Ribič odhaja v Faicinova pritanba zgodovino lavmjena Stran 4 Stran 2 Št. 66/ Leto 61 / Celje, 22. avgust 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR IBiilffir..... ........ DOJENiKIPADUl PO TLEH 9770353734020 DMBODKI Zavrnjena pritožba Sama Fakina Tudi višje sodišče je razsodilo, da je bila razrešitev nekdanjega direktorja celjske bolnišnice zakonita - Okrcani zdravniki «Ne veriamera več v pravno državo, ampak saitio še v interese lobijev,« komentira nekdanji direktor celjske bolnišnice Samo Fakin odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep Delovnega sodišča v Celju izpred dveh let. Takrat je celjsko delovno sodišče zavrnilo zahtevek Sama Fakiiia, da razveljavi sklep sveta zavoda, s katerim je bü oktobra 2002 razrešen s funk-cije direktorja bolnišnice. Kot nam je potrdil odvetnik Velimlr Cugmas, ki j e zastopal bolnišnico, je sodba pravnomočna in tudi pričakova- Dvomov o tem, ali je bil Fakin razrešen zakonito ali ne, torej ni več, je pa zanimiva obrazložitev razsodbe višjega sodišča- V njej so zapisali, da je bil prvi razlog za razrešitev Fakina v celoti dokazan. Gre za predpisovanje zdravila Eritropoetin za hemodializne bolnike na recept, kar je bilo v nasprotju z veljavnimi predpisi in v škodo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ta je namreč stroške za to zdravilo pokril že v plačilu za dia- Satno Fakin lizo. Odgovornost direktorja je bila v tem primera nedvoumna, meni višje sodišče, s tem pa tudi zadostni razlog za razrešitev. «Nihče mi doslej odgovornosti ni dokazal. Sklep svet. poctinor razrešujejo zaradi predpisovanja eritropoetina na recept. Sam nikoli nisem napisal nobenega takega recepta,« je ogorčen Samo Fakin. «Poleg tega gre za nedokazano kazensko zadevo, bolnišnica pa tudi ni utrpela nikakršne ško-ivoda je bil ne- de,« še dodaja, zvezi 7. eritro- Drugi razlog za razrešitev pisali, da me je bil neustrezen način po-slovodenja kolektiva. Pri tem je višje sodišče v nasprotju s Zdaj še Hura diskont Potem ko je Mercator v v sosednjem objektu so bi- lična novogradnja, v celoti Celju zgradil svoj center na li kitajska restavracija in več namf injena novemu Huradi- Hudinji, so izpraznili več- malih lokalov, ki so počasi skon tu. «Predviden datum jo samopostrežnico, ki so hirali. Te dni so del Merca- odpri tja nove maloprodajne jo pred leti zgradili ob Pod- torjevega objekta podrli. V enott ! je v novembru. Preo- javorškovi ulici, tik oh Mercatorju pojasnjujejo, da stalo zemljiščezdvemaob- slovitem Plevčakovem na zemljišču v Podjavorški jekto ma bo v prihodnosti hrastu. ulici stojijo trije objekti, ki odda no v najem ali proda- Vse odtlej je bil del ob- so v njihovi lasti. Na me- sporočajo iz Mercator- jekta, v katerem je bila Mcr- stu, kjer so porušili enega ja. catorjeva trgovina, prazen. od objektov, bo nastala prit- BS, fulu: G, KATIC noddel- nikakor izdejs- prvostopenjskim menilo, da odgovornosti za zaplete, ki jih je sprožila zakonita odredba o spremenjenem delovnem času zdravnikov, ni mogoče naprtiti Samu Fakinu, temveč kvečjemu zdravnikom in predstojnikor kov, »ki se s svojim i vornim obnašanjem: niso mogli sprijaznit, tvom, da je temeljni ukrep, ki vodi k izboljšanju finančne situacije, ravno sprememba delovnih navad«. »To mi daje moralno zadoščenje. Jedro spora, zaradi katerega sem moral z mesta direktorja, je bilo v tej točki. Nezaželen sem postal potem, ko sem začel zbirati podatke o produktivnosti dela in se je pokazalo, da posamezni zdravniki delajo bistveno manj, kot govorijo. Z drugačnim delovnim Časom sem želel to spremeniti,« opozarja Samo Fakin, zadovoljen, da mu je višje sodišče v tej točki dalo prav. »Nič slabega nisem naredil za to bolnišnico. Bog ve, kdaj bodo razkriti resnični krivci za to farso,« zaključuje in napoveduje, da bo izrabil vse pravne možnosti, da dokaže resnico. MILENA B. POKLIC _g:;?! TIPIH Začetek volilnih opravil Včeraj so se 2ačela prva volilna opravila pred lokalnimi volitvami, ki bodo 22. oktobra. Od ponedeljka naprej je na upravnih enotah že mogoče oddajati glasove podpore posameznim neodvisnim kandidatom za župane ali občinske in mestne svetnike. Kandidature morajo politične stranke in volivci vložiti najpozneje do 27. septembra do 19. ure. Na tokratnih lokalnih volitvah bodo volivci volili 210 županov, pri čemer je v vseh slovenskih občinah skoraj 3.400 svetniških mest. Med novostmi letošnjih volitev sta obvezna 20-odstotna zastopanost obeh spolov na kandidatnih listah ter zvišanje števija potrebnih podpisov volivcev za vlaganje kandidatur neodvisnih županskih kandidatov. Posamezni županski kandidat, ki bo želel na volitvah nastopiti s podporo volivcev, bo moral po novem zbrati najmanj dva odstotka podpisov od števila volivcev v volilni enoti, vendar ne več kot 2.500. Neodvisne liste bodo za kandidiranje potrebovale 15 podpisov volivcev. S ponedeljkom so uradno stekla tudi kandidacijska opravila po političnih strankah. Občine bodo morale najpozneje do jutri določiti plakatna mesta za predvolilno kampanjo. Ta se uradno lahko začne 22. septembra. 45 dni pred glasovanjem morajo organizatorji volilnih kampanj odpreti tudi transakdjske račune. Z včerajšnjim dnem so začele delovati tudi imenovane občinske volilne komisije BS Minimalna rast v obrti Pred Mednarodnim obrtnim sejmom, ki bo v Celju od 6. do 13. septembra, so v Obrtni zbornici Slovenije pripravili že tradicionalno knjižico Obrt v številkah. Vanjo so zajeli vse z obrtjo povezane statistične podatke, ki med drugim razkrivajo, da je domača obrt lani spet zabeležila pozitivno stopnjo rasti. Znašala je sicer le 0,7 odstotka in je bila nekoliko nižja od predlanske, vendar pomeni, da se je upadanje števila obratov, kakršnega je obrt doživljala v ietih 2000-2003, zaustavilo. Ob koncu leta je bUo v obrtni register vpisanili 47.813 obratov, od tega je bUo največ, 40.018 ali 83,7 odstotka, samostojnih pod-jemikov. Število obrtnih obratov se je lani najbolj povečalo v papirni dejavnosti (za 5,8 odstotka) in gradbeništvu (za 5,7). Sledijo nekovinska, živilska in storitvena dejavnost, najnižja, 0,4-odstotna rast pa je bila dosežena v kovinski dejavnosti. V ostalih dejavnostih se je število obrtnih obratov zmanjšalo. Na žalost najbolj na področju domače in umetnosme obrti, kjer so zabeležili 12,8-odstotni padec. Največ oziroma 28,7 odstotka vseh obrtnih obratov je bilo v gradbeni dejavnosti. Sledijo storitvene dejavnosti s 23,3-odstotnim deležem, 13,1 odstotka obratov je bilo v prometni in 11,5 odstotka v kovinski dejavnosti. Delež gostinske dejavnosti se je zmanjšal na 5,4 odstotka. Ostale dejavnosti so bile zastopane z manj kot 4 odstotki. Najmanjši delež vseh obratov je predstavljala domača in umetnostna obrt z 0,7 odstotka. Struktura obrti po regijah se v primerjavi z letom 2004 ni spremenila. Največ obratov je še naprej v osrednji ljubljanski ro^ji in najmanj v zasavsld regiji. Celjsko regija se s 3.562 obrtnimi obrati, kolikor jih je bilo registriranih konec preteklega leta, sicer uvršča na peto mesto, vendar je po številu obratov na 10.000 prebivalcev pod republiškim povprečjem. JANJA INTIHAR Hitra Zemljiška icnjiga Zadeve na Zemljiški knjigi se rešujejo veliko hitreje kot pred leti - Zemljiškoknjižne predloge naj pripravijo strokovnjaki še pred nekaj leti je bU odhod na oddelek Zemljiške knjige nepopisno mučen. Ljudem se je zdelo, da bodo prej ostareli, kot prišli na vrsto, četudi so hoteli zgolj zemljiškoknjižni izpisek. Urejanje oziroma vpisovanje nepremičnin v zemljiško knjigo je bil prav tako podvig svoje vrste. Preverili smo, kako je na zemljiški knjigi danes. In bili pozitivno presenečeni. Vodja Zemljiške knjige na Okrajnem sodišču v Celju Dragan Ojda-nič pravi, da sploh ni več problematična, .^e posebej so se stvari izboljšale glede čakalnih dob. Ojda-nič dodaja, da težav ni predvsem v primerili, »ko iz zemljiške knjige ne izhajajo kakšne ovire za vpis in ko so predlogi popolni oziroma vloženi tako, kot morajo biti. Torej z vsemi prilogami in listinami, ki so sposobne za vpis«. Čakalne dobe za vpis v zemljiško knjigo so se neprimerno skrajšale. Medtem ko so stranke pred tremi leti čakale na vpis nepremičnin po dve leti ali celo več, danes čakajo približno tri mesece in pol. Ob tem je treba poudariti, da je danes na Zemljiški knjigi bistveno več zadev. Tako so imeli 1. januarja 2003 več kot 10 tisoč nerešenih zadev, ob letnem pripadu 5.500 in 1. julija letos 2.770. Ob tem, da so imeli polletni pripad 4.451 zadev, kar pomeni, da bodo imeli v letošnjem letu, če bo šlo tako naprej, kar 9 tisoč novüi zadev Seveda to ne pomeni, da reševanje nekaterih primerov ne traja dlje časa. Ojdanič pravi, da pri nekaterih zadevah sploh ne morejo delati: »Gre za vezane zadeve, kar pomeni, da se več predlogov nanaša na eno nepremičnino in tu moramo reševati predloge po vrstnem redu. To pomeni, da dokler prvi predlog ni rešen in sklep o vpisu pravnomočen, ne moremo reševati naslednjega predloga. To je najbolj pogosto pri večjih poslovnih stavbah, kjer se lastniki niso odločili za etažno lastnino, ampak se vpisujejo po deležih. Potem se dogaja, da imamo pri nekaterih vložkih do štirideset zadev na eni nepremičnini, ki jih zaradi procesnih predpostavk ne moremo reševati, torej zaradi vrstnega reda.« Strokovnjaki in spletne strani Stvari na Zemljiški knjigi torej potekajo dokaj hitro in so lahko rešene v manj kot mesecu dni. Kot pravi Ojdanič: »Če iz same zemljiške knjige ne izhajajo nobene ovire, če ni predplomb oziroma predhodno nerešenih zadev in če je predlog v redu narejen, so običajno zadeve rešene v nekaj dneh. Stranke čakajo približno deset dni.« Da je predlog »v redu« narejen, bodo najbolje poskrbeli strokovnjaki. Čeprav obstajajo obrazci, s katerimi si stranke lahko pomagajo m cclo same spišejo predlog, je po 0)da-ničevem mnenju najbolje, da predlog pripravi odvetnik, notar ali nepremičninska agencija. Stranke namreč obrazce pomanjkljivo izpolnijo oziroma ne priložijo prilog. »Če stranke same pripravijo zemljiškoknjižne predloge, morajo vedeti, kakšen vpis predlagajo -vknjižbo, zaznambo ah predznam-bo. A to so stvari, ki jih ponavadi ne vedo,« pojasnjuje Ojdanič. Če je za vpis v zemljiško knjigo še vedno treba nekaj dni počakati, pa je popolnoma druga zgodba pri zemljiškoknjižnih izpiskih. Pred leti so bile stranke slabe volje že, ko so se spomnile, da morajo po zemljiškoknjižni izpisek, a danes ni več tako. Izpiske izdajajo v kiosku v avli sodišča, pil čemer stranke praktično nič ne čakajo. Seveda, če imajo Kioskvavlisodišča, kjer lahko dobite zemljiškoknjižnllzpisek. s sabo vse zahtevano. Vedeli morajo, pri katerem katastrskem sodišču se vodi nepremičnina, za katero hočejo dobiti izpisek, katera je katastrska občina, in vedeti morajo parcelno ali vložno številko. Če stranka ve te podatke, lahko nemudoma dobi zemljiškoknjižni izpisek, A ne le v Celju, ampak povsod po Sloveniji. Zemljiško knjigo namreč vodijo v elektronski obliki, tako da lahko kjerkoli v Sloveniji dobite izpisek za katerokoli nepremičnino v državi, če je ta seveda vpisana. Kot pravi Ojdanič, je v Sloveniji v elektronsko knjigo vpisanih 99 odstotkov nepremičnin, v Celju približno 99,6 odstotka. To pomeni, da v Celju le 200 nepremičnin od 48 tisoč vložkov še ni vpisanih v elektronsko zemljiško knjigo. Tudi sicer je zemljiška knjiga veliko bolj dostopna strankam. Ne le glede izpiskov, ki jih lahko dobite tudi na upravnih enotah, pri notarjih in tudi preko spletne strani. Stranke se lahko o praktično vseh stvareh, ki jih potrebujejo na Zemljiški knjigi, pozanimajo prav preko spletne strani. Zemljiška knjiga je dostopna na spletni strani sodišča, kjer lahko stranke pridejo do istih podatkov, kot bi jih dobile, če bi same odšle na Zemljiško knjigo. Strah, da bi bilo s podatki na spletu kaj narobe, je odveč: »Podatki, do katerih sepride preko spleta, so popolnoma ažurni. Vsaka sprememba, ki je na neki nepre- nični ireč takoj ralno bazo podatkov in tisti trenutek, ko je nek predlog rešen in je narejena sprememba lastništva v elektronski knjigi, se ta sprememba vidi v tej centralni bazi in se do tega podatka lahko pride tudi preko spleta,« pravi Ojdanič. Ob tem še opozarja, da morajo stranke, preden gredo karkoH spreminjati v zemljiški knjigi, dobro pre-misHü. Kar nekajkrat se jim je že namreč zgodilo, da so zadevo obravnavali, jo rešili, spremenili vpis, potem pa si je stranka premislila. In bUo je prepozno. To pa je vidik, ki ga marsikdo na Zemljiški knjigi ni vajen. SPELA OSET Foto: GK STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE (obdobje od 1. 7. 06 do 31. 7. 06) 1. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE S) KUUČAVh-ilČARSTVO AUČ, NIHAD ALIČ s.p. Velenje, opr.š St 46/06 (datui )6) b) STIGMA 93 MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE Celje, opršt. St 40/06 (datum: 10. 7. 00) C) HOTELIRSTVO ROGAŠKA HOTELI IN TURIZEM d o. Rogaška Slatina, opr.št. St 47/06 (datum: 12. 7. 06) 2. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKUUČI a) MAGNUM^ DRAGO GUČEKs.p., GOSTINSTVO IN P NIŠTVO, Žalec, opršt. St 5/05 (čl.169 ZPPSL, datum 3. 7. 06, pravnomočen sklep: 13. 7. 06) b) LDM, TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. Rogatec, opr.št 05 (čl .169 ZPPSL, datum 3. 7. 06, pravnomočen sklei tkTJAN, INTERI ISPOR- 79/04 (Č KULETO, Radeče, opršt. St 7 06, pravnomočen sklep: 14. 7. 06) e) ESA, PODJETJE ZA PROIZVODNJ POSLOVNE STORITVE d.o.o. Žalec, opr II ZPPSL, datum: 4. 7. 06, pravnomočen . ............ f) BORIS ZAVRŠNIK s,p„ PREVOZNIŠTVO, Šoštani, opr.št, St 34/05 (čl .169 ZPPSL, datum: 4, 7, 06, pravnomočen sklep; 14. g) MIVl SISTElvl, PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA IN ZASTOPANJE ct,o.o. Rogaška Slatina, opršt, St70/03(čl.169 ZPPSL, datum: 4, 7. 06, pravnomočen sklep: 14, 7. 06) h) AMEBA, PROIZVODNJA IN TRGOVINA cl,o,o,Celie, opr.št St 66/03 (čl.169 ZPPSL, datum: 3, 7,06, pravnomočen sklep: 13. 7 06) i) POT LINE, GOSTINSTVO, TRGOVINA IN STORITVE d,o,o. Teharje, opr.št, St 78/02(čl.169ZPPSL, datum. 7, 7 06, pravnomočen sklep: 20, 7, 06) 3, PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE a) GLIN IPP PODJETJE ZA USPOSABUANJE IN ZAPOSLOVANJE INVAUDOV d.o.o., opr.št St 54/ 06 (datum: 25. 7. 06) Zdaj še strojništvo Fakulteta za strojništvo Univerze vLjubljani se je odzvala na pobudo gospodarstva savinjske regije ter Višje strokovne šole Celje In namerava še v tem šolskem letu v Celju organizirati poseben študij nadaljevalnega visokošolskega strokovnega progama Strojništvo - smer Proizvodno strojništvo. Vpisaü se bodo lahko diplomanti višješolskega strokovnega programa Strojništ\'o. Nadaljevalni študij bo obsegal 16 ah 17 predmetov, kar je odvisno od vpisanega modula vviš- ješolskem študiju. Študij bo trajal tri leta in bo imel letno po pet do šesT predmetov, diplomirana pa bodo pridobili naziv diplomirani inženir strojništva. S Fakultete za strojništvo sporočajo, da se bodo s svojimi sodelavd in učitelji mak-simahio potrudili in se prila-gajah posebnostim in željam okdja ter študentov. V začetku septembra pripravljajo vCe-Iju inforaiativni sestanek o novi obliki študija, ki bo tako razširil ponudbo visokošolskih programov v Celju. BS Direktorica že dela Direktorica celjske občinske uprave Tina Kramer se je včeraj, v ponedeljek, po končanem porodniškem in letnem dopustu vrnila na svoje delovno mesto, kljub temu, da je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS izdala sklep, da je njena zaposlitev nezakonita In da pritožba na ta sklep ni več mogoča. V občinski upravi se skH-ciijejo na pravni podidc ministrstva za javno upravo, ki je kot stranko v postopku obravnavalo mestno občino. Tina Kramer Slavnostno v Žalcu v Žalcu bodo v prihodnjih dneh praznovali dva pomembna praznika, ob katerih Žalčani pregledajo opravljeno delo preteklega obdobja. Ponosni so na letošnje dobitnike občinskili priznanj in priznanj mestne skupnosti, saj so dokaz, kako sposobni in uspešni posamezniki, društva ter podjetja delujejo v njihovi sredini. Za čas praznovanja so pripravili vrsto zanimivih prireditev. 6. septembra, ko Občina Žalec praznuje svoj praznik v spomin na leto 1868, ko je bil v Žalcu 11. slovenski tabor, bo tako ob 17, uri slavnostna seja občinske^ sveta, ki ji bo sledilo odprtje skulptu-re Vinka Kovačca, V spomin na leto 1964, ko je Žalec postal mesto, pa bodo 29. septembra odprli na novo obnovljeno Ipavčevo ulico in v gasilskem domu PGD Žalec ob 19. uri pripravili slavnostno sejo Mestne skupnosti Žalec. Prve praznične prireditve, ki se bodo vrstile vse do konca septembra, so se začele že minuli konec tedna. MATEJA JAZBEC ta pa se je na odločitve vladne komisije pritoževala in zdaj čaka na zaključek sodnega postopka, ki je na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Z ministrstva za javno upravo so zagrozili, da bodo ob njeni vrnitvi na delovno mesto zahtevali ukrep delovne inšpekcije, vendar do tega vsaj včeraj ni prišlo. V občinski upravi tudi zavračajo kakršno koli dodatno pojasnjevanje v zvezi s to afero. dokler ne bo zaključen postopek pred sodiščem. BS ^te;,« Blagovnica T zaprta Po nekaj nih pripra- vah je Engrotuš začel prenavljati pritličje blagovnice T v središču Celja, v katerem bo uredil sodoben market in kavarno. Ker so se za posodobitev svojih dveh nadstropij odločili tudi v družbi Family shop, bo nekaj časa zaprta kar cela blagovnica. Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek je povedal, da bo prenova trajala kar nekaj časa, saj so se odločili za korenitejši poseg, ki je glede na starost objekta tudi potreben. Če bo šlo vse po načrtih, bodo blagovnico ponovno odprli še letos. Engrotuš bo v pritličju imel približno 400 kvadratnih metrov velik market, v katerem bodo ponudbo prilagodili potrebam »mestnih nakupovalcev«, poleg marketa pa bo še kavarna s slaščičarno, za katero po Svetelškovih besedah pripravljajo tudi zelo pestre vsebine. Poleg celjske blagovnice ima Engrotuš ta čas v ognju še vrsto drugih projektov po vsej Sloveniji. Na Celjskem gradijo večji trgovski center v Laškem ter supermarketa v Vojniku in na Ljubljanski cestivCelju. Že jutri, v sredo, pa bodo sodoben trgovski center odprli tudi na Polzeli. V izgradnjo skoraj 2.000 kvadratnih metrov velikega objekta so vložili kar 1.1 milijarde toL vem trgovskem c polegTuševegas ta še banka, frizer gostinski lokal tei z igračami, s teksi obutvijo. Samo supermarket, v katerem je novo zaposlitev dobUo 23 ljudi, bo imel več kot 1.230 kvadratnih metrov prodajnih površin, pred centrom pa so uredili tudi 200 brezplačnih parkirnih mest. Zaradi temeljite prenove bo Blagavtiica T v središču Celja njih mesecih zaprta. prihod- Terme v Indiji še »na čalcanju« »Pogovori z vodstvom občine tečejo, vendar ta hip kaj bolj konkretnega še ne morem povedati,« na vprašanje, ali so s pripravami na gradnjo zdraviliškega kompleksa v mestu Indija v Vojvodini prišli že kaj dlje, odgovarja direktor Term Olimia Zdra\i Kuhinjske sladkosti niso bile samo na ogled. Klavdiji so, sicer na njeno veliko veselje, hitro našli delo, Klavdija Simler nain je poslala pismo, ki bi se človeku na prvi pogled morda zdelo nenavadno, Zaželela si je preživeti dan v slaščičarni bolnišnične kuhinje v Celju. Ko je pred leti doživela hudo prometno nesrečno, je morala v bolnišnici preživeti veliko časa. Mimo njihove restavracije so jo kasneje vodile še neštete poti na preglede in terapije. »Te omamne vcinjave. Joj, kako diši... Si pred-slavljate slastne tortice, njiliove domače kekse z marmelado, razne pite in peciva ..,« Tako se je začelo pismo in nehote nam je Klavdija res zbudila nekaj »sladkili lušt«, kot je tudi upala, da bo. Kadar je človeku zares Icžko, se izlcažc, da mu lahko nei)ü razjasni le malo katera reč. In takrat -kdo bi si mislil - ne pomagajo moderne, elegantne in drage reči. Klavdiji je dneve popestrila izvrstna bolnišnična kuhinja. Obroki pa so bili še posebej imenitni prav zaradi sladic, ki jih naša tokiatna izbranka naravnost obožuje. Davor Brezinščak, vodja kuhinje, nas je z veseljem sprejel v goste. Izkazalo se je, da je bolnišnična kuhinja še veliko več kot samo izvrstna rolada. Je pravi logistični podvig, saj inorajo dnevno p(jskrt)cti za 550 bolnikov na različnih oddelkih, s skoraj 30 različnimi dietami, in še za približno enkrat toliko lačnih, ki pridejo na malico. Ob vsem tem pečejo izvrstne sladice, ki jih lahko po naročilu dobite tudi v večjih količinaii. Kot pravi vodja več kot 90 zaposlenih, bi radi v prihodnje tudi bolnikom omogočili izbiro različnih meni-' jev ter jedi. »Hrana je velik del dobrega počutja in dobro počutje je osnova na poti k ozdravitvi,« pravi Brezinščaic, a se hkrati zaveda, da je pot do učinkovitega račimalniškega sistema še dolga. Klavdija je imela veliko vjirašanj, še bolj pa jo je vleklo tja, kjer se vse v resnici godi. Skozi kuhinjo - mimo juh, zelenjave in mesa jo je hitro odneslo - smo prišli v slaščičarski del. Potem ko so nas opremili tako kot se spodobi, so Klavdijo Mtro zaposlili. Prve so bili na vrsti rafaelo kroglice. Kakšne so ravno prav velike? Ne veste; Boste pač morali prisluhnili reportaži to soboto ob 10.10 na valovih Radia Celje. Izvedeli boste še marsikaj - kako nastane najboljša čokoladna rolada. kdo je izbral napis za najbolj mično torto in kako je vse skupaj komentirala naša tokratna ekpa, ki sta jo sestavljala radijska urednica Simona Br-glez in fotoreporter Aleks Štem. Klavdija le bila nad obiskom navdušena in nagradila nas je s prav posebnim napisom. Obvlada namreč posebno tehniko lepopisja oziroma kaligrafije. In morda je med svoje veščine zapisala še eno - peko svoje najljubše slaščice. Naredite nekaj podobnega tudi vi. Pišite, ker ... Vaše sloite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje! SAŠKA TER2AN Foto: ALEKS ŠTERN Klavdija je ekipi podarila prav poseben kaligrafski izdelek. Morda ga bo nekoč prenesla - Št. 66-22. avgust 2006 - Drago Vukovič je dobro nadomestil Momirja Niča... ... Branko Tamše pa je izkoristil odhod Vedrana Zrntča. Vrniti se v ligo prvaicov! Odlična organizacija Jarnovičevega memoriala - Valladolid prvi Predsednik Rokometnega kluba Gorenje Jani Živko je pred 21. Jarnovičevim memorialom poudaril, da so lani z izjavo, da bodo državni prvaki, dregnili v osje gnezdo, zato so letos pri napovedih bolj previdni. A nobena skrivnost ni, da želijo v ligo prvakov. Sicer pa je Jarnovičev memorial za domače rokometaše minil v znamenju dveh neodločenih izidov ter poraza. Treh zmag so se veselili igralci španskega Valladolida. Zmaga tudi Lorgerja v treh dneh smo kljub temu, da se ekipe še pripravljajo na novo sezono in še niso povsem uigrane, spremljali dokaj kvalitetne predstave. Uvodna tekma med Gorenjem velenjskem klubu osvojiti najmanj 2. mesto in se tako znova uvrstiti in Koprom se je končala neodločeno, najbolj učinkovita pri domačih sta bila Sebastjan Sovič (6 golov), ki pričakuje naraščaj, in Branko Tamše (5). Gledalci s predstavo domačega kluba niso mogli biti najbolj zadovoljni. Bolj zanimiv je bil obračun med Ivryjem in Valla-dolidom, ki so ga sicer po izenačeni igri z dvema goloma prednosti dobiU Španci. Izkazal se je njihov vratar Gregor Lorger, ki je ze- lo zadovoljen s pogoji v novi sredini: »Turnir je bil zelo kakovosten, nastopile so samo dobre ekipe, kar se vidi tudi pri rezultatih. Mi smo turnir izkoristili za uigravanje, kajti 2. septembra nas že čaka prva tekma v španskem superpokalu. Vsi soigralci in trener Pastor so me dobro sprejeli, tudi mesto je lepo, tako da nimam težav. Malce se lovim še pri jeziku, vendar tudi tam napredujem,« Pohvale V soboto je bila Rdeča dvorana najbolje obiskana, domači igralci so se pomerili s špansko ekipo in se ji predvsem v 2. polčasu dobro upirali. »Po težki tekmi proti Kopru smo proti Valladolidu v prvem delu napravili preveč tehničnih napak, zato smo prejeli nekaj poceni golov. Nato smo se zbrali, odigrali boljšo obrambo in 25 minut držali vse niti v svojih rokah, nakar smo spet zapravili nekaj žog,« je povedal Branko Tamše, ki si je tako kot Jure Dobelšek nekoliko poškodoval gleženj. »Moram priznati, da je bil turnir odlično organiziran, zato gredo vse pohvale velenjskemu klubu,« je povedal Damir Smajilagi-č, igralec Ivryja, in napovedal naslov državnih prvakov. Proti Ivry-ju je tako kot tudi oba dneva prej odlično odigral velenj.ski novinec Drago Vukovič, ki je v Velenje pri- Četrti v Berlinu Celjslca Celjs Rokometaši Celja F a turnirju v Nemčji z najnižjo razliko premagali dva nemška prvoligaša (Melsungen 21:20, Wetzlar 22:21), nato pa z reprezentanco Egipta igrali le neodločeno (17:17). Ko so morali v nedeljo še tretjič na parket, so bili zelo utrujeni in sledil je poraz s 23:20 proti danski Fredericil. Aleksandar Stojanovič je dosegel 5 golov, Sergej Harbok 4, David ŠpUer 3, manjkala sta poškodovana Kokšarov in Sulič. Že danes bodo pivovarji odpotovali na turnir v Doboj. DŠ Le še Domžale in I a doživela poraza, prav Ajdovci pa bt ponovno slavil v Bratislavi ki se je 8 predzadnjega mesta na lestvici povzpel : stanja v ekipi pa je pričakovati občuten dvig. Pred 1.000 gledalci so bih Koprčani v seštevku nevarnejši, a so povedli Celjani. Dveminutno veselje V petek popoldne je v Celje prispela potrebna dokumentacija za Dragana Čadikovskega, bivšega make- Luka Založnikz Ganzerjem Kerlom V Bratislavi je bila tekma svetovnega pokala v preskakovanju ovir, ki se jc je udeležU najboljši slovenski jahač Luka Zalozmk. V disciplini moč skoka je s 195 cm upravičil vlogo favorita in si s konjem Topasom priboril zmago. Založnik je na osrednji konjeniški tekmi (grand prix tekmuvaniai navdušil 2.000 gledalcev: »Zelo sera vesel zmage. Moč skoka je tekma, kjer se skače čez lesen zid. Tisti, ki višje skoči, zmaga. Na voljo imaš samo en poskus, tako da morata biti konj in jahač maksimalno zbrana.« Tokrat je uspel s Topasom preskočiti 195 cm. kar le bilo dovolj, da je slavil med 20 tekmovalci. »Pred dvema letoma sem na tem lekmovališču skočil 215 cm. kar le rekord Bratislave. Tokrat je bilo lažje, saj ni bilo treba tako visoko,« je zadovoljen dejal Založnik. V disciplini preskakovanje ovir Luka tekmuje s kastratora Ganzerjem Kedom: «Za vsako disciplino imam drugega konja. Z Ganzerjem Kerlom sva tekmovala v pokalu narodov, kjer smo bili trije slovenski predstavniki.« Na najprestiznejsi tekmi svetovnega pokala v preskakovanju ovir je naš na)bo!jsi jahač nastopil edini od Slovencev in čeprav ni osvojil odliqa. je bil z nastopom zadovoljen: »Z rezultatom nisem zadovoljen, sem pa zadovoljen z nastopom, saj je bila postavitev parkuiia zelo zahtevna.« Že čez mesec dni bo mladi Luka Založnik nastopil na tekmi svetovnega pokala v Ribnici. MOJCA KNEZ o stopničko, donskega napada žavljanstvo. Prvi ku drugega pa vst minuti je Cadikov nik Davor Drečn dobro spremljal I ga je Jasmin Har nazaj proti 22-leti pospravil v mreže dresu in prvi Pub minuti je trajalo roba kazenskega gonali, vraes pa ; smer prav toliko, segel. Predstava j« zadeli celjsko pre hora - sodnik zac protesta pokazal minuti pred zma^ ga. Izkazal pa se j Doma Trener gostov JV kren: »Zahorajev to, da smo trikrat voljni z izidom!« _ tri točke, z eno se nami so obračuni di tokrat se je igra pozablja, nisovaži !o< po našem okvir lepili priložnosti, zi je v obrambi Uroš celo navdušO kot s nu Naprudniku, I vanega Dejana Ur odsotnost 7. igrišč, nesporno kako vos šel po nasvetih Vedrana Zrniča in Bena Lapajneta, nekdanjih igralcev Gorenja: »Ko so v Velenju izvedeli, da nisem več v dogovorih z Zagrebom, so me poklicali in ponudbo sem takoj sprejel. Priprave smo začeli zelo zgodaj, tako da smo zdaj že kar malce utrujeni, vendar bo šlo na bolje. Imamo še mesec dni do začetka prvenstva, dobro se bomo pripravili, dali vse od sebe, treba bo pustili srce v obrambi, vse ostalo bo šlo. Sicer pa je bil turnir zelo dobro organiziran, lahko bi več izvlekh in premagali celo Val-ladohd, ampak tako paC je. Na napakah se učimo.« Gostje so bili zelo zadovoljni z organizacijo turnirja. Seveda bodo pri Gorenju tudi prihodnje leto skušali pripeljati močne evropske klube in zveneča imena, kot sta bila letos Luc Abalo (Tvry), eden najboljših desnih kril na svetu, in Ruben Garabaya (VaJladolid), odličen krožni napadalec. JASMINA ŽOHA"R Foto; GREGOR KATIČ Rezultati: Gorenje ■ Koper Z(y.l(\ Valladolid - Ivn' 34;.^2, Gmnie '-'(d-ladolid 26:27, Kopa ■ Ivry Gorenje - Ivrv 28:28, Koper Valki-dolid 24:.^7. Vrsliii red: Valladolid 6. Ivry 3, Gorenje 2, Koper 1. Najboljši igralec: Ruben Garabava m)-ladolid). Najboljši strclec: Denis Buntid (Koperl. Najboljši vratar: Dragan Počuča (Ivryl. Velenjski rokometaši bodo danes po žrebu na Dunaju dobili nasprotnike v pokalu pokalnih zmagovalcev, rokometašice žalske Celeie pa tekmice v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakinj. e iscejo okrepitve Šentjurčani se zdaj pripravljajo v Kozjem Košarkarji Alposa Kemoplasta so že končali uvodni del vadbe za novo sezono. Trener Damjan Nova-kovič je namreč že opravil deset treningov v dvorani v Šentjiunu, kjer pa ekipa še ni bila popolna. Po odhodu Sandija Čebularja (Union Olimpija), Andreja Mačka (Pivovarna Laško) in Blaža Ručigaja (Elekti'a), ki so tvorili udarni trio, v Wub namreč še ni prišel noben novinec. Novakovič sicer išče na vseh straneh vsaj dva igralca, organizatorja igre In krilnega centra, a zaenkrat še nI bil uspešen. «Želel sem si Sašo Mučiča iz Sežane, a se je žal odločil za Ciper. Imel sem dogovor z Zmagom S^^adi-nom o posoji enega Olimpijinega igralca na položaju organizatorja igre, a so ga nato odslovili. Zdaj z dovoljenjem upravnega odbora klubaiščem na vseh straneh, a naša sredstva so žal limitirana. Omejen je tudi igralski kader v Sloveniji, kjer košarkarjev za naš klub enostavno ni, vendar sem prepričan, da bomo nekaj našli in da bomo sestavili moštvo, ki bo dovolj kvalitetno za ligo za prvaka, kamor se bo v novi sezoni uvrstilo sedem ekip iz prvega dela L A lige.« Udarni del v Kozju Včeraj je ekipa odšla na priprave v svojo staro bazo, v Kozje, kjer bo ostala šest dni, V Kozjem naj bi sc ekipi priključil tudi Američan Jim-mie Hunt, ki se zaradi težav z letalskimi kartami še ni vrnU iz ZDA. Novakovič upa, da pri njem ne bo zapletov, saj je eden izmed nosilcev igre moštva. V Kozjem bo ekipa vadila dvakrat dnevno, v fitncsu, na štadionu v Kozjem in dvorani v Lesič-nem. V četrtek bo na sporedu tudi prvo prijateljsko srečanje. V Rogaški Slatini bo tekmec domžalski Helios, pri čemer do začetka prvenstva Novakovič načrtuje vsaj 15 tekem. Sp. eniti igro »Zaradi odhoda omenjene trojice bomo morali povsem spremeniti našo igro, saj zdaj enostavno nimam profila igralcev za takšno igro, kot smo jo gojili v zadnji sezoni. Zato bomo odigrali tudi veliko tekem, istočasno pa vadili vsaj mesec dni po dvakrat na dan oziroma bomo imeli tedensko do 10 treningov ali tekem. Vključili bomo mlade moči, ki nam jih na srečo ne primanjkuje. Dobili bodo svojo priložnost, koliko pa jo bodo znali izkoristiti, pa je odvisno od njih in njihovega dela. Imamo ogrodje moštva in če nam uspe pokriti še dve poziciji, potem lahko rečem, da bomo ponovno konkurenčni ekipam v slovenske lige,« je zaključil Novakovič. Že ta teden naj bi bilo jasno, kaj bo z dvema igralcema Iz Slovenije (ime- nova košarkarja. na so še skrivnost]. jc la jasno, da bo Novakovič ne glede na razplet razgovora s tema igralcema odšel konec tega tedna še v Srbijo, kjer mu pri iskanju igralcev pomaga Živko Misira-ča, nekdanji košarkar Alposa Kemoplasta. Če se stvari z dvema Slovencema (predvsem finančne] uredijo, potem bi Novakovič iskal mladega, visokega igralca v Srbiji, v nasprotnem primeru pa bo iskal močnejše okrepitve za šentjurskega prvoligaša. Novakovič in tudi vsi v klubu se namreč zavedajo, da bo težko ponoviti odličen rezultat iz prejšnje sezone (šesti v Sloveniji), a zavedajo se tudi, da je treba sestaviti vsaj približno enako močno ekipo, ki bi še naprej vabila gledalce v dvorano Hruševec. Ti so se namreč v velikem številu vrnili k šentjurski košarki In škoda bi bilo, da se ponovno razgubijo, kot je bilo v letih 2003 in 2004, ko so bile kapacitete Hniševca le polovično izkoriščene. JANEZ TERBOVC rečka komaj zdržala co-koprski obračun popestrila Čadikovski in Rudonja nedeljo gostili CMC Publikum, lede na izboljšanje zdravstvenega a, ki si želi pridobiti slovensko dr-ilčas je presedel na klopi, na začet-)pil v igro ob aplavzu občinstva. V 56. ;ki padel v kazenskem prostem, sod-k iz Zagorja se ni oglasil, akcijo pa Je mir Hadžič m le prišel do strela, ki danovič obranil, a se je žoga odbila ernu bosanskemu napadalcu, ki jo je To je bil prvi gol Hadžiča v celjskcm ikimiov v novi sezoni iz igre. Le dve :eljsko veselje, kajti Aleš Puš je z irostora dobro usmeril žogo po dia-e je dotaknila Gobca in spremenila la ie vratar Amel Mujčinovič ni dobila zelo dinamična, gostje so trikrat Jko, najbližje cilju je bil Darijo Za-etka ni priznal, Hrvatu pa je zaradi umeni karton. Publikum jc bil v 65. D, ko je Hadžič zaposlil Čadikovske-koprski vratar. 'A bolj zadovoljni riborčan Borut Jarc je bi! povsem is-jetno dosegel regiJaren gol. Glede na adeli celjski okvir gola, nismo zado-ini Žilnik je odvrnil: »Pričakoval sem 1 zadovoljen zaradi poteka tekme. Za najboljšimi slovenskimi ekipami. Tu-p odprto, za gledalce. Cesto se na njili ? zgolj točke in premije. Res je >ropota-j gola, a smo si tudi mi ustvarili nekaj •a/.!iko od tekme z Domžalami.« Zaupa! Komnu in Saši BakariCu, slednji jc -anski branilec, ter kasneje tudi Deja-]e že v 35. minuti zamenjal poškodo-anča. Danijelu Breziču se jc poznala Dragan Čadikovski pa je dokazal svojo po podaji Hadžiča zapravil lepo pri- Zelo zanimiv dvoboj trinajstic. Saše Bakariča (Publikum) in Mladena Rudonje. mladi celjski up, še najstnik. 16 let mlajši od koprskega predsednika, ki pa š< odlično drvi po slovenskih zelenicah. ložnost v 65. minuti. Sebastjan Gobec je v finišu 1. dela po dvojni podaji z Robnikom prodrl pred koprska vrata, a Handano\'iča iz težkega položaja - lahko bi podal - m uspel premagati. Beršnjak in Brezič sta porumenela v isn minuti. Prvi je pokosil Oskarja Drobneta na sredini, dn: Izidi 2. kroga 2. SNL: Dravi-nja - Šenčur 2 :1; Dal. Bojovič (36), Vidojevič (90); Mehič (83), Triglav - Rudar 2:0; Burgar (89, 90). Vrstni red: Bonifika, Triglav 6, Šenčur, Rudar, Zagorje, Dravinja, Livar, Aluminij 3, Mura, Krško 0. Izidi 2. kroga 3. SNL: Kovinar Štore - Železničar 2:0; Per-par (6), Korun [74), Zavrč-Šentjur 0:1; Letonja (81), Tišina -Šmarje pri Jelšah 0:1; Asllanaj (84). Vrstni red: ZavrČ, Šmarje, Stojnci, Veržej 6, Odranci, Pohorje, Malečnik, Kovinar 3, Šentjur, Tišina, Dravograd, Črenšovci 1, Paloma, Železničar 0. Izidi 3. kroga Štajerske U§e: Jarouski dol - Šampian 2:2, Šoštanj - Oplotnica 0:2, Šmartno -Rogaška 1:3, Möns Claudias -Bistrica 2:2, Zreče - Gerečja vas 3:1. Vrstni red: Ormož, Oplot-I, Zreče, Šentilj 6, -ovski dol, Möns . trica 2, Peca, Ge-i, Šmartno, Šoštanj, Pe- Šampio Claudiu reč j a v snica O, JŽ /.idi4. kroga L SNL: LESTVICA 1. SNL . vrgel žogo V gla _ lO, da sodnik naseda Št äspametni realŽal mi še manjka moči za šprint. Pred tem sem se borila s Kcnijko Jepkosgei, ki me je odrivala s komolci in sem izgubila nekaj ritma, vendar to ni bilo odločilno. Če bi imela nemotenih osem do devet mesecev treninga kot ostale, potem bi bila v vrhu. Tam bom prihodnje leto!« je povedala Joli. Njen trener Tomo Popetru jo že dlje časa prepričuje, da bi se bolj posvetila teku na 1.500 metrov: »Z leti je treba presedlati na daljšo razdaljo, saj je telo bolj vajeno kontinuiranega napora in manj strogo intenzivnega.« Sicer pa je Jolanda, tedaj še z dekliškim priimkom Steblovnik, osvojila bronasto medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu prav v teku na 1.500 metrov. DŠ Savinjo zamenjali za Muro Petanjci, Krog: Na reki Muri je bilo državno prvenstvo v kajaku in kanuju za mlajše kategorije in v maratonu za člane. Prisotnih je bilo UU tekmovalcev iz 12 slovenskih in hrvaških klubov. Predstavniki Nivoja Celje so se dobro odrezali. Pri starejših dečkih je 2. mesto osvoji! Simon Brus, pri mlajših mladincih je bil Ambrož Mikel 6., Iva Magašič je v kategoriji starejših deklic zasedla 5. mesto, v najmlajši kategoriji KI cicibani je bil četrti Nejc Konda. Tudi v klasičnem maratonu v dolžini 22 km med Petanjci in Bistrico so nastopili celjski veslači. Pri ženskah je zmagala Anja Pajtler, v KI člani je bil Peter Posinek četrti, sedmo mesto pa je zasedel 64-letni veteran Pavel Verhovšek. MK Žoganje na pesku Prebold: V rekreacijskem centru Prebold so tudi uradno odprli novi igrišči za odbojko na mivki in ob tem pripravili turnir. Zmagala sta Davor Napotnik in Dušan Tomaš. Z igriščema upravlja Panizan Prebold. Člani društva so s prostovoljnim delom prihranili precej finančnih sred- TT 14 ßp. tš Slovakinja skozi okno v smrt 28-letne Slovakinje sosedje niso poznali - Z moškim večkrat objeta čez dvorišče - Je strah za lepe tujke še večji kot ponavadi? v četrtek popoldne je prebivalce Pohorske 2 v Celju presenetil tragičen prizor. Na dvorišču tik ob stolpnici je mrtva obležala 28-letna soseda. Padec skozi ok nadstropju je bil za slovaško dr- lal je ni skoraj zanjo so izvedeli i. Ko je dekle vise-3, je pri oknu stal žavljanko usodi nihče od stanovalcev, šele po usodnem padci lo na nosilcih za peril, tudi moški. 33-letnega stanovanja, so policisti pridržali izpustili. Večina stanovalcev na Pohorski 2 le za 28-ietno Slovakinjo izvedela šele po prihodu reševalcev in policistov na dvorišče za stolpnico. Da je njihova soseda lepa Siova d 01 nih bi I barska plesalka v enem mv ali natakarica v go vedel skoraj ni ču na Proseniškem, To so izvedeli šele iz govoric po tragičnem dogodku. V stolpnici, v kateri so nekoč stanovali večinoma samski delavci celjskega Ingrada, se sascdju med sabo Ic malo poznajo. Večinoma gre za podnajemnike pretežno iz republik bivše Jugoslavije, »ki prihajajo in odhajajo,« razlaga ena od starei-šili standvalk stolpnice. »Mi, ki smo dlie časa tukaj, še vemo drug za dmgega, ostalih ne poznamo.« Nimajo stikov, Ic bežna srečanja v dvigalu in na vhodu v stolpnico, še pravi. Zato niti ni čudno, da sosed, stanujoč nasproti vrat šte\'llka 81, kjer sta živela lepa soseda in njen moški, spiva sploh naj ne bi vedel, da se je kaj zgodilo. Pa je nato s strahom in pri previdno odprtih vratih, te je držal kar z obema rokama, le dejal, da je sicer nekaj slišal o nesrečnem padcu, čeprav 28- 28-letni Slovakinji reševalci niso mogli več pomagati. (Foto: JŠ) lerne sosede nikoli r wdei ii .epoz 1. Je pa že srečal soseda, starega približno 40 let, in se le še spomnil, da je zadnjega pol leta resda prihajala neka ženska v njihovo nadstropje. »A z njima nisem imel stikov,« še pojasni. i bi se rada kamor je zadnjega pol leta prihajala 28-letna Slovakinja. »Igrali smo nogomet spredaj na dvorišču in naenkrat slišali, kako močno je počilo,« so hiteli pripovedovati otroci na dvorišču, kjer je usodno končala 28-letna Slovakinja. In nič kaj prijeten ne bo v spominu ostal prizor enemu izmed fantov na Pohorski. Ko se je približeval stolpnici, je videl žensko viseti na nosilih za perilo pri oknu v 9. nadstropju. Pravi, da je ob oknu stal tudi moški srednjih let, ki je žensko držal za roko in z njo pred padcem tudi nekaj govoril. Ko jo je spustil, je bilo slišali le še močan pok. Ali je v tem primeru šlo za umor, samomor ali nesrečo, zaenkrat ostaja skrivnost. Kriminalisti in pohcisti okoliščine padca namreč še ugot.ivljajo. Je pa omenjeni moški, domnevno albanskega porekla, po nesrečnem dogodku s počasnimi korald prišel na dvorišče in se ob pogledu na truplo zgroženo prijel za obraz in zaprepadeno izrekel nekaj nerazumljivih besed. Ali je s prigovarjanjem hotel izbranki preprečiti kruto de-" mje ali so jo njegove besede le še .spodbudile k smrti, ostaja uganka. Ker zbrana obvestila, rezultati obdukcije in opravljeni razgovori policistov in kriminalistov niso pokazali na sum storitve kaznivega dejanja, je bil 33-letnik v petek že izpuščen. Drobno dekle rahlo valovitih temno kostanjevih las je žal tragično končalo na tleh. Grenak oktis pa ob tem ostaja tudi novo vseljenemu stanovalcu, ki se je dsti četrtek vselil v stanovanje na Pohorski 2 in skorajda obnemel, ko je zagledal žensko padati rniino svojega okna. »Zaprla sem okno, sedla na posteljo in pet minut negibno strmela v zid, saj kaj takšnega nisem pričakovala,« razlaga stanovalka v 6. nadstropju po tem, kar je videla. So pa največ o skrivnostni Slovakinji in sosedu vedeli povedati otroci, ki si v teh počitniških dneh krajšajo dneve pred stolpnico. Skupaj so ju videvali odhajati in prihajati. Avtomobila naj nc bi imela, saj sta vedno hodila peš. Tudi rada naj bi se imela, sodeč po pripovedovanju, saj sta, kot pravijo, pogosto hodila objela. Moški naj bi vsako jutro odhajal tudi do avtobusne postaje, kjer ga je nato pobral kombi, v katerem so bili gradbeni delavci. Dejali so tudi, da naj bi žensko z njim videvali zadnjih nekaj mesecev, medtem ko je moški v stolpnici živel že dlje časa. Naj bi ju pa vsaj trikrat, kot je povedal eden mladih, obiskali tudi policisti. Po sledi za Slovakinjo Lepa Slovakinja naj bi po nekaterih podatkih delala v enem izmed gostišč na Proseniškem, čeprav, spet po drugih, morebiti le ne gre za pravo dekle. »28-letna Slavi-ca je k nam pred približno štirimi leti prišla iz Ljubljane,« pravi lastnik gostišča. Na Proseniškem naj bi bila zaposlena približno tri mesece in kmalu za tem spoznala moškega, prav tako tujca, srednjih let in zato zelo kmalu odšla. Zato ostajajo dvomi, ali gre za isto dekle. So si pa tovrstne zgodbe deklet iz tujine podobne. »Bila je pridna in marljiva natakarica,« se še spominja. A li kmalu njen izvoljenec zaradi ljubosumja ni dovolil delari v gostišču. »Kasneje je prišla nazaj in objokovala, da ji je žal, da ga le poslušala in pustila delo.« Lastnik gostišča pravi, da so dekleta iz tujine, predvsem s Slovaške in Češke, ena izmed najbolj zaželenih delovnih sil. Hitro se nau-cuo lezika, so marljive in vestne delavke in si ne upajo pomisliti, da bi storile kaj nezakonitega. V tem primeru se dobro zavedajo. da jih čaka pot nazaj v domovino m žalostna usoda, ki so se ji želele iztrgati s prihodom na delo v tujino. »Ko jim uredimo vse papirje, gredo zaradi ljubosumnih moških in večinoma ne po svoji vo-,« še pravi. Lastnik gostišča še pojasnju-le, da delo natakaric pri njih ni isto, kot je delo barskih plesalk v nočnih barih in da ŽIVIJO dostojno življenje. lovrstne zgodbe deklet so si podobne in le ugibamo iahko, ali je eno takšnih doživela tudi zaenkrat skrivnostna Slovakinja. V nočnem baru v Gosposki ulici v Celju dekleta za 28-Ietno Slovakinjo še nikoli niso shiala »Tudi ne vemo, da bi delala kje drugje,« pravi ena od njih. »Vse se poznamo med sabo, zato bi vedele zanjo,« še pojasnjuje in se sprašuje, zakaj ljudje lepe tujke vedno povezujejo z baiskimi plesalkami in jih zato predstavljajo v slabi luči. Dekleta žal ni več, ostalo pa je ugibanje o tem, kaj jo je privabilo v Slovenijo. Je bila to ljubezen ali delo. pa kakršnokoh že, na Pohorski je tako tragično ugasiulo še eno človeško živ- ■nje. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIC Pohorski 2, kjer se je pred dvema letoma že zgodil tragičen padec enega od stanovalcev. 83. AVjBUSTA OO URE TERME ZREČE -AIMIMACIJA, NAGRADE HM GLASBENI OC^JiKATJA KOREN, BENO BRODEJ IN KUXVDMA WINDER - KATRCA IPNii 15 tudi za več kot meter, Dojenčki padali po tleli! Na nasedlem trajektu v Splitu tudi družini s Celjskega - Na sreči nihče od obojih ni bil poškodovan Hrvaški in tudi tuji mediji so minuU teden obširno poročali o lirvaškem trajektu podjetja Jadrolinija Bartol Kašič, ki je v sredo zjutraj zaradi okvare motorja trčil ob pomol splitskega pristanišča. Na trajektu, ki je prispel iz Rogača na Šolti, je bilo 110 potnikov, 42 vozil in pet motornih koles. 16 ljudi je bilo v trčenju ranjenih, od tega šUrje huje, kar 20 vozil, ki jih je ob trku dobesedno prestavilo, pa je bilo poškodovanih. Na trajektu sta bili tudi dve družini s Celjskega. Odpovedala naj bi elektronika in s tem oba motorja na ladji. «Bili smo na krovu ladje in ko smo opazili Člana posadke, kako je zaradi nevarnosti legel na tla, smo vedeü, da je nekaj narobe. Žena je takoj storila enako, sam pa sem prijel mlajšega sina. Počiio je dokaj silovito,« pravi Andrej Ajdnik iz Rimskih Toplic, ki je bü na trajektu z ženo, dvema sinovoma in s prijatelji, saj so se vračali z dopusta. Na srečo nihče od njih ni bil poškodovan. Tudi avtomobil, ki so ga imeli Ajdnikovi na trajektu, jo je odnesel le z nekaj praskami in malo zvite pločevine, medtem ko so bili nekateri tudi dodobra sesuti. Številnim potnikom se ni niti sanjalo, da bo prišlo do trčenja, najmanj pa tistim, ki že vrsto let prostovoljni gasilec, zato je tudi vajen takoj priskočiti na pomoč, če je to potrebno; »Hvala bogu, da je posadka v morje odvrgla dve sidri, drugače bi bilo še huje!« Hrvaški mediji so se v dneh po nesreči razpisali tudi, da je bilo kar nekaj potnikov v globokem šoku od nesreče, nekega moškega, ki se je v času trka nahajal v garaži, naj bi dobesedno odneslo pod enega od avtomobilov, tudi nekaj otrok naj bi zaradi sile vrglo iz vozičkov! Natakarico so za točilnim pultom zasule steklenice s pijačo in kozarci, ki so popadali s polic. Na kraj nesreče so takoj prispeli preiskovalci hrvaške Lučke kapetanije, kapetan in častniki so morali opraviti tudi preizkus z alkotestom, ki je pokazal, da niso bili pod vplivom alkohola. Posebna komisija za prei- skavo nesreče, ki se je sestala dan kasneje in natančno presedala dokumente, zapise, je zahtevala tudi nekaj dodatnih izjav nekaterih članov posadke. »Do zdaj lahko rečemo, da so imeli na trajektu zakonsko urejene vse dokumente ter da posadka ni kršila nobenih predpisov, da je bila ustrezno usposobljena in da je ravnala v skladu s predpisi. Na trajektu prav tako ni bilo vkrcanih preveč oseb oziroma vozil,« je bila prva izjava preiskovalne komisije. »Do trka naj bi prišlo zaradi okvare delovanja sistema, ki upravlja z motorjem. Natančen vzrok okvare bo pokazala natančna preiskava, ki jo bodo opravili za to usposobljeni izvedenci.« SIMONA ŠOLINIČ Foto; ANDREJ AJDNIK Andrej Ajdnik je bil na trajektu s svojo družino m pnjatelji so kljub opozorilom, da je v prostorih z avtomobili prepovedano zadrževanje, bili v garaži! »Neka ženska je čakala pomoč popolnoma okrvavljena,« dodaja Ajdnik, drugače Prijeta po trimesečnem »delu<€ Celjski policisti in kriminalisti so pred dnevi odvzeli prostost 30- letnemu Celjanu in 11 let mlajšemu sostorilcu iz okolice Šmarja pri Jelšah. Med obravnavanjem osumljenih je bilo ugotovljeno, da sta v zadnjih treh mesecih na območju Policijske uprave Celje izvršila vrsto kaznivih dejanj. Vlomila sla v trafiko, odtujila kolesa in večje število cigaret iz skladišča ene izmed prodajahi. Ob tem sta izvr- šila tudi 12 kaznivih dejanj tatvin in velikih tatvin, kjer sta si prilaščala bakrene žlebove in odtočne cevi iz različnih objektov na Celjskem. Osumljena sta izvršila tudi šest kaznivih dejanj tatvin bakrenih žlebov in ostalih tatvin tudi na območju Slovenskih Konjic. Zoper oba so policisti odredili pridržanje. Zoper njiju bo podana kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo v Celju. MJ Konec tedna hudi nesreči v petek zvečer je na dovozni cesti v Ravnah pri Šoštanju življenje izgubil 72-let-ni traktorist. Med vzvratno vožnjo je zdrsnil v strugo potoka in se pri tem t^o hudo poSkodoval, da je kasneje v celjski-tiolnišnici poškodbam podlegel. V nedeljo nekaj minuläez polnoč se ]e;V pfbraetai nesreči med vključev^^^ s stranski M glavno cesto iz snaa^psi proti-Što- ram hudo poškodoval 38-letni voznik kolesa z motorjem. 19-letni voznik osebnega avtomobila, ki je v tistem trenutku pripeljal iz celjske smeri, kljub zaviranju in umikanju v levo namreč ni mogel preprečiti trčenja. Pri leni se je voznik neregistriranega kolesa z nvQtoi^m in brez veljavnega vozniškega doVbljenjater varnostne čelade huje telesno poškadiH^ MJ DO so št. 66-22. avgust 2006 f NE DEKORJE SAMO VINDUSTRUSKI PRODAJALNI V UBOJAH KULTURA Od Tončke Čeč do don Boska Prejšnji teden smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje uUca Tončke Čeč v Celju. Pravilno ste odgovorili vsi, ki ste v kupone vpisali, da je bila Tončka Čeč revolucionarka, narodna herojinja. Rodila se je 10. maja 1896 v rudarski družini v Trbov-Ijaii. Po končani osnovni šoli se je vpisala na administrativni tečaj, po prvi svetovni vojni pa se je zaposlila pri trboveljskih delavskih organizacijah in sodelovala v delavski kulturi. Članica Komunistične partije (KP] Jugoslavije je blia od njenega nastanka. Bila je udeleženka v spopadu z orjunaši 1924 in zatem obsojena na celjskem sodnem procesu. Kasneje se je zaposlila v Ljubljani. Od leta 1929 je bila na šulanjuvSov-jetski zvezi, kjer jc delala v različnih sindikatih in po- Ho 5€ imenuje itičnih for nih. Po • ile- V Slovenijo leta 1937 je bila zaradi političnega dela kmalu aretirana, zlasti zaradi političnega organizira nja žensk-komunistk. Le ta 1940 se je zaradi duvanja policije uinaknil. v ilegalo in se kmalu po oku pacijivključilavskupinopt vih ilegalcev, zatem pa odšl, v partizane, v Revirsko če to. To so že avgusta 1941 raz bili. a Tončka Ceč je preži vela. Po okrevanju je odšl, Tončka Čeč nštruktorja partijskega kadra v celjsko okrožje. Spomladi 1942 je ob ustanovitvi kozjanskega okrožja postala prva sekretarka Območnega komiteja KP Slovenije, v sodelovanju s Kozjansko četo ustanavljala, ši- Ulica Tončke Čeč je na Otoku vCelju. KUPON Mitednik :».sik.si/domproj6kti.litm Ime in priimek............................ Naslov ............. Kraj in poštna številka . Ulica/stavba se imenuje po ki je bil.................................. Moj predlog...................... Odgovore pošljite do ponedeljka, 28. avgusta, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. rila in povezovala organizacije Osvobodilne fronte, konec avgusta 1942 pa jo je zajela nemška policija. Ranjeno so najprej prepeljali v brežiško bolnišnico in nato v zapore Stari pisker v Celju. Po dolgih zasliševanjih in mučenjih gestapovcev, je bila prepeljana v Maribor, nato na grad Bori. Čez nekaj mesecev pa so jo ponovno vrnili v celjske zapore. Zasliševanja in mučenja so se nadalievala. Hoteli so jo po-mžati m zasramovati. Po borbi partizanov Veličkove čete Savinjskega bataljona 7. novembra 1942 na Dobrov-Ijah. kjer je bilo ubitih 17 partizanov, so skupini sedmih zajetih borcev priključili tudi Tončko Čeč in jih skupaj vodili inzasramova-li naiprej po celjsidh ulicah, naiu pa so jih na ogled in v poduk, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki ne bodo upoštevali okupatorjeve oblasti, postavili še pred simbol slovenstva v mestu - Narodni dom - in med ubite partizane. Cečevi so obesili na vrat ploščo z napisom Jaz sem partizanka Roza in sem povzročila številne zločine ... {na sliki). V začetku leta 194.3 so jo odgnali v nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je obolela za tifusom in za posledicami bolezni 3. novembra 1943 tam tudi umria. Deset let kasneje (21. iulija 1953) so jo razglasili za narodne, herojinjo. V spomin na to revolucio-narko je 1. junija 1975 Skupščina občine Celje z Odlokom o imenovanju ulic in trgov na območju mesta Celja sprejela odločitev, da se ulica na Otoku poimenuje po Tončki Čeč, njeno ime pa nosi tudi eden od treh celjskih vrtcev Danes sprašujemo, kdo je bil don Bosko, po katerem se imenuje salezijanski cen-terna celjski Hudinji in trg pred njim? Vabimo vas. da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Med pravilnimi odgovori smo tokrat izžrebali Aljo Ocvirk iz Škofje vasi, ki bo po pošti prejela hišno nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Foto: GREGOR KATIČ Arhiv MNZ Celje Kratko zgodbo o Tonč ki Čeč je za objavo pripravil mag. Branko Goropev-šek. Žovneški iz dežele, ki je ni Priznani slovenski umetnik Miha Vi-potnik bo nocoj ob 20. uri v Galeriji sodobne umetnosti Celje predstavil interdisciplinarni projekt - instalacijo Žovneški iz dežele, ki je ni. Projekt, ki bo pospremljen z glasbenimi vložki komponista elektroakustične glasbe Bora Turela, ponuja nadvse nekonvencionalen vpogled v zgodbo ene izmed pomembnejših evropskih dinastij. Galerija sodobne umetnosti Celje se bo tako spremenila v dinamično prizorišče, ki bo ob pomoči vrste scenskih rekvizitov, zvoka in videoprojekcij gle- dalca popeljalo skozi koridor zvočnih slojev do digitalnega slikovnega niza in mape velike severno balkanske in srednjeevropske dinastije s središčem v Celju. Zaradi narave projekta bo vhod na prizorišče dogajanja iz dvorišča Spodnjega gradu in ne skozi glavni vhod galerije. Projekt bo na ogled do 9. septembra, 5. septembra ob 20. uri pa bo v Galeriji sodobne umetnosti Celje tudi predstavitev katalo- arRudiŠpanzI Slikarska šola Chiaroscuro v dvorcu Novo Celje se je v petek začela likovna šola Chiaroscuro, ki bo trajala do 25. avgusta, ko bodo v dvorcu predstavili izbor del, nastalih v šoli. Letos, tretjeleto, poteka šola v treh skupinah, pri čemer likovna dela nastajajo v različnih telmikali, pri katerih gre za študij v naravi, in po modelih. Sodeluje 40 slušateljev -gre za osnovnošolce, dijake in starejše likovnike iz Slovenije. pri čemer jih je največ iz Savinjske doline. Šolo že tretje leto zapored vodi akadem- ski slikar Rudi Španzl. organizator pa je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Spanzlu pomagajo tudi mentorji oziroma učitelji likovnega pouka v osnovnih šolah Spodnje Savinjske doline. Večina udeležencev šole prebiva v pe-trovškem župnišču. Za popoldanske in večerne aktivnosti so jim pripravili ogled bazilike v Petrovčah, Žalca, ribuika Vrbje. rudarskega muzeja v Grižah in Vrta zdravilnih in aro-matičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivo varstvo Slovenije Žalec. TT Kreart se seli Prizorišče letošnjega, že 9. Krearta, ki je v teh letih zrasel od skromnega srečanja podobno naravnanih kreativcev do širšega srečanja likovnih ustvarjalcev, glasbenikov, literatov, ne bo v Loki pri Zidanem Mostu, kot smo biU vajeni iz preteklih let, temveč na gradu Sevnica, na Razbor-ju in Lisci. V Galeriji Grad Sevnica bodo od četrtka zvečer na ogled tudi dela 8. Krearta. torej umetnine, ki so nastale med lanskim in letošnjim poletjem. Po odprtju razstave bo v četrtek ob 20,30 v grajskem atriju še koncert Beneških fantov z gostom. Glasbeno obarvani bodo tudi ostali dnevi Krearta. V petek ob 21. uri bo na Razborju nastopila Brina s skupino ter v soboto ob 20. uri na UsciFake Orchestra in Ivan Volarič Feo. Na omenjenih lokacijah bo od četrtka do nedelje ustvarjala tudi 23 umetnikov iz vseh koncev Slovenije. BA Veronika z Neisiio četrtkov Veronikin večer na Starem gradu je bil eden bolj obiskanih v letošnjem fctu. Na njem je nastopila priznana slovenska glasbenica Neisha. Kot •okalistka i a ambie ka je v prijetne grajskega okolja torskimi skladbami prepričala vsakega poslušalca. Neisha se je rodila v glasbeni družini, zaslovela pa je lani. ko je bila proglašena za naj pevko 2005. Prejela je tudi nagrado Slovenskega radijskega festivala in Viktorja za najpopularnejšo glasbeno izvajalko, njen album Neisha pa je bil najbolj prodajan med albumi domačih pevk. ilednji VeronLktn večer o Z septembra, ko bo Šent-ikobsko gledališče uprizo-lo muzikal Briljantina. BA Foto: SHERPA I fir-' ^ INFORMACIJE 17 Pri Nejcu Leta 2001 je celjsko sla-doledarsko ponudbo popestril kiosk na vogalu vrta nekdanje gostilne Ojstrica, kjer stoji danes nova poslovna zgradba Maksi mi-Ijan. Kiosk je že na daleč presenetil s povsem drugačno arhitekturo od tiste, ki si jo običajno omislijo albanski sladoledarji. Sladoled izvirnih okusov in kvalitete so začeli ponujati v ulitih kometih v obliki celih ali prirezanih stožcev, pa tudi v stožcih, zvitih iz oblat. Tradicionalno kepico, tako značilno za albanske sladoledarje je zamenjala lopatka, nüade albanske vajence pa čedno urejene slovenske dijakinje in študentke. In sladoled se je začelo naročati Pri Nejcu. Vse naštete novosti so bile plod inovativnosti slovenskega lastnika. Leta 2003 so omenjeni kiosk zaradi graditve Maksimiljana prestavili za 50 metrov naprej proti centru mesta, nato pa na vogal parkirišča ob hotelu Turška mačka. Svoj sladoledni pult so postavili še na hodniku trgovskega centra interspar. Majhno podjetje prodaja svoj sladoled tudi drugim gostinskim lokalom in slaščičarnam. Lastnik in vodja podjetja, ki se je ojunačilo z drugačno ponudbo, je Jernej Roje, strokovnjak za izdelavo sladoleda pri njem pa Igor Zupane. Slednji se je izdelave sladoleda, po Roj-čevih besedah, učil v slaščičarnah Pri Kosti in pri Ba-kijeviču. Podjetje ima v najemu prostore lokala Mig-non na Krekovem trgu. Sprednji prostor z majhnim vrtom je namenjen slaščičarni, v prostorih zadaj pa izdelujejo sladoled. Jernej Roje je razkril filozofijo podjetja in povedal tudi nekaj podrobnosti o sestavi sladoledov. Sladolede, ki jüi pripravlja njegovo podjetje, deli na mlečne in sadne. Mlečni so pripravljeni predvsem na osnovi mleka in sladkorja, medtem ko je osnova sadnih sladoledov sladkor in sadje. Oboji vsebujejo še številne dodatke, ki prispevajo k okusu in dajejo sladoledu mehkobnost in kompaktnost. Sladoledi, ki jih izdelujejo zasebni slaščičarji, po njegovih besedah ne vsebiijejo več jajc. Zadnji, ki je še pripravljal sladoled po stari recepturi z vsebnostjo jajc, je bil Baki-jcvič. Kvaliteta sladoledov je odvisna od kakovosti in razmerja sestavin posamezne recepture. Eden od pokazateljev je proizvodna cena ene kepice, drugi pa je vsebnost zraka v prostorninski enoti. Jernej Roje pravi, da si njegovo podjetje prizadeva osvajati tržišče predvsem s kvaliteto, zato izdelujejo sladoled po recepturi, ki je časovno daljša in ima dražje sestavine. Zakonitosti sladolednega tržišča majhnih izdelovalcev so neizprosne, precej krat nelojalna konkurenca in dejstvo, da ljudje jedo sladoled z očmi in usti, ne pa z glavo. Roje pripisuje največje mojstrstvo v sladoledarstvu Italijanom, zato s svojim tehnologom vsako leto obiščeta velika sejma v mestih Longarone in Rimini, kjer se zbere vse, kar ima o sladoledu kaj povedati in pokazati. Pripravite sladoled na star način Recept iz Kuharskih bukev fl799) Valentina Vodnika: ZmerzUna iz b reško ve-ga listja: naberi zelenega bre-skovega listja na breskovih drevesih v času cvetenja. Dobro ga operi in pusti v senci osušiti. Nato ga poveži v tanko ruto in kuhaj v enem bokalu (približno 1,5 1) mleka in dodaj unčo [približno 35 g) sladkorja. Potlej vzemi listje z ruto vred ven, prežvrkljaj v mleko 10 rumenjakov in spet deni na ogenj, da se zgosti. Ohladi in deni zmrzovat. Namesto breskovega listja so dobra tudi jederca iz koščic sadežev. O lušči in zdrobi jih ter daj kuhat z mlekom in sladkorjem. Recept iz kuharske knjige Magdalene Pleiweis z naslovom Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila (1890): Lesnjekova ledica: olupi 7 dekagramov (4 lote) poparjenih lešnjekovih jedere, drobno jih zreži, deni jih v rumeno ponev s 7 dekagra-mi (4 lote) stolčenega eukra, mešaj jih na ognji, da se le- po zarumenijo, in merzle drobno stolci. V mesengast kotliček pa deni 14 dekagramov (unčo) stolčenega eukra, vaniljnega za duh, primešaj stolčene lešnjeke in posamezno 10 rumenjakov, potem dober liter (3 masle-ce) kafe-smetane, postavi spet na ogenj in mešaj toliko časa, da debele kaplje od žlice kapljajo (zavreti pa ne smeš); potem precedi skozi sito k imemu, z žlico pa le-dico od kraja, kjer se prej sterdi in prime, posterguj in primešaj ter vmes zamešaj. Merzlo deni v pripravljeno pušico in mešaj kakor je tam povedano. pri Nejcu je vedno živo. (Foto: T, Kadilnik) « PLENIC velja do 30.8.'06 v trgovinah SPAR In megamarketih IHTTERSPAR oz. do prodaje zalog.' ni v euro so informativni in so izračunani po centralnem paritetnem tetaju 1 EUR = 239,640 SIT. • ' -^-fj- ■ 18 .CtMiROČEVALCI Znanost in ljubezen 2.DEL V sLinju ljubezni se nam močno spremeni hormonska slika. Tako so med drugim piisotne tiidi snovi, ki jili najdemo v čokoladi. Najbolj pa je merljiva povezava stopnje zaljubljenosti s koncenüacljo hormona dopamina. Mimogrede, umetno igranje s koncentracijo dopamina je lahki.i nevarno, saj domnevno tahormon igra pomembno vlogo tudi pri shizofreniji in Par-kinsonovi bolezni. Biokemija in numerične simulacije Omenjeni ključni melianiz-mi iskanja partnerja so precej preprosti. Posledično so Tiians-tveniki na tej osnovi razvili modele, katerih obnašanje preučujejo z nmneričnimi simulacijami. 2 njimi med drugim preučujejo optimalne pot do uspešnega partnerstva. In kak nasvet dajejo rezultati nume-rlčnih simulacij? Ferdopiši: najbolj učinkovito je t.i. «devet-procentno pravilo«. Recept je naslednji. Najprej postavimo v širši izbor na primer sto kandidatov (za lažji procentni izračun). ki so nam zanimivi. Nato devet od njih natančno preučimo in enega izberemo. Če bi temeljito testirali manj kandidatov, je velika verjetnost, da jevzorec iskanja premajhen za kvaliteten končni rezultat. Če pa vzamemo prevelik vzorec, je kot da smo v supermaiketu, kjer moramo med 10.? pralnimi praški najti najboljšega. Recepti osvajanja Izzapisanegasledi,dasejev današnjih časih težko prepustiti goli intuiciji pri iskanju partnerja, s katerim hi potomai omogočili optirTialno genetsko kombinacijo. Ampak, itak je vetjemo to zavedni cilj le redkih. Večina se želi predstaviti v boljši hiči in osvojiti izbran objekt tudi z raznimi triki, nc da bi mislili na super hardware potencialnega potomca. Podob- ne trike obvladajo tudi živali. Tako obstaja vrsta ptičev, pri kateri mlade ptičke izbirajo partnerje na podl^ dveh kriterijev. Prvi kriterij je kvaliteta osvajalne^ plesa samea. Drugi ocenjuje sposobnosti samca za okraševanje gnezda, pri čemer so posebno imenitni kamenčki modre barve. Oboje zahteva inteligenco in delovne navade, kar indiiektno razkazuje genetski material samca. Toda nekateri tički raje ukradejo konkurenci kamenäce in se tako izognejo mukotrpnem iskanju modrih kamenčkov. Bleferji, ki uspešno pretentajo nekatere mlade ptičke, se nato praviloma izkažejo kot slabi skrbniki gnezda. Zato starejše, izkušene ptičke pri izbiri upoštevajo le prvi kriterij. Pa poglejmo raje recepte osvajanja za ljudi. Raziskave kažejo, da se prej zaljubimo vne-varnih razmerah. V takšnih primerih se sprošča andrenaJin, ki ima nekatere podobne značilnosti, kot jih sprožijo t.i. hormoni ljubezni. V takšnem hormonskem koktajlu se izkažejo osvajalni napadi uspešnejši. W tem nam mora biti osvaja-ni objekt naklonjen, drugače je lahko efekt ravno nasproten. Torej nasvet št. 1: peljite vaš ciljni objekt na primer v Gar-daland ali pa na večerni sprehod po visečem mostu globoko nad prepadom. Nasvet št. 2: magično pom^očesnikon-takt (Ne zijaü kot bik v nova vratall, pod pogojem, da smo osebi že prej bili simpatični. Očesni kontakt sproži možganske aktivnosti, ki pospešijo proces zaljubljenja. Nasvet št, 3; dobro se je gibalno uskladiti z objektom osvajanja. Na primer; usklajeno pitje pijače po po-žirkai, posnemanje gibov... To vodi do sproščenega ozračja, ki lahko omogoči pravilen hormonski koktajl. Slednjega omogočata tudi pravo glasbeno ozadje (priporočajo dober star rock), humor in seks pred stanjem zaljubljenosti. Vse te izsledke so raziskovalci ugotovili na podlagi statističnih študij na velikem številu prostovoljcev, posebno pri zadnje omenjenem mehanizmu. Glede osvajanja omenimo še nedavno zanimivo odkritje raziskovalcev, ki kaže na bistvene razlike med spoloma. Ko moški vidi zanimivo žensko, se mu zenice odprejo v povprečju za .30 odstotkov, Tako sprejema več imjno potrebnih vidnih informacij, ki so potrebne za ustrezno akcijo. Obrat- no to ne velja. Ženskam se NE odprejo opazno zenice ob pogledu na zanimivega moškega. Se pa jim opazno odprejo zenice, če vidijo lepo obleko. Tega odkritja sploh ne bi komentiral, ker sem mi zdi samoumeven. Zaključek T.i. »trdna znanost« vedno bolj posega tudi na področje sociologije inpsiliologije. Slednje omogočajo predvsem razvoj biokemije, izredno natanč-nili merilnili insu-umentov (na primer; pred dnevi so Floydu Landisu, zmagovalcu Tour de France, dokazali v urinu prisotnost sintetičnega »maškega« hormona testosterona, ki med drugim močno vpliva na agresivnost) in računalnikov. Poudarimo, da je večina rezultatov s področja ljubezni pridobljenih s statističnimi metodami, ki obravnavajo povprečno obnašanje množice ljudi. Tako bo ljubezen m POSAMEZNIKA vedno ostala nepredvidljiva, ker v njej igra pomembno vlogo naključje (kje, kdaj in kako bomo koga srečali). Posamezniku lahko pomaga le kot grob smerokaz poti, po kateri hodi večina ljudi. kralj Samo VOJAK NA DOPUSTU Hitler Je živ! Živi na Kreti, ima 25 let in Je ženska. Ko se ertkrat nič hudega sluteč spravim na avtobus, da z vseh strani pofotografiram znamenitosti, kot se to za turista pač spodobi - naletim na to demonsko bitje, kondukterko, katere življenjsko poslanstvo jebilo očitno vzpostaviti Četrti rajh v tem avtobusu. Pi-vi sdk z njo je bil, ko sem se nedolžno sladkal z lučko in je padlo po meni. Ne da bi pač povedala, daje sladoled nabusu prepovedan; ne, vključila je vse možne variacije mahanj, zvi-šanih tonov in liisteričnih ponavljanj ukazov. Jvlenim, da bi tisti dan končal v krematori-ju, če ga le ne bi ta prisrčna debclorita Brunhilda pozabila priklopiti na avtobus. Ko je opravila z mano (s cmokom v grlu sera pol lučke spravil v vrečko), je odvilirala postreßt zadnje tri vrste. Z rezkimi ukazi je prestavljala potnike, mimogrede enega prestavila za dve vrste (ker si je zaželela njegov sedež) in pri vstopu terorizirala stare mame, naj se zaboga hitreje spravijo na avtobus. Vsakega posebej je spraševala, kje gre dol, kje ima prtljago in zahtevala, naj pokaže karto. Ko je prišla do konca avtobusa, je posto- Piše; GREGOR JAZBEC pek še enkrat ponovila od začetka. Za vsak primer, če se je hotel kdo izmuzniti. Med vožnjo sein si vzel čas in sem resno razmislil, kaj bi ta stvor sploh rad. In prišel sem do sledečih zaključkov: najprej želi popoln red, mir, disciplino in strahospošt o vanje iia avtobusu; nato sledi poskus uvedbe policij ske ure na avtobusu; in končno sledi odcepitev od avtobusnega podjetja ter uvedba dolgo načrtovanega plana za svetovno nadvlado. Spoštovani - ne v »malopridnih državah«, na Kreti, v malem avtobusu, se skriva nevarnost naši ljubljeni demokraciji! Bomo sedeli križem rok? Bomo kar tako pogoltnili, da nam drugi ukazujejo, kdaj in kje bomo jedli lučke? r mwDtednik n Obvestilo oglaševalcem! ogla: všentju Obvestila ii 1 Radio Celj. igencija SitranaLjul •nedeljekodS.do 1 do petka od 8. do l cija a do peti v Laškem pa na sec na Aškerčevem trgi od 8. do 15.. v sredo od 8. d. in v petek od , Šlandroverr od 8.30 do žu Rdečega ponede Občudovali bisere Dolomitov Konjiški planinci so se tudi letos odpravi nevno turo v italijanske Dolomite. Tokrat so i občudovali Tri Cime, bisere Sextenov. V petek dopoldne so se v Corlini d'Ampezzo sklanjali sveže zasneženimi vrhovi, sprt nimi skulpturami, popoldne pa so se ( Missurina in po panoramski cesti do koče Auronzo, li je že pozdravil ponoči zapadli sneg. Do koče A. ■Iii, na višini 2.4Ü5 m, na severni strani Treh Cim, jih eljala zložna široka, četudi zasnežena pot. Pod večer neglice umaknile tudi z vrhov in obetale lep dan. : v umito in sončno, čeprav hladno sobotno irki so hitro osušili strme stene bližnjega 2.744 m, tako da se je .skupina 20, primerno ninccv, po feratah povzpela na razgledni .iživala ob pogkxiih na Tri Cime in Še na bolj e, med tem pa je druga skupina mimo je-'iani pod severnim ostenjem obšla goro. sestopu sc je vseh 50 planincev zbralo pri modi jezer kjer Loca je pri Prehudih SOS jutro. Sončni ž Monte Paterna, opremljenih pl; vrh in še enkrat oddaljene viho' zerca Lago dei Po razgibane] koči Zsigmondy Cumid, od koder so skupno nadaljevali pot do avtobusa v dolino Fiscalina. Tudi tokrat je udeležence navdušU vodja izleta, Milan Domitrovič, ki so ga konjiški planinski vodniki povabili medse. J. Ka. M .-i NASVETI 19 Jabolko za zdravje in vitalnost Namesto umetnih zdravil si raje privošCimo vsak dan vsaj eno jabolko. Jabolko je namreč odlično naravno zdravilo, pravi zeleni dragulj v domači lekarni, ki odžeja in nasiti hkrati, ter krepi zdravje in vitalnost, pomaga proti slabosti na vožnji oziroma morski bolezni (na tešče pred potovanjem je treba počasi pojesti pol zrelega jabolka in ga dobro prežvečiti). Pri majhnih otrocih (do 10 leta) pomaga proti kolitisu in driski (nastrgano, oksidirano - počakamo, da popolnoma potemni). Deluje kot sredstvo, ki uničuje bakterije, in kot antivirotik, kar pomeni, da preprečuje prehladna obolenja, blažja vnetja in ostale infekcije dihal. Obenem blagodejno deluje tudi na kožo in sluznice, zavira apetit in pomaga pri hujša-nju, pa tudi pri razstniplja-nju in obnavljanju organiz- Eno jabolko na dan, prežene zdravnika stran nia. Nič čudnega torej, da so v Italiji že v preteklem sto- je v rumenih sadežih n, ijveč letju ustanovili Vseitalijanski vitaminskih substanc. ime- inštitut za proučevanje ja- novanih flavonidi, ki i kot bolk. antioksidanti nevtraliz ■irajo Za konec pa še uporaben nevarne proste radika le (ti nasvet: poleg vonja, izgle- botrujejo prezgodnjemi .1 sta- da in svežine, je pri jabol- ranju, degenerativnim obo- ku pomembna tudi barva. len jem, kardiovaskula rnim Strokovnjaki poudarjajo, da zapletom in raku). Ri jme- na jabolka predstavljajo nekakšen izvir zdravja in mladosti. Rdeča jabolka vsebujejo dva pomembna pigmenta: ka-roten, predstopnjo vitamina A in antocianin, ki varujeta srce in ožilje ter čutila in sluznice ter kožo (prepreču- jejo tudi pokanje kapilar ali kuperozo). Zeleni sadeži pa so bogati z magnezijem, ki vpliva na energetsko bilanco v organizmu, krepi mišice (krči) in hkrati spodbuja intelektualno dejavnost posameznika. NM Sivka Braici sprašujeio, mi odgovarjamo Pred mesecem sem bil udeležen v prometni nesteS. Bil sem pod vplivom alkohola, vendar nisem [oz povzročil prometno iK36ieču, leiiiveč nii je guspu odvzelo predtiosl ter trčilo vame. Zoto sprasufem, če mi pripada kakšna odškodnino in kje se lahko oglasim zo podrobnejše informucijel Zrfrovko, Celi« Upravičeni sto do odškodnine iz naslova AO zovo'ovaoja, ker niste bili vi povzročitelj prometne nesreče. Vundat vam bo po vsej verietnosfi zovorovolni-c.a določila sokrivdo v višini 10 - 30 odstoiktjv, predvsem če je iz policijskega zapisnika V poletnih mesecih je čas za nabiranje nežne sivomo-dre mediteranske rastline, prijetnega, polnega vonja, ki so jo babice uporabljale za preganjanje moljev in insek-tov (učinkovito odganja komarje - par kapljic jo kanemo na robček in ga zvečer položimo poleg zglavnika). Sivka (lavendel) je priljubljena v aromaterapiji (sivki-no eterično olje deluje proti mišičnim krčem, proti ne- algijam, pomaga pri relak-saciji - inhalacije, aroniatske kopeli in masaža, pospešuje celjenje rn in odrgnin, pre- med vidno v vošo vožnjo pod vplive hola in samim potekom promi 080 1314 prečuje brazgotinjenje in uničuje bakterije, obenem pa krepi odpornost kože). Sivka je znana kot sredstvo za celjenje ran, par kapljic olja na koščku sladkorja pomaga pri jutranji slabosti v prvih mesecih nosečnosti, čaj pomaga proti glavobolu, učinkovit pa je tudi sivkin ob-kladek: 100 gramov svežih ali posušenih sivkinili cvetov namočimo v pol litra jabolčnega kisa. Po 40 dneh odcedi-mo in uporabljamo za ovitke stopal pri glavobolu, oslabelosti in splošnem slabem počutju. NM ROŽICE INČAJČKI S kamilico nad vse tegobe 2. DEL Kot smo že ugotovili, je kamilica (Matricaria cha-momilla) zdravilna zel za vse mogoče bolezni in nadloge, primerna za notranjo in zunanjo uporabo, za čaje, kopeli, obkladke, sopare... Kamilica je neprecenljivi dar narave. Poglejmo nekaj pripravkov iz kamilic, s katerimi lahko lajšamo tegobe, ki jih s sabo prinaša življenje. Popa-rek pripravimo tako, da 3 grame kamiličnih cvetov prelijemo z 1,5 decilitra vrele vode, pokrijemo, pustimo stati 5 do 10 minut in precedimo. Ta čajni napitek bo koristil proti prebavnim motnjam živčnega izvora, ki jih spremljajo vetrovi, potovalni slabosti, driski zaradi živčnosti, nemim in še posebej proti prebavnim motnjam v želodcu in črevesju, tako pri odraslih kot pri otrocih. Po tem poparku sezimo tudi pri želodčnih kicih. vnetju debelega in tankega črevesa, pri napenjanju, odvečni kislini, odpravljanju plinov, za zdrav-Ijenjetežavzledvicami, mehurjem, jetri, žolčnikom in za umirjanje živcev, pri raz-dražljivosti, notranjem nemiru, preobčutljivosti, nespečnosti, glavobolu, duševni zde-lanosti in preutrujenosti. Odličen poparek proti želodčnim in črevesnim bolečinam in zoper bolečine pri menstruaciji je tudi tale: na skodelico vrele vode vržemo 5 kamiličnih cvetov, spijemo skodelico čaja pred kosilom. Zoper zasluzcnost jeter vržemo v liter vode 2 ščepca kamilic, 2 ščepca janeža iPimpinella anisum) in 2 ščepca mete [Mentha piperita). Zoper pobitost pa v liter vode damo 3 ščepce kamilic in 3 ščepce lipovega cvetja (Tilia platyphyllos eu-ropaed). Poparek 73 obkladke in izpiranje ran pripravimo iz 3 Piše: PAVLA KLINER do 10 gramov na 1 deciliter vode. Zunanje blažijo ob-kladki poparka kožna vnetja, celijo opekline in rane, lajšajo bolečine, pomagajo pri oteklinah in zlati žili in blažijo vnetja dojk. Kamilične sopare pripravimo tako, da damo v posodo 3 žličke suhih cvetov in prelijemo z 1,5 litra vrele vode. Glavo sklonimo nad posodo in si jo pokrijemo z veliko brisačo. Hlape tako vdihujemo 5 do 10 minut. Pomaga pri nahodu, vnetju sinusov, grla in bronhijev. Za 2 nanjo upora^bo, pri rapevü svetujejo me-iuhih C tov in pol litra olivnega olja. To zmešamo in dobro zapremo v steklen kozarec ter postavimo za tri dni na sonce. Nato damo kozarec v drugo posodo z vročo vodo, segreto na 60 stopinj Celzija, in ga pustimo na tej temperaturi dve uri. Pripravek potem precedimo in ga uporabimo za mazanje obolelih mest. Biti mora čimbolj vroč! Za nameček se kamilica nadvse obnese tudi v kopeli. Za umirjanje živcev, odpravljanje bolečin in krčev, za poživitev in okrepitev obenem si pripravimo sledečo kopel: 30 dekagramov kamilic pripravimo kot prevretek v 4 litrih vode, ga precedimo in zlijemo v banjo. Če pa smo leni in se nam nc ljubi pripravljati prevretka, lahko kamilice preprosto vržemo v vročo vodo v banji. ^r^ KINOLOŠKO DRUŠTVO CELJE VAS VABI NA TEČAJE ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM tvlala šola, B-BH 15.000 Začetni tečaj 25.000 Nadaljevalni tečaj 20.000 SIT Reševalni psi 20.000 SIT Vpis v sredo, 30. avgusta, od 17. do 19. ure NA DRUŠTVENEIV1 VADBIŠČU V LOKROVCU Inrormaclje vsako sredo, od 17. do 19. ure. Tel.: 03 492 75 73 ■ ^ ......m. 'SIT 'SIT j!!I op™..: foil Cene veljajo za etane NT* ^FORNMCUE ISCEMO TOPEL DOM Za ljubezen gre Ravno sedim doma za računalnikom in se poskušam spomniti kaj novega, bleščečega za objavo skupaj z našimi živalcami v Novem tedniku, ko se mi na mizo povzpne 2orž, muc, ki nama krajša urice že dve leti. Tudi on je, kot že mnogi veste, bivši oskrbovanec zavetišča Zonzani. Prav tako Frfra, brezrepa tigrasta muca, katere se je Žorž razveselil še bolj kot midva pred slabim letom, ko se mu je pridružila v najinem gospodinjstvu. Vse to mi da misliti; saj ne gre za bleščeče stvari, gre za živa bitja, ki morda nimajo bleščečih nazivov pasemsldb živali, a nas prav tako razveselijo s svojo igro, nas pospremijo na sprehod in nas v temnih trenutMh, ko se nam zdi, da gre vse narobe, spomnijo, da še zdaleč nismo sami in nepomembni. Vsaj za njih ne! Misel mi preskoči še na Andrejo in Simona, prijatelja, ki sta posvojila starej- šega konja, s katerim se učita jahanja in ostalega >>ko-njeznanstva«. Sprejela sta dober nasvet lastnikov ranča in zdaj imata Denisa, ki potrpežljivo prenaša njune napake novincev. Za dejstvo, da Denis ne bo zmagal na kakšni tekmi v hitrosti ali preskakovanju, pa se Andreja in Simon ne menita. Imata ga zaradi ljubezni, ta pa je sama bolj bleščeča kot kakršen koli papir ali nagrada. Vem, da sem večino teh misli že povedal, zato mi oprostite klišejstvo. A kako naj se ne ponavljam? Saj gre vedno za isto stvar: živalce vas potrebujejo, da jili posvojite iz zavetišča, Ijiidje pa potrebujemo živalce zaradi vsega naštetega in še mnogo zraven. Morda ravno vi iščete kakšno od naslednjih živalic? Obiščite nas vzavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dram-Ijah ali pa nas pokličite na številki 03/749-06-00 ali 749-06-02. ROK KRAJNIK Bratec tiste psičke z črnim očusom, Rus jc ni pretepel, snj bi sr raje sprehajal, kot ji! očitno iz sliko. Še manj kot leto ima, pa je že ves siv? Je pač takšen njegov kožuh. A ravno tak ima svoje prednosti: se težje umaže, dlaka mu ne izpada vsenaokoli, pa še prisrčno razkuštran je. Črnalisackolinjeneočkeniposledicapretepavzavetišču.Takšna ježe Res, da je že videla dve pomladi, a to za manjšo psička ni nobena prišla k nam; mala igriva in navihana, Pasma: verjetno ameriški sta- starost Saj veste, da so manjši psi bolj dolgoživi od velikih? Kakorkoli ford. Nevarna?Trenutno le za copate in čevlje, ostalo pa bo odvisno od že, popestrila bi družinsko življenje tako v mestu kotna deželi, družini z posvojitelja, otroci ali celo že z vnuki. 4-mesečna samička ki bo zrasla v veliko m postavno psičko. Verjetno je v kakšnem sorodu z dogami, morda pa se ji po žilah pretaka lovska kri. Poročajte o zanimivih dogodliih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi! Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti; tednik@nt-rc.si. \ \HL.1ENI K SODELOVANJU! Zavzeli ga bomo kar iz štirih smeri: iz Laškega, Tremerja, Liboj in Zabukovice! Na štartnem mestu vas bo od 7. do 11. ure pozdravila voda Oda, na vrhu pa hladna osvežitev iz Laškega! Ob ansamblu Dori se boste lahko pomerili v karaokah, znanju o planinstvu, streljanju na gol, metanju na koš, spretnostnem kolesarjenju in še čem ... Pred vami je pohod, ki se ga boste še dolgo spominjali! Ste že rezervirali 26. avgust? Pijača je namreč že na hladnem! Kuharji pa že pridno lupijo čebulo za golaž, ki si ga boste lahko privoščili za samo 400 SIT! V primeru slaljega vremena bo poliojd prestavljen za en teden. novitednik radiocelje mmmm LASI-informacije 21 tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja t sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. ODDAM SOBE in apartmaje v Porafu ujodno oddam. Telefon 00385 9158-69651, OÖ3855243-5$93. 504e DVOSOBNO stonovonje, relaciio Petrovče-Kasaze, oddam v najem. Teleion 041 961-882. ž 500 OTOXV;r.Oddamapartnio,2,4do6oseb. Hiša z apartmaji se noiiaja v borovem gozdu, 70 m do plaže. Apartma ima dvo dvoposteljni spalnici, TV, klimo... TeljQn(03|S;im41. Ž607 m PRAŠliE, mesimti} pasme, 20 do 4Q kg, pr.dDii.Q.I.IefonS7m45. SB54 TELICO, bre[D 5 meseiev, pšenične barve, a9adaaprada«,Ielelaa5736-5!i. L973 KUPIM 1EUCO,ad2SOda:ODk9,iaiadalia|a reje, kupim. V pašlev prideja saoia brez Šlevilke-Ielefaa|0!157;2-94G. srn PRODAM MEŠANO bela ia Sarina viaapradaaro. Teie-lanOaiSOHM. Sms VOZILA SUZUKI marvti, neregistriran, lehnično brezhiben, prodam. Telefon 041 763- MOTOR Apn 6 Salpino, letnik 1998, dobra ohranjen, piodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 228-043. Ž502 PEllGE0T106xr,letnik 1993,140.000 km, prodam za 1SO.OOO SIT. Telefon 5827-574. 5191 GOlf II, GtroenAx, Opel Corsa, prodam za rezervne dele. Telefon 031 714-955. jfcjiijMi TRAIOOR Zetor 47-18 4-4, letnik 1976, prvi lostnik, cena 930.000 SIT in mešalnik zagnojevb,Hani.Telefon041 804-699. 5198 PRODAM V HASEUU gubočna prodam gradbeno parcelo, velikost 500 m'.Cena9.5 mio SIT.Telefot<041 389-238. PARaL0,300m',nodomestnagradnja,v Imovljah, prodam. Telefon 041 620- ODDAM DVE novi nodstondordni stanovanji (dvosobni), opremljeni, v Novi vasi v Celju in garažno boksa, v garožni hiši. Nova vosvCelju,oddam. Telefon 041 399-484. Ž478 SUHA mi raznih ce !n, ugodno (irodom, dostava nodom.TelefonOSl 509-060. 5i3i BUKOVE deske, ifosnec in les za ostrešje prodom.TelefanOSI 72^72. Lsea SUHA smrekovo drva prodam. Tdefon 031 240485. za mleko, 650 in 500 I, prodam. Telefon 5739-063. L974 Izčrpal svoje si moči, zaprl imdne si oči. Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in brata RAJKA ZUPANCA (26.7.1937-13.8. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za cvetje in sveče ter izraze sožalja. tivala vsem vaščanom za vse, kar so darovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem Remonta. Vsi njegovi Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, xai in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (6 0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Vsak petek 48 barvnih str: tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Ime in priimek: NAROCILNICA Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik 28 najmanj 6 mesecev potlp's: _ NT&RC d.o.o. bo podalke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Nuvega tednika Iščemo zanesljive, ambiciozne sodelavce na področju trženja, Izkušnje niso potrebne. Začetek takoj. Inf. 03/425-61-90. Jakoma d.o.o.. 4, Celje. iiifww.novitednik.coin Za velike in male šolarje! Za vsakovrstne šolske nakupe še posebej ugoden Kredit talcoj za komitente, do 5 milijonov do 5 let brez stroškov odobritve. ■ 300,000 SIT 13.494 SIT obrok 24 mesecev v hk www.nkbin.si->izračuni |'((>0«>17SD) "Kredit takoj" ^Nova KBMdk 22 IfORZADELA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-piiščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čiis, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manj-kajoa podatki so dostopni: - na oglasnih deskah območnih služb in aradov za delo zavoda; - na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// mww.ess.gov. si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. kon o trgovini; do 31.8.2006; Martin d.o.o,, Žalfc, PE Martin, Salon keramike Adria-ker Celje, Bežigrajska cesta Dipl. delovni rapev UPRAVNA ENOTA CEUE Gradbeni delavec gradbeni delavec zidar; do 26.8.2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Delavec brez poklica čistilka; do , Savi Nazarj ska C Osnovnošolska izobrazba gradbeni delavec; do 26. 8.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec brez poklica; do 2. 9. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; delavec v proizvodnji; do 25, 8. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celj neto< 5000 C Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) komisionar skladiščnik; do 23. 8. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; vzdrževalec; do25.8.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Mizar splošna I nizarskadelavde- indrej Planinšec stvo, Mariborska 3000 Celje; pohištva, izmere ije; do 6. 9. 2006; Bežigrajska ce-:elje. ivodni cesta 153 prodaja p in svetovan sta 7, 3Öob Strojnik monter vo skih napelj. Marmat d.o.o., Proizvod surovin, Železarska cesta 3220 Štore. Keramik polaganjekeramike; do 9. 2006; Tigrad VN d.o Celjska cesta 13, 3212 \ nik. Šivilja serijsko šivanje; do 29. 2006: Sivüjstvo Cvetka Obi Javornik 28, 3220 Štore. Tesar opažanje, izdelava lese konstrukcij, letvanje; do 9. 2006; Tigrad VN d.o Celjska cesta 13, 3212 \ Zidar zidar tesar; do Marmat ivodnj grad\ 1, Železar 3220 Štore; zidanje, ometavanje.beto-do 16. 9. 2006; Ti-N d.o.o., Celj.ska ce-, 3212 Vojnlk. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TCM; do 26. 8. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Asfalter asfalter; do 26. 8. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja merce sovel Ije 3000 C Prodajalec prodajalec; InicaOrjer viličar- vodja 26. 8. 2006; J Proizvodnja zarska c Ekonomski tehnik sklepanje zavarovanj iribor v pisai Za- surovin, Železarska cesta 9, 3220 Štore. Voznik avtomehanik voznik kamiona; do 26. 8. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik kamiona; do 26. 8. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Voznik voznik tovornjaka, prevoz blaga; ' --------- p.p. i; e-pošt Lnfo@k 2006; d.o.o., Prebold 94, 3312 Prebold. Ekonomski tehnik samostojni zavarovalni zastopnik za območje Celja; do 16. 9. 2006; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19, 1000 Ljubljana. Upravni tehnik sodni zapii 2006; Okrožr lju, Okrajno Prešernova ul ikar; do 5. 9. sodišče v Ce-odišče Celje, a 22,3000 Ce- do 25. 8. L s.p., Okrep-tkebap. Ljubljanska cesta /, 3000 Celje; svetovalec pri prodaji v trgovini za male živali; do 29. 8. 2006; Mimaja d.o.o., PE Trgovina Mr. pet. Mariborska cesta 128, 3000 Celje; vodja skladišča; do 29. 8. 2006; Sun64 d.o.o., Ipavče-va ulica 22, 3000 Celje. Kuhar kuhar; do 2. 9.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Natakar natakar; do 2. 9. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba voznik skladiščnik; do 4. 9. 2006; Martin d.o.o., Žalec, PE Martin, Salon keramike Adriaker Celje, Bežigrajska cesta 9, 3000 Celje; delo v proizvodnji, brusi-lec kovin; do 25. 8. 2006; Željko Panič s.p.. Splošna gradbena dela. Cesta na Lju-bečno 34, 3000 Celje. Računalniški tehnik sistemski administrator informatik; 5.9.2006; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova uEca 22, 3000 Celje. Kemijski tehnik nevtralizacija Ti02, raz-klop, nadzor procesa iz kabine in proizvodnje, jemanje vzorcev, mehansko transport z ročnim jem; do 25. 8. 2006; Unkar-na Celje d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Farmacevtski tehnik prodaja in svetovanje v specializirani trgovini za promet z zdravili; do4.9.2006; Bio-topic d.o.o., Celje, Cvetlična ulica 9, 3000 Celje. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja; do 26. 8. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celj« nika; dc 10 sodišči sodišče Celj lju, Okrajn Prešernova Ije; sodni zapisnikar,- do 5. 9. 2006; Okrožno sodišče v Celja, Prešernova tüica 22,3000 vodja vpisnika, pravosodni svetovalec; do S. 9. 2006; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Ce- pomož stopnik, 1 ijski maturo 5kanj rebitnih :aprem ; do 1 radbeništva; irovin, Žele-3220 Štore. IVgoyinsfci poslovodja delo v trgovini, poslovodja s tehničnim blagom, opravljanje vse administracije v maloprodaji, ki jo zahteva za- lanitev z vsemi vrsta tičnih, dinamičnih ir onalnih opornic, z nji izdelovanjem, prila Avtomehanik mehanikkmetijske bene mehanizacije; do 6. 2006; Klas d.o.o., Tepanje 3210 Slovenske Konjice; ličar gradbene in kme varovalnico ^ ni; vloge na r d.o.o., p.p. 15, 3312 Prebold ali na e-pošto: info@korini-ta.com; do 31. 8.2006; Kori-nita d.o.o., Prebold, Latko-va vas 94, 3312 Prebold; svetovalec agent na terenu za vse oblike zavarovanj Zavarovalnice Maribor; vloge )za Prebold ali na vzdrževanjem, izde močkov, ki se uporabljaj tim, predvsem rok; do 25. 8. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Dipl. inž. radiologije (VS) angiodiagnostika, skelet- RTG diagnostika, mamogra-fije, CT preiskave, magnetna resonanca; do 25.8.2006; UPRAVNA ENOTA LAŠKO Osnovnošolska izobrazba pomoč pri strežbi jedi in pijač; do 5. 9. 2006; Zupančič Milan s.p., Pivnica Pač-nik, Aškerčev trg 10, 3270 Laško. Varilec jekel in barvnih kovin po postopkih mig-mag, tig in rel; do 6. 9. 2006; Monting SK d.o.o., Ce- Laško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško. 9. Elektrikar energeük Ce- elektroinštalaterska dela; do 16. 9. 2006; Trbovc Darko s.p.. Gradbena mehanizacija. Huda Jama 18,3270 Laš- Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 16. 9. 2006; Trbovc Darko s.p.. Gradbena mehanizacija. Huda Jama 18, 3270 Laško. ska in življen nja, območje 9. 2006; Generali zavarovalnica d.d., Ljubljana, Kržiče-va ulica 3, 1000 Ljubljana; kontakti s strankami po telefonu; do 25. 8. 2006; Lin-digo d.o.o., Celje, Kidričeva ulica 13, 3000 Celje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba finančni svetovalec; do 27. 8. 2006; Zavarovalno zastopanje I.Q. d.o.o., Partizanska cesta S, 2000 Maribor. Univ. dipl. ekonomist finančnik II; do 5. 9.2006; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Diplomirani ekonomist (VS) finančnik III; do 5.9.2006; Okrožno sodišče v Celj u, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Univ. dipl. pravnik strokovni sodelavec, višji pravosodni svetovalec; 5. 9. 2006; Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče Celje, Prešernova ulica 22,3000 Ce- strokovni sodelavec, višji pravosodni svetovalec; do 5. 9. 2006; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje; pravno svetovanje in administrativna dela; do 25. 8. 2006; Poravnava d.o.o., Ljubljana, PE Poravnava Celje, Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje. Profesor športne vzgoje profesor Športne vzgoje; do 29. 8. 2006; Osnovna šola Dobrna, Dobrna 1, 3204 Dobrna. rniša Iv; 1 bife V :i pom Podi UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Delavec brez poklica čistilec; do 2. 9. 2006; Ni-/ahs d.o.o.. Savinjska cesta Univ. dipl. inž. gozdars- ;alec II za gojenje ir mje gozdov; do 25 , Zavod za gozdovt je Ljubljana, Ob enota Nazarje, Sa Magister farmacije 8. 2006; Lekarr Hribernikova uL gra vseh vrst ostalih strojev; do 29. 8. 2006; Alpos oprema trgovin d.o.o., Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Avtomehanik 2006; Klas d.o repanj 2006; Klas 3210 Slovi nik vozil; do ;panje' radbe-20. 9. ;ke Konjic ličar kmetijske in ne mehanizacije; di 2006; Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 S o venske Konjice. Prodajalec prodaja goriva, pranje, vzdrževanje avtomobüov in pomožna dela; do 25. 8. 2006; Junid d.o.o.. Slovenske Konjice, Liptovska ulica 45, 3210 Slovenske Konjice. Kuhar samostojna priprava in peka pic; do 5. 9. 2006; Hotel Pod Roglo d.o.o., Boharina 2, 3214 Zreče. Natakar 200( Mernik-Kralj Blanka p.. Prevozi, supermarket, ileprod., bistro, Liplovslca ica 9, 3210 Slovenske Ko- Strojni tehnik komercialist za prodajo le-inoobdelovalnüi Wra 3206 Stranic€ 2006; )jev: do 26. 8. 2006; Wravor d.o.o.. Stranice 27. Geodetski geometer; Klas d. Slovenske K Gostinski tt samostojna; pijač; do 5. 9 Pod Roglo d.c 2, 3214 Zreče; samostojna po naročih Tanje 7: ehnik ), 2006; Joharina ajedi ). 2006; Hotel Pod Ro-, Boharina 2, 3214 stopnik. zijski maturant iskanje morebitn 2006; Zupančič Milan s.p., vnicaPačnik, Aškerčev trg ), 3270 Laško. Natakar pomoč pri strežbi pijač; do 5. 8. 2006; Deržič avtopark i partner d.n.o.. Bar Old lib, Starograjska ulica 1, 133 Radeče. Kemijski tehnik galvanizer tehnolog; do 1. . 2006; Secaplast d.o.o., ihel 1, 3270 Laško. Šentjur,'Ges.. tinška 2, 3230 ŠenI ' proizvodnj : do 2 UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Osnovnošolska izobrazba montaža oken in vrat; do 19. 8- 2006; Vopps d.o.o., Lo-:e. Sveti Jernej 22, 3215 Lo- Lilkan: jskem 2006; ( servisu beršek vis, Cesta Leona Dobrotir ka 27, 3230 Šentjur. Voznik avtomehanik upravljalec cestno trar poru lik v mednarodnem transportu; do 30. Trgošped d.o.o., Šei druž 2, 3230 Šentji Gimnazijski ma :esm 2006; ar. Vo- nja, območje Slovenske Konjice; 16. 9. 2006; Generali zavarovalnica d.d., Ljublja- Ljubljana. Dipl. ekonomist (VS) prodajni asistent; do 2. 9. 2006; Baumuller Dravinja d.o.o.. Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Osnovnošolska izobrazba delo v lakirnici, obešanje in snemanje s tekočega tra- oprema trgovin d.o območje Šentjur z oko-: do 16. 9. 2006; Gene-zavarovalnica d.d., Ljub- Inž. strojništva za energetiko vodenjeposlovengaproce-sana področju pregledovanja opreme pod tlakom in energetskih sistemov; do 25. 8. 2006; Siines d.o.o. Šentjur, Proseniško 48, 3230 Šentjur. Univ. dipl. ekonomist referent za študijske in študentske zadeve; do 29. 8. 2006; Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Gradbeni delavec gradbena dela; do 25. 8. 2006; Krobau - krog in drugi, gradbeništvo in storitve d.n.o.. Trg 27, 3252 Rogatec. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri točilnem pultu, čiščenje poslovnih prostorov; 1. 9. 2006; Turnar Franc s.p., Rogatec, Ko vinarstvo in kafe bar, Trg 11. 3252 Rogatec. Ključavničar izdelva in vzdrževanje jeklenih konstrukcij in delov; do 31. 8. 2006; Tepeš Mla-den s.p.. Strojno ključavničarstvo. Ceste 76. 3252 Rogatec. Avtoklepar avtokleparska in avtoličar-ska dela; do 1.9. 2006; Cver- Avtoklraars-, 3240 Smar- 3. 2006; Gaberšek Müan s.p., Protect servis. Cesta Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur. Obdelovalec kovin upravljanje vseh vrst strojev in nastavitve; do 29. 8. 2006; Alpos oprema trgovin d.o.o.. Šentjur, Cesta Leona DobroünSka 2.3230 Šentjur. Pleskar izvajanje vseh ličarskih del v lakirnici, obešanje izdelkov na obešala in snemanje; do 29. 8- 2006; Alpos oprema trgovin d.o.o., Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Strojni mehanik upravljanje NC-strojev, zagon, vodenje, nadziranje in programiranje, upravljanje 2006; Žgajiier - Žis d.o.u., Rogaška Slatina, Zgornje Ne-gonje 36, 3250 Rogaška Sla- Avtomehanik avtomehanik: do 20. 9. 2006; Žgajner - Žls d.o.o.. Rogaška Slatina, Zgornje Ne-gonje 36, 3250 Rogaška Sla- razrez in polirauje naravnega kamna, polaganjekam-.;do2.9.2006;Lorber Ka- rel s aškaS i.Te- nkam 1250 Ro- rovec pod Bočei gaška Slatina. Frizer frizer; do 6. 9. 2006; General Ledger d.o.o.. Celjska cesta 47, 3252 Rogaiec. Zidar zidarska dela; do 25. 8. 2006; Krobau - krog in drugi, gradbeništvo in storitve d.n.o.. Trg 27,3252 Rogatec. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik, izkop jarkov, pomožna dela; do 9. 9. 2006; Valekivan s.p.. Gradbena mc- BORZA DELA 23 hanizacija, Škofija 26, 3240 Šmarje pri Jelšah. Prodajalec voznik, razvoz kruha in prodaja na terenu; do 29. 8. 2006; Gratis pekarna, trgovina in gradbeništvo d.o.o., Cerovec pri Šmarju 3, 3240 Šmarje pri Jelšah. Natakar strežba pijač, priprava skladišča, sprejem blaga, čiščenje poslovnega prostora, opreme; do 26. 8. 2006; General Ledger d.o.o.. Celjska cesta 47, 3252 Rogatec; strežba pijač; do 25. 8. 2006; Terme spa Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Univ. dipl. ekonomist vodja marketinga; do 25. 8. 2006; Terme spa Rogaška d.d.. Stritarjeva ulica 1,3250 Rogaška Slatina; Profesor angleščine poučevanje angleškega in slovenskega jezika; 25. 8. 2006; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec. UPRAVNA ENOTA VELENJE Knjigoveški delavec upravljalec knjigoveških strojev, rezanje tiskovin; vloge na naslov: Trgoru d.o.o,. Ljubljanska c. 13b, 3320 Velenje, do L 9. 2006; Euro-graf d.o.o., Štrbenkova cesta 6, 3320 Velenje. Delavec brez poklica čistilec; do 30.8,2006; Bernaus d.o.o.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; pomožni delavec; do 25.8. 2006; Lesjak Avgust s.p.. Cesta talcev 15, 3320 Velenje; natakar; do 25. 8. 2006; Ostrovršnik Jožefa, Gostilna OstrovrŠnik Jožefa Šumi bar, Tomšičeva cesta 22,3320 Velenje; montaža na terenu; do 2. 9. 2006; Sedovnik Ladislav s.p., Lipje 36, 3320 Velenje. Varilec varilec, vari, zarisuje, izrezuje, krivi, robi, vrta in izvaja druga dela, vari z vsemi vrstami kovin, obdeluje in vizualno kontrolira zvare; do 25.8.2006; TajnšekAdiss.p., Podgora 38 a, 3327 Šmartno ob Paki. Avtomehanik mehanik, vulkanizer, del. v avtopralnid; do 26.8.2006; Vrčkovnik Rudolf, Prevoz potnikov s kombijem, servis avtogum, Florjan 289, 3325 Šoštanj. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka, težjih motornih vozil; do 25. 8. 2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Prodajalec prodaja od vrat do vrat; do 25. 8. 2006; Torro trgovinske storitve Ljubo Srnovršnik s.p., Selo 7, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba samostojni delavec za izvedbo oz. organizacijo pri iiiiww.ra(liocelje.coiii strojnih inštalacijah; do 6.9. 2006; GR Palinkaš d.o.o., Splitska 27, 3320 Velenje; svetovalec, agent na terenu za vse oblike zavarovanj Zavarovalnice Maribor; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. 15, 3312 Prebold ali na info@korinita.com; do 31, 8, 2006; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. Ekonomski tehnik zastopniški kandidat; do 16. 9. 2006; Adriaüc Slove-nica d.d., PE Maribor, Jadranska cesta 25 a, 2000 Maribor; prodajalec; do 1. 9, 2006; Compaco d,o.o.. Koroška cesta 46, 3320 Velenje; sklepanje zavarovanj za Zavarovalnico Maribor v pisarni; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. 15, 3312 Prebold ali na: infoCaJkorinita.com; do 31. 8. 2006; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold; računovodja, planira poslovne rezultate in sestavlja kontni plan, pripravlja podlage za izračun poslovnih stroškov in plan stroškov dela, izdeluje obdobna poročila in letne računovodske izkaze, analizira poslovanje, gospodarsko uspešnost, gibanje stroškov - moški; do 25. 8. 2006; Tajnšek Adis s.p., Podgora 38 a, 3327 Šmartno ob Paki. Gimnazijski mati ložni Frezalec operater CNC stroja, rez-kanje. struženje; do 6. 9. 2006; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Strojni mehanik sestavljalec in vzdrževalec, izvaja dela v proizvodnji, pripravlja material, sestavne elemente in sklope, orodja in naprave za izdelavo hidravličnih in pnevmatskih polizdelkov in izdelkov, izvaja dela pri servisiranju in montaži hidravličnih in pnevmatskih; do 25. 8. 2006; Hidropnev-matik d.o.o., Petrovče 242, 3301 Petrovče. Zidar zidanje in ometavanje; do 25.8.2006; Šolaja Josip s,p„ Elite gradbena operativa. Breg pri Polzeli 58,3313 Pol- Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 5, 9. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje; prevoz blaga v mednarodnem prometu, predvsem zahodna Evropa; do 26.8.2006; Lesnika Ljudmila s.p,, Avto-prevozništvo in organizacija prevozov. Breg pri Polzeli 32, 3313 Polzela. i za- stopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Velenja; do 16. 9. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržiče-va ulica 3, 1000 Ljubljana. Poslovni sekretar poslovni sekretar; do 25. 8. 2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje. Univ. dipl. ekonomist nabavno prodajni referent; do 25. 8. 2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Delavec brez poklica pomoč pri ključavničarskih delih, razrez, brušenje, varjenje; do 25. 8. 2006; Jurče Gabrijel s.p.. Rimske Toplice, Čanžekova ulica 3, 3272 Rimske Toplice; pomoč pri gradbenih delih; do 25. 8. 2006; Šolaja Josip s.p., Elite gradbena operativa, Breg pri Polzeli 58, 3313 Polzela. Pridohivalec in predelovalec kovin ključavničarsko varilska dela; do 1. 9. 2006; Razvoj d.o.o. Braslovče, Male Bra-slovče 13, 3314 Braslovče. Upravljalec lahke gradbene mehanizacije strojnik lahke gradbene mehanizacije; do 5. 9. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Ključavničar zahtevna ključavničarska in varilska dela; do 1.9.2006; Razvoj d.o.o. Braslovče, Male Braslovče 13, 3314 Braslovče. ŠOFERJA ZA RAZVOZ PIC okolico. Moinosi zaposlitve oeioločoo č Inionnaciie na telit. 03/703-39-02, BSM: 041/393-00 SPD d O.O., Podlog 59, Šempelei Natakar natakarica; do 25. 8. 2006; Bonajo klub društvo ljubiteljev rokometa. Pečm-kova ulica 2, 3310 Žalec: pomoč pri strežbi piiač in topOh napitkov; do 5.9.2006: Guček Violeta s.p.. Bar Magic, Gotovlje lile, 3310 Žalec. Voznik inštruktor za A, B. C, D, E kategoT. voznik inštruktor B kategorije; do 1. 9. 2006: Cadej Milan s.p.. Avto šola Cadej, Ulica Ivanke Uranjek 1. 3310 Žalec. NATAKARJA in PICOPEKA eriji v Celju. PotiebneizkušnjE. Možnost Srednja poklicna izobrazba montaža dimnikov iz inox pločevine, delo na terenu na področju cele Slovenije, lahko pripravnik; do 25. 8. 2006; Kač Albin s.p.. Kam, Matke 7, 3312 Prebold; svetovalec, agent na terenu za vse oblike zavarovanj Zavarovalnice Maribor; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. 15, 3312 Prebold ali na: info@korinita.com; do 31. 8. 2006; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold; voznik skladiščnik, delo v skladišču ročno in z viličarjem, prevoz blaga s kamionom in kombijem; do 31. 8. 2006; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Gradbeni tehnik delovodja gradbeništva; do 5.9.2006; Alea group d.o.o, Celje, Glavni trgl2,3000 Celje. Trgovinski poslovodja trgovinski poslovodja, delo v trgovini z tehničnim blagom in administrativna dela; do 6. 9. 2006; Marrin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Zaiadi povečanega obsega dela Infoimacije nalel.št.: 03/703-30-02, GSM: 041/393-002 SPDdo.o., Podlog 53. Šempeter Ekonomski tehnik trgovinski poslovodja; do 25. 8. 2006; Arka import export d.o.o., Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec; sklepanje zavarovanj za Zavarovalnico Maribor v pisarni; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. !5, 3312 Prebold ali na e-pošto: info@korini-ta.com; do 31. 8. 2006; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. Zdravstveni tehnik pediker; do 26. 8. 2006; Kana d.o.o. Žalec, Savinjska cesta 45, 3310 Žalec. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik. iskanje morebit- nih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Žalca; do 16. 9. 2006; Generali zavarovalnica d.d, Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. gradbeništva vodja gradbišča; do 5. 9. 2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Ekonomist informatik prodajni svetovalec za strateške kupce, vzdrževanje, razvijanje in poglabljanje odnosov z obstoječimi strankami, priprava sistemskih tehničnih rešitev, sklepanje pogodb, svetovanje strankam; vloge na naslov; Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje; do 29. 8. 2006; Eurocom d.o.o.. Računalniški inženiring. Leveč 56, 3301 Pe- VODNIK .0.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_ MihaVipotnik Žovneški odf^Tozstca/evokiMmPo-letja v Celju, knežjem ine-stu2006 19.30 Glasbena šola Velenje, _orgelska dvorana 18. dtrarski festival Preš-mentjnecitre mfriedScharf,dt)mskivir-tuDz (Avsirija) 20.00 Letni bazen Velenje_ Jurij Vižintin: Pročelje let nega bazena 9. festival mladih kidturKu-niguuiia Velenje 2006, pre-miemo odprtje razstave Univ. dipl. inž. strojniš- 21.00 Local razvoj, .projektiranje in konstniiranje orodij in priprav za avtomobilsko industrijo; do 6. 9. 2006; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Univ. dipl. inž. elektrotehnike prodaja in tehnična podpora za območje jugovzhodne Evrope: do 29. 8. 2006: Robomat d.o.o.. Oprema m lijo Furlajiič - vocal, Milko SoCev-klavir koncert sistemi za avtomatizacijo, Ar-ja vas 19, 3301 Petrovče. Dipl. inž. elektrotehnike (vs) razvojni inženir; do 5. 9. 2006; Robomat d.o.o., Opre- Istemi avtoi ci]o, Arja vas 19, 3301 Pe Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlia časopisno-založniško, radijsko in agenti j sko-iržno dejavnost Naslov: PreScniova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax; (03} 54 41032, Novi tednik izhaja v.«ak torek in petek, cena torkovega izvoda je ISO (€0,63). petkovega pa 300 lolarjev (€1.26). Tajnica: Tea Podpečaii Veler. Naročnine: Majda KlaiiSck. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjw (€7,101. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,261. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vra čamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska S direktor: Ivo Oman. Novi ledilik sodi med proizvode, z katere se plačuje 8,5% davek na dodano vi-ednosi. novi Odgovorna Tehnični uredDi'k:i^,in Računa I ni<; ki prelur - iBajagič.E- - radio c Od go vorn Telefon st Opravlja trženje oglasnt ku in Radiu Celje ler mu Pomočnica direktorja ir 4 prostora v Novem tedni-i ostale agencijske storitve, vodja Agencije: Vesna I.e-3ci)SKi voaia: Franček Pungerčič. Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Pelra . Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek. Marjan BreCko Telefon; (03J42 25 190 (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija®>iit-rc.si 24 ZANIMIVOSTI V svili pred matičarja Poroka je bila v romantičnem Piranu - mestu s pravo karmo. Gobe so tu! Te dni je iz Zgornje Savinjske doline slišati, da so gobe -končno, bi rekli strastni gobarji - le pokukale na plan. A kaže, da se dobra gobarska bera napoveduje tudi v drugib krajib na Celjskem. Lepotica na fotografiji je zrasla v okolici Sv. Štefana, kje natančno, pa se seveda nikoli ne sme povedati- Ko jo je Ksenija Kruljc, ki je gobjo krasotico tudi našla, položila na tehtnico, se je kazalec u.stavil pri 97dekagramih. Čeprav tako za las ne more veljati za »kilski« primerek, pa vseeno ne gre dvomiti v to, da je ob njej - potem, ko je pristala na krožnikih - kar nekaj jedcev zadovoljno »cmokljalo«. Prejšnjo soboto sta si v romantičnem Piranu zvestobo m večno ljubezen obljubila Katja Cab in Ar-tur Švarc. Pirana za mesto poročne zaobljube nista izbrala po naključju. Katja, hči znane modne svetovalke, publicistke m oblikovalke Vlaste Ca h Zerovnik je po prababici in dedku Pnmorka. pa tudi mama Vlasta se je pred 16. leti v drugo poročila v Kranu. »Glede na dobro karmo, ki jo to mestece prinaša, ni vrag, da ne bi tudi njima >ratalo<...« pravi ponosna Vlasta, zdaj v prvo tudi tasca. Katja je diplomii'ana novinarka, od lanskega decembra pomočnica urednice Dnevnikove priloge Nika. Tudi Artur brez novinarstva ne more - le urednik revije Avtomamja. urednik Delove priloge Infoteh in reviie Connect. Ženin je Korošec, doma iz Dravograda, Katja, s celjskimi koreninami, pa je zdaj Ljubliancanka. čeprav Celja ne pozablja. Katja le Ar-turju «padla v oči« že pred desetletjem, ko je kot študent stanoval v isti ulici Ob Ljubljanici... Usoden pa je bil lanski november in vnovično srečanje. Burni ljubezni je sledila zaroka, ki sta io z obveznim prstanom sklenila med prvomajskimi počitnicami na Malem Lošinju. Ženina !n nevesto je stilistično »obdelala« nevestina mama Vlasta, sicer dolgoletna m nepogrešljiva modna svetovalka na straneh našega časopisa. Za nevesto je kreirala obleko iz desetih metrov svile, nadkrilo iz vezenine, svilen korzet pa je pošit z drobnimi belimi perlicami »ki sem lih kot )uti^na< iskala od Ljubljane do Itahjc,« pravi Vlasta in dodaja: »Da )i bom jaz kreirala poročno obleko, sem Katji obljubila že kot punčki...« In mami je obljubo držala. Foto: STANE JERKO Letos obilnejša trgatev Celje je od Maribora dobilo v dar potomko najstarejše trte, slovite modre kavčine z Lenta, ki so jo 28. maja 2002 slovesno posadili ob obzidju Starega gradu. Čeprav so trlo skrbno zaščitili in četudi je zanjo budno skrbel mestni viničar Boštjan Safran iz celjskega Vrtnarstva, je šla potomka stare trte skozi hude preizkušnje. Nekajkrat so jo močno poškodovali vandali, pa je vseeno lani prvič obrodila. Trgatev je bila nekaj posebnega. Tistih par grozdov, ki so dozoreli, so »trgači« pozobali. »Letos bo drugače,« pravi Safran. »Prvič doslej bomo trgali, pa tudi prešali. Trta je letos obrodila 12 velikih grozdov in če jih bomo previdno obrah in skrbno stisnili, bomo dobili dobrega pol litra žlahtne kapljice.« A do tega obreda bo treba še počakati - kar se da dolgo, da bo grozdje res lepo zrelo. BRST Obljuba večne ljubezni Za Marjo Hribemik iz Poljčan in Damjana Ja-vomika z Bohovega pri Ponikvi ter njime svate je bü 22. julij prav poseben dan, saj sta prav tega dne zapečatila svojo ljubezen in si obljubila večno zvestobo. Mladoporočenca sta se spoznala pred dobrim letom na rojstnodnevni zabavi pri skupnih prijateljih na Sladki Gori. Zbrano dnižbo je s »frajtonerico« zabaval kdo drug kot Damjan, kar je Marja še kako dobro opazila. Sicer pa je bila to ljubezen na prvi pogled in o poroki sta zaljubljenca razmišljala že od samega za-čprka. Pa ne le razmišljala, saj se Damjan ni obotavljal in je Maijo v času lanskega božiča tudi zaprosil za roko in jo očaral s čudovitim zlatim prstanov In tako je naposled napočil 22. julij. Še prej sta seveda poskrbela za slovo od samskega stanu; Damjan je fantovščino za svoje prijatelje in sodelavce pripravil kar na svoji domačiji, kjer mladoporočenca tudi živita. Marja pa je se je z dekleti še »zadnjič« odpravila »žurat« v diskoteko- Za poročni dan pravita, da je bil najlepši v njunem življenju, nevesto je ženinu oddal njen oče, v zakonski stan pa sta ju pospremili priči Andrea Vodtišek in Stanislav Buser. ki so ga zadolžili še za prstane. Civilno poroko so pripravili v Šentjurju, cerkveno v Marijini cerkvi na Sladki Gori, kjer sta svoj »da« dahnili še pred bogom in župnikom Rokom Metličaijem. 80 svatov se je nato napotilo še na turistično kmetijo W1 Krošlu v Kraberk in lam vztrajalo vse do zgodnjih jutranjih ur, za zabavo pa je poskrbel Ansambel Lutaa Užmaha. Že nekaj dni po poroki sta se mladoporočenca odpravila na medene tedne in uživala v Makar-ski, kar jima je za poročno darilo namenila ženinova sestrična Marija, septembra pa ju čaka še romantično potovanje v Tunizijo, ki sta jima ga podarili priči. Če žeirte, da trn» valo porsko ali visoko obletnico porakezabelelimo nastraneltNovega tednika, nas poktii^e j4ZZS-!64) aii nam pišite (Novi tedoäi, Pr«eraevat9,3aODCdjB).