Kanado le nekaj odstotkov. industrija pravico do velikega življenjskega prostora. V Siciliji so napravili poskuse s pridelovanjem nove vrste bombaža, imenovane »Stoneville«. Vsi poskusi so bili uspešni in izkazalo se je, da nova vrsta bombaža hitro dozoreva' ter da je zelo odporna proti mrazu. Pridelke je mogoče spraviti pod streho še pred nastopom jesenskega deževja. Poskuse so napravili v Siciliji zaradi tega, ker je bil tam pridelek bombaža zelo odvisen od vremenskih razmer. Prej ,so bili dobri pridelki le takrat, kadar se je jesensko deževje zakasnilo. Z nasadi »Stone-ville«, ki naglo zori, pa bo zajamčen dober pridelek vsako leto. Tudi v pogledu kakovosti so poskusi z nasadi >Stoneville« prav dobro uspeli. Pridelovalci bombaža so se zelo zanimali za poskuse. 0 vsestranskem uspehu so zdaj prepričani ter zavzeti zai pridelovanje nove vrste bombažai, ki tako dobro ustreza klimatičnim razmeram. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« z dne 7. junija je objavil: Pojasni lne in dopolnilne določbe glede obveznosti dvojezičnega besedila za table in napise — Naredbe o obvezni priglasitvi priseljencev v Ljubljansko pokrajino — Predpise za proizvodnjo in prodajo rastlinskega kuriva v Ljubljanski pokrajini — Naredbo o carinskih olajšavah za uvoz nekaterih vrst blaga, potrebnega Ljubljanski pokrajini — Naredbo o omejitvi porabe svežega govejega in svinjskega mesa — Nove predpise o zatemnitvi in dodatek k maksimalnemu ceniku št. 1 (glede cen za sveža' jajca). Gospodarske vesti Družba »Manifatture Cotoniere Meridionali« v Neaplju, ki ima 45 milijonov lir glavnice, je imela lani 9,6 (predlani 8,6) milijona lir čistega dobička in bo izplačala 10% dividendo. Vlada Češko-moravskega protektorata je razpisala notranje posojilo v višini 1,2 milijarde Kč. Posojilo se bo amortiziralo v 50 letih ter obrestovalo po 3.75%. Emisijski tečaj je določen na 99.7%. Romunski izvoz je v letošnjem 1. četrtletju v primeri z lanskim nazadoval od 8.8 na 6.7 milijarde lejev, uvoz pa od 6.5 na 4.5 milijarde. Kljub zmanjšanemu izvozu pa se je Izvozni presežek zvišal od 2.17 na 2.29 milijarde lejev. Največ blaga je uvozila Romunija iz Nemčije (65% vsega uvoza). Tudi glede izvoza je Nemčija na prvem mestu (59% vsega izvoza), na drugem mestu je Italija, na tretjem pa Turčija. Celotni dohodki nemških državnih železnic so narasli v 1. 1940. proti onim v 1. 1939. od 5.81 na 7.60 milijarde mark, celotni izdatki pa 5.37 na 7.25 milijarde mark. V železnice investirano premoženje je v bilanci izkazano v višini 39.8 ml. lijarde mark, lastni kapital železnic pa z 20.2 milijarde mark. Med Madžarsko in Slovaško je prišlo do sporazuma glede ureditve vprašanja državnih dolgov bivše češkoslovaške. Nadalje je bil dosežen sporazum o denarnih zaj. vodih. Dražba lesa Začasna drž. uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani proda na javni dražbi dne 16. junija 14.200 plm iglaste hlodovine nai panju iz območja svoje gozdne uprave v Kočevju. Pogoji in tiskovine so na razpolago pri začasni drž. upravi v Ljubljani in pri gozdni upravi v Kočevju. Doma in po sveti Po odredbi Duceja se s 15. junijem zvišajo podpore družinam mobiliziranih vojakov za ženo od 6 na 8 lir, za vsakega otroka pa od 2 na 3 lire dnevno. Nemški letalci so zapustili Sicilijo ter je pri tej priliki poslal letalski general Geisler prefektu iskreno zahvalo za tovariško in uspešno sodelovanje italijanskih oddelkov. . Nemška letala so začela pogosteje napadati Aleksandrijo. Nemški listi pišejo, da imajo Angleži v Aleksandriji velike zaloge bencina, kar da je tudi glavni vzrok nemških napadov. Nemci poročajo, da so nemške podmornice in nemška letala že v prvem junijskem tednu potopila skupno 156.800 ton angleških trgovskih ladij. Angleške čete so vpadle iz Palestine in Transjordanije v Sirijo, in sicer pod pretvezo, da so Nemci v Siriji in da so si tu zgradili razna oporišča. Hkrati z angleškimi četami prodirajo tudi nekateri oddelki De Gaullovih čet, ki naj zakrijejo angleški napad na Sirijo, čete gen. Dentza so že stopile v boj z angleškimi četami. Francosko vojno poročilo pravi, da so se francoske čete v Siriji uspešno zoperstavile sovražniku, čeprav je ta v premoči tako po številu čet ko tudi po njih opremi. Nemški Usti pišejo o angleškem vpadu v Sirijo, da je Anglija napadla svojega bivšega zaveznika samo zato, da bi z vpadom v Sirijo prikrila svoj poraz na Kreti. Molotov bo, kakor poroča »Pic-colo«, v kratkem obiskal Tokio. Vladna kriza v Egiptu še vedno ni rešena, ker se stranka vafdistov ne le upira vstopu v vlado, temveč zahteva razpis novih volitev. V Nemčiji je veliko zanimanje za naselitev na Spodnjem štajerskem. Prijavljajo se trgovci, obrtniki, podjetniki, ki se zlasti zanimajo za prevzem starih obratov. Zaenkrat pa se prijave za naselitev še ne sprejemajo. Pri Slovenski Bistrici ne bo treba potnikom nič več prestopati, ker je en tir v tunelu že prost za vožnjo. Mariborski železniški most, ki ga je bivša jugoslovanska vojska porušila na svojem umiku, je bil preteklo soboto slovesno izročen premetu. Japonska je priznala novo hrvatsko državo. Velika količina streliva in eksplozivnih snovi je iz neznanega razloga eksplodirala v trdnjavi v Smederevu. Kakor poroča »Nemze-ty Ujzedek« sta zaradi eksplozije uničeni dve tretjini Smedereva, število žrtev sega baje v tisoče. Znani ameriški izdelovalec avtomobilov Chevrolet je umrl v Detroitu v starosti 62 let. Plače državnih nameščencev na Madžarskem so bile zvišane za 5.5%. V Ruščuku je bil slovesno izročen prometu železniški most, ki veže Romunijo In Bolgarsko. S tem je omogočen redni blagovni promet med Bolgarsko in Romunijo. w barva, plesira Ib 7p v 24 urah ■ n»* i L C f Ul UH ,bieke> klobuke itd. Skrobi in sretlolika srajce, orrat-nike in maniete. Pere, šaši, monga in lika domato perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. SelenburgoTa ul. 3 Telefon it. 22-78. POZOR. TRGOVCI IN MEHANIKI! Vse dele za kolesa, kompletna kolesa dobite v neomejeni količini! Splošna trnovska družba ’ X ©. z. veletrgovina koles in šivalnih strojev UDBUIUM, Tyrševa cesta 33 (dvorišče) (Javna skladišča) Zunanja trgovina s turnirjem in vezanimi ploščami Uspehi ItalUanske bombažne industriie fcd.,.« »Ko»»d| lMa<, ,*« to I— Pl« Akta*. O*, tkbn. a. d„ »1« p,«*™* Ota, UM*.