pofrnuiA piAČAnAvcorovini
£
C
C
potAMeznA ?t€vuka siAne f-om
LETO III.
LJUBLJANA, SOBOTA, 29. JULIJA 1939.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./II. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. — Pošt. ček. rač. št. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
ŠTEV. 31.
Živel Kristus Kralj!
Svet noče kralja. Kralj je ljudem neodgovoren nosilec oblasti. Svet hoče . svobodo, neodvisnost, neodgovornost.
Tisoči in milijoni so klicali po svobodi, narodi so se opajali ob tej kratki besedi. Desettisoče jih. je padlo v borbah zoper kralja in na obalah Novega sveta so postavili mesto znamenja kraljevskih časti in oblasti soho boginje svobode.
Boginja svobode je bila poslej malik sveta. Častili so ga narodi, usužnjeni so mu bili poedici. Razvezali so same . sebe vsake odgovornosti navzgor in delali po svoji ljubi prosti volji. Delali so tako starši, vzgojitelji, počeli isto vladarji in ob otroški samovolji je svoboda žela svoje uspehe, bolje neuspehe. Kdor je v vsem svoboden, ni nikomur odgovoren. Dejanja, dobra in slaba, presoja in ureja ali neureja sam. Če je takih samo sto, Id v skupnosti vsak po svoje urejajo, nastane zmeda, če jih je tisoč, zmešnjava, če jih je milijon, nastane viharen nered. To se je zgodilo in boginja svobode je praznovala svoj triumf, razprt in razrvan. V svetu je vstal tak nered, da ga nihče prav preprečiti ne more.
Množice same in vladarji teh množic, ki jih prav za prav množice vladajo, iščejo izhoda iz zagate. Treba je nazaj vpostaviti red, treba je nered zatreti.
Učili so pogrešeno, da je oblast iz ljudstva. Izpostavili so jo ljudski samovolji in igri nerazsodnih mas, Id so jo vodili sebični demagogi in jo tirali v boj zoper oblast, če demagogom ni sledila. Oblast je postala v tej igri žoga, ki so jo premetavali sem in tja, oblastniki so postali ljudje brez časti. Da so sebi ohranili oblast in moč, so stregli demagogom, preko katerih je ljudstvo izročalo oblast.
Vse skupaj je bilo končno le nepoštena igra nepoštenih ljudi. Ne! Oblast ni iz ljudstva! Vladar jo nima od njega. Vladar ljudstvu odgovoren ni in biti ne sme. Vladar mora biti svoboden od ljudskih demagogov.
Oblast je od Boga. Njemu je zato odgovorna. V večnih temeljih je zasidrana. Ljudski samovolji in trenot-nemu razpoloženju ne sme biti izpostavljena. Vladar mora ukrepati po svoji vesti in po božjih zakonih. Najvišji vladar je tako Bog. Najvišji Kralj je Kristus. Njemu je izročena vsa oblast v nebesih in na zemlji.
Mi vemo, da je tudi za sodobno družbo edina rešitev, da se vrne iz samo zaljubljenosti nazaj k Bogu in Kristusu. Red in harmonija v družbi je možna samo ob spoštovanju Njegovih postav, Njegovih naukov ter Njegovega zgleda.
Oblast je od Boga. Dana je Kristusu Kralju. Oznanjujemo ga svetu in z veseljem ga sprejemamo sami z vzklikom:
Živel Kristus Kralj!
„]\aši podjetnosti^ bomo račune poravnali
Predobro se zavedamo: proletarski narod smo. Vsa dolga stoletja so nas drugi izkoriščali, drugi izmozgavali. S svojim znojem smo nekdaj tujcem gradili gradove, sedaj palače in tovarne. Oni, ki so sedeli po gradovih, niso poznali našega jezika — in ne naše narodne duše. To ljudstvo, ki jim je služilo in zanje garalo, so zato celo prezirali in zaničevali. Na nje so pošiljali svoje valpte in dotikali so se jih le z bičem. Ti danes po tovamah-vsaj mnogi med njimi-so jim duhovno enaki. Ali z ljudstvom nikoli niso bili eno, ker so tujega porekla ali pa so se radi blagoslova v časni sreči prevzeli in so borni narod izdali.
Slovenski narod po svojem delavskem stanu tako v premnogih slučajih doživlja, da tisti, ki jim narod ustvarja z delom ogromne vrednote, hodijo svoja protinarodna, protiljudska pota in podpirajo vse — vede ali nevede-kar je protiljudskega po mišljenju in po čustvovanju. Tako nenehoma opazujemo, kako tako imenovana »slovenska podjetnost« podpira kljub vpitju o razredni opredeljenosti tujo marksistično propagando. Ta »slovenska podjetnost« meče naše najboljše na cesto, v služba pa jemlje 100% internacionalne marksiste. Naseda rade volje in brez odpora njihovi prozorni taktiki in podpira vsaj s pasivnim zadržanjem njihovo razkrajalno delo.
Večinoma delajo to podjetja zavestno, po preudarku, včasih po zmoti radi premajhnega poznanja naših prilik in
premajhne zraslosti z narodom samim. Mi v teh časih to jako občutimo. Mi proti taki podjetnosti vstajamo z opomini, svarili in protesti. V imenu naroda kot stan zahtevamo, da je podjetnost s stanom in z narodom.
Mi smatramo, fla je marksizem za človeka židovska iznajdba in tuja navlaka. Za nas pomeni zajedalca na zdravem razvoju stanu in naroda. Kdor ga podpira, je njegovega razkrajanja sokriv.
Zato ni prvič, da smo smatrali za svojo dolžnost tudi podjetnika na naši zemlji opozoriti, da je njegova dolžnost, da je z narodom in njegovimi, nacionalnimi pokreti ne pa z marksizmom. Tako smo pisali tudi sledeče pismo:
»AVTOMONTAŽA« D. D.
Ljubljana
Mislimo, da smo kot narodno strokovni pokret dolžni, da Vas opozorimo na sledeče:
Obveščeni smo, da so v Vašem podjetju zaposleni izključno delavci z marksistično orientacijo. Zadnji dve leti je bil edina izjema član naše organizacije Omejc Franc, ki ste mu pa Vi dne 8. t. m. nenadoma brez navedbe vzroka odpovedali službo. Istočasno nam je bilo sporočeno, da je ostalo delavstvo Vašega podjetja nemoteno in nekažnjemo psovalo našega člana s psovkami kakor »Koroščeva svinja« »farski podrepnik«, »izdajalec« itd.
V Vašem podjetju so bili v noči od 7. do 8. t. m. raztreseni tudi protidržavni letaki, v katerih se napada naše narodno in
naše državno politično vodstvo. Mi smo vso zadevo v celoti prijavili policijski upravi v Ljubljani.
Z ozirom na gorenje dejstvo smatramo za svojo resno dolžnost, da Vas opozorimo, da je z nacionalnega stališča popolnoma pogrešeno, da podjetje odpušča edinega delavca, organiziranega v narodni organizaciji ZZD, da se tam nekažnjeno vrši akcija proti državnim interesom in da se psuje s strani marksističnega delavstva pripadnika nacionalne organizacije.
Mislimo, da se vse to ni dogajalo z vednostjo podjetja in Vas zato o tem obveščamo. Prosimo Vas ob tej priliki, da odpoved Omejc Francu prekličete in da poskrbite, da bo Vaše podjetje v nacionalnem oziru neoporečno. V slučaju, da bi bila naša prošnja brezuspešna, bomo prisiljeni za varstvo nacionalnih interesov k nadaljnjim korakom.«
MI odgovora na to še nismo prejeli. Verjamemo, da ga tudi ne bomo. Že lepo število dni je vmes poteklo. Tudi že nekateri' drugi so storili enako. Toda mi rečemo, da nič od tega ne bo pozabljeno. Naša kartoteka »naše podjetnosti« je v tem oziru točna. Čez leta bomo obrnili stran in takrat bomo račune zaključili tako, kakor to terjajo interesi delavskega stanu katoliškega proletarskega naroda.
Naša kartoteka je točna in mi smo prijatelji čistih računov. Tudi »naši podjetnosti« bomo račun poravnali tako gotovo, kakor je delavstvo več kot delodajalec in narod več kot njegovi izkoreninjenci.
Kričanje o plačah
Združeni socialisti, ki so bili vrženi iz uprave naše Delavske zbornice, neprestano hujskajo po sestankih ter po svojem časopisju zoper sedanjo zbornično upravo, ki je v rokah ZZD.
Zakaj hujskajo, smo že opetovano pokazali. Ni jim za delavstvo. Zase jim gre. Nalivna peresa za 600, 750 din, enkratne deputacije za 40.000.— din, izginuli inventar, kakor radio aparati, skioptikoni itd. ter skoro
1,000.000 podpore za njihovo razdiralno delo so tozadevno zadosti zgovorne priče. To pa še ni vse. Bomo preteklost socialističnega gospodarstva še podrobneje osvetlili. Gg. socialisti, ne bo Vam v čast.
Hudo se razpihujejo ti socialisti tudi o plačah novih uslužbencev pri Delavski zbornici, ker so ti uslužbenci člani ZZD. Neprestano ponavljajo, kakšno plačo ima novi tajnik zbornice tov. Hafner, kako je plačan referent tov. Preželj, kake prejemke ima gdč. Bokalova.	*
Viničarski tabor pri Kapeli
Strokovna zveza viničarjev — ZZD, kot prirediteljica Viničarsko-delavske-ga Tabora pri Kapeli, naznanja vsem, da se TABOR pri KAPELI ne bo vršil v nedeljo 30. julija, ampak se prestavi na nedeljo dne 13. avgusta t.
1.,	in se vrši takrat v istem kraju in času ter z istim sporedom.
Vse tovariše in prijatelje ter vse, ki ste se namenili te naše prireditve prihodnjo nedeljo udeležiti, prosimo, da to vzamete dobrovoljno na znanje, ter se TABORA v čimvečjem številu udeležite dne 13. avgusta 1939^
Na sigurno svidenje takrat in tovariški
»BOG ŽIVI«!
Nič pa ne povedo, da so oni sami uvedli v zbornici take plače za svoje ljudi seveda.’ Da hi kedaj člane ZZD smelo zanimati, da bodo z njimi enakopravni, o tem se jim seveda ni sanjalo. O plačah svojih ljudi, ki so za delavski stan tako bore malo naredili, so seveda tudi previdno molčali. Tudi to ne povedo, da so pri lepih plačah mnogi lenuharili in samo 6 urni delovni čas v zbornici uporabljali za vse kaj drugega samo ne za zbornične posle in za obče koristi vsega delavstva. Tako so se v tem oziru razvadili, da se tudi pod novo upravo niso mogli temu odpovedati. Tako je bila sedanja uprava prisiljena, da je morala za red in točnost v poslovanju za kontrolo o vršitvi službenih dolžnosti nastaviti posebnega paznika. Ni to častno in ni prijetno, toda nova uprava je to morala storiti, da je zavarovala koristi vsega delavstva, ki zbornico vzdržuje in uradni-štvo plačuje.
Pripominjamo še, da peza vsega zborničnega dela v glavnem sloni na treh novih uradnikih: Hafnerju, Prež-lju in Bokalovi. Ti trije morajo opravljati dolga brezplačna nadurna dela, da poslovanje teče v redu. Zakaj tako, je iz tega, kar smo zgoraj povedali, jasno.
Sedaj še povemo, kar nasprotniki vedno pozabijo povedati. Namreč tole: Plače uradnikov D. Z. so združeni socialisti uredili sledeče:
mesečno Din, izobrazba Uratnik Filip » 4.900.—, sred. šola.
Stanko Jurij » Golmajer Franc »
Marinček Anton » Štukelj Ciril » Vizjak Avgust	»
Černič Mara	»
Puc Anica	»
Žitnik Štefi	»
Piftako Tilka	»
Simonič Rudi » Čeh (Alojzij	»
Krištof Terezija » Petršek Pavla » Vodopivc Jakob »
3.520.—, sred. šola.
3.520.—, ljud. šola.
3.520.—, gimnazija
3.520.—,
3.020.—,
2.100.—, 2.100.—,
1.700.—,
1.700.—,
1.980.—,
3.020.—,
2.100.—,
1.700.—,
1.200.—,
Tako, kdor prebere te številke, vidi, kako neumno je kričanje nasprotnikov o zelenih koritarjih. Pri višji sposobnosti in izobrazbi pri intenzivnejšem delu, pri večji odgovornosti novih uslužbencev je uprava za sedaj tudi zanje določila enake, delno pa še manjšo plačo, kot jo imajo stari na-stavljenci. Tako ima tov. Hafner, tajnik, bivši šef ministrskega kabineta, s polno univerzitetno izobrazbo isto plačo, kot jo je imel in jo še ima bivši tajnik g. Uratnik. Tov. Preželj, M vrši poleg službe referenta še službo tajnikovega namestnika, ima 80.— din več kot ostali referenti. Gdč. Bokalova je plačana kot najslabša njihova uradnica.
Kričanje socialistov o visokih'plačah novih uslužbencev je torej obsodba njihovega lastnega bivšega gospodarstva. Mi se tej obsodbi pridružujemo. Za sedaj smo vezani na stari proračun, ki so ga sprejeli že združeni (Nadaljevanje na drugi strani.)
Svet v frontah
GDANSKA FRONTA
Poljaki pravijo, da bi .nemški poskus, I da se priključi Gdansk k Nemčiji, smatrala Poljska za kršitev pravnega in političnega stanja. Poljska bi bila v tem primeru prisiljena takoj storiti potrebne ukrepe in bi ostro nastopila proti takšnemu dejstvu. Mnenje vse Poljske je jasno obrazloženo po maršalu Smygli Rydzu. Njegova izjava pomenja tudi zadnjo besedo Polj-1 ske.
SREDOZEMSKA FRONTA
Na tej fronti je bilo nekoliko živahno, toda za enkrat samo v časopisju. Turški listi so namreč objavili težnje Turčije, da se ji vrnejo dodekaneški otoki, ki so last | Italije. Italijansko časopisje je odločno odgovorilo, da o tem ne more biti govora in je tudi poudarilo, da je imela Italija prav, ko je v prividu takšnih turških teženj pravočasno utrdila to otočje in na otoku Lerosu ustanovila mogočno letalsko | oporišče.
ZAROTA PROTI FRANCU
V Španiji so odkrili zaroto proti gene-1 ralu Francu in je bil zaradi tega aretiran ' general Jagre in general Queipo del Lano I odstavljen kot komandant II. španske ar-1 made.
SOVJETSKA FRONTA
Pogajanja med Anglijo in sovjetsko | vlado so se brez uspehov nadaljevala, tako, da prevladuje vtis, da niti eden niti drugi nima resne volje, priti do kakšnega I obveznega zaključka. Spričo tega dejstva prihajajo do spoznanja, da se bo morda evropsko ravnotežje med obema taboroma še najlažje vzpostavilo, ako sovjetska Rusija ne sodeluje, tembolj, ker očividno ne mara sodelovati in ima glede evropske krize svoje lastne račune. Pogajanja v | Moskvi pa so imela to dobro, da so razodela, da sovjetska Rusija ne bi imela | iskrene volje braniti poljske meje, pač pa, da ji je mnogo na tem, da pripravi vse, da zasede ob prvi priložnosti baltske države.
AMERIŠKA FRONTA
Za položaj v Zedinjenih državah severne Amerike je značilno, da se Rooseveltu ni posrečilo pridobiti senat za to, da sprejme novi nevtralnostni zakonski osnutek, ki bi bil Ameriki omogočil, da v primeru izbruha vojne v Evropi, s pridom pride na pomoč demokratičnemu taboru Anglije in Francije na ta način, da bi mu — in izključno samo njemu — prodajala vojne potrebščine. Roosevelt bo moral premagati še velike težave, preden bo zmagal s svojo zunanjepolitično črto.
FRONTE V AZIJI
Pogajanja med Anglijo in Japonsko so končno vendarle privedla do uspešnega zaključka in je Anglija sprejela japonsko stališče, kar bo izrednega pomena za usodo Kitajske.
BOJI NA MANDŽURSKI MEJI
V oblasti Momomhana v Mandžuriji se I razvija vedno hujša borba med japonsko-mandžurskimi in mongolsko-sovjetskimi četami. Poročila, ki prihajajo iz Hsing-kinga, trdijo, da so mongolsko-sovjetske čete izvedle nekoliko poletov, ter da so tri ure bombardirale mandžursko - japonske položaje ter so nato mongolsko-sovjetske čete prešle v zaporedne napade zlasti ponoči. Glavni napad, ki so ga podpirali tan-1 ki in močan topniški ogenj, je bil na položaje pri Balshangerju in okoliške vrhove pri Norsu. Mandžursko-japonsko top-1 ništvo je odgovorilo prav tako z močnim ognjem. V teku borbe sta bili zelo aktivni tudi večji letalski eskadri z obeh strani.
BOJI NA KITAJSKEM
Delavnost kitajske vojske med Nankingom in Šanghajem se je raztegnila že na sam Šanghaj, ki je preživel najhujšo borbo po dveletni zasedbi od japonske vojske. Kitajska četrta armada je razvila izredno močno delavnost okrog Vusunga in Fenči-ena ter vse doli do Hangčoa, kjer kar mrgoli četnikov. Okolica Šanghaja je v stalni nevarnosti in japonske čete smejo iti tam le v večjih, skupinah ter z motoriziranimi oddelki.
(Nadaljevanje s 1. strani.) socialisti. Z novim proračunom bo^ pa nova uprava D. Z. pač morala upoštevati to kričanje socialistov o visokih plačah njihovih lastnih ljudi in jih spraviti na tako višino, da ibodo v skladu s isplošnimi interesi delavstva in z njegovimi življenjskimi pogoji. Uprava se je s tem vprašanjem itak že pečala. Treba bo za delavstvo štediti. Z novim letom bo zato stopil v veljavo novi proračun v znamenju varčevanja pri osebnih izdatkih in povečanje izdatkov za splošne delavske interese. V tean oziru nam je tudi kričanje marksistov in združenih socialistov zelo dobrodošlo. Hvala Vam zanje!
Delavska zbornica za monopniske delavce
V zadnji številki »Slovenskega delavca« smo poročali, da se je v Bel-gradu vršil v osrednjem tajništvu Delavskih zbornic posvet monopolske-ga delavstva, da predlaga in da svoje pripombe k vsem pravilnikom, ki urejajo službeno razmerje monopolskega delavstva.
Na predlog tobačnih delavcev, ki so organizirani v ZZD, je ljubljanska Delavska zbornica izdelala svoje predloge za revizijo določb sedaj veljavnih predpisov, ki urejajo službeno razmerje in starostno zavarovanje monopolskega delavstva in so bili ti predlogi na imenovanem posvetu tudi sprejeti ter je dala monopolska uprava zagotovilo, da bo predloge upoštevala in jih vnesla v nove pravilnike.
Predvsem objavljamo predloge načelnega značaja, ki so sledeči:
I.	Ker želi uprava državnih monopolov urediti službeno razmerje monopolskega delavstva za daljšo dobo let, naj se zahteva izdaja prečiščenih in dopolnjenih tekstov iz vseh pravilnikov, zlasti pa:	„
pravilnika o delu monopolskih ustanov,
pravilnika o zaslužkih stalnih monopolskih delavcev, pravilnika o opravičilu stroškov za službena potovanja in pravilnika podpornega fonda delavcev monopolskih ustanov.
Pri sestavi definitivnega teksta teh pravilnikov naj se polaga največjio pažnjo na jasnost in nedvoumnost in naj se v vsakem pravilniku dostavi še posebna določba sledeče vsebine:
»V slučaju, da bi dopuščale posamezne odredbe tega pravilnika različno tolmačenje, se ima dotične odredbe tolmačiti v prilog delavstvu.«
II.	S predpisom novih pravilnikov se mora končnoveljavno rešiti tudi vprašanje izjednačenja starih miloščinarjev z upokojenci po novem pravilniku o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev.
Ker novoustanovljeni pokojninski sklad stalnih monopolskih delavcev ne more prevzeti v svoje breme izplačilo razlik med miloščinami im novimi pokojninami, naj se predvidi s posebno določbo, da gredo vsi izdatki za nove pokojnine miloščinarjev v breme uprave državnih monopolov.
III.	Vštetje let nestalne in sezonske, kakor vojaške službe (kadrovske in prekokadrovske) je ena glavnih zahtev vseh monopolskih delavcev. Ker so ob raznem času veljali različni pravilniki, so bili delavci nekaj časa nestalni, sezonski, nato stalni ter jim ob prevedbi na nov pravilnik o pokojninskem skladu ni bila všteta vsa službena doba. Enako se po sedaj veljavnih pravilnikih onim delavcem, ki so po
1.	IV. 1936. postali stalni, zamore vračunati največ pet let nestalne službe in še to le proti doplačilu.
V novoustanovljeni pokojninski fond je votirala država kot osnovno glavnico Din 20,000.000.— in se je oprostilo vse stalne monopolske delavce doplačil v pokojninski fond za nazaj.
Vstavi naj se predlog, da se vračuna monopolskim delavcem vsa leta nestalne, sezonske in vojaške službe za odmero pokojnine brez doplačila, za kar naj votira finančni minister s posebnim pooblastilom v finančnem zakonu za leto 1940/41 odgovarjajoč znesek. Ta znesek naj se vloži kot dodatna osnovna glavnica v pokojninski fond.
Mi vstajamo in vas je strah
V teku so volitve obratnih zaupnikov. Borba je huda, proti nam so se združili pod eno zastavo marksizma tisti, ki so slovenski narod hoteli ukle-niti v verige framasonstva in internacionalnega marksizma. Proti nam so se v skupni borbi združili tisti, ki so nekdaj slovenski narod in z njim slovensko delavstvo prodajali. Proti nam se borijo pod isto zastavo tudi tisti, ki so pozabili, da so sinovi slovenske matere.
Borba je huda, toda zmagujemo mi. Korak za korakom si osvajamo najtrdnejše nasprotne postojanke! Volitve obratnih zaupnikov to potrjujejo.
277 obratnih zaupnikov je bilo po dosedanjih poročilih izvoljenih na listah ZZD. 197 zaupnikov je to več kot lani, a komaj polovica volilne borbe je za nami.
Napredujemo! Raste naše število, raste naša moč, zraslo je tudi naše delo! Številke to govore.
Bliža se končni poraz marksizma in zmaga našega pokreta. Le v velikih obratih, kjer se delavstvo nahaja v masah, še marksisti s svojimi frazami in neznosnim terorjem drže del delavstva na svoji strani. Toda tudi tam
zijajo vedno večje razpoke, tudi tam počasi pa sigurno prodira naša miselnost in naš pokret!
Še nekaj let, še nekaj borbe in dela in slovensko delavstvo bo naše. Vse
pisanje nasprotnikov, vse laži in demagogija ne bodo spremenile našega dela, ne bodo spremenile naše smeri in ne bodo uničite naših uspehov.
Rastemo! Še pred 3 leti so rekli, da smo mrtvorojeno dete. S posmehom so se ozirali na nas, z zelenci in farskimi podrepniki so nas zmerjali. Čas je prinesel svoje. Postavil je na laž tiste, ki so trdili, da nismo življenja zmožni. Nekdaj so s posmehom gledali na nas. Danes se nas boje. Danes zbirajo svoje razkropljene čete proti nam,. danes hrumlf), 'lažejo, ker resnice govoriti ne
morejo in nočejo. Danes lahko rečemo svojim nasprotnikom s ponosom in zavestjo, da smo na pravi poti:
Ml vstajamo in vas je strah!
Rudolf Smersu:
Dr. C. Žebot: Korporativno narodno gospodarstvo
Mi mladi smo že zgodaj spoznali, da liberalni gospodarski sistem ne more biti pravi, človeštvo osrečujoči, gospodarski sistem. Citali smo knjige o gospodarstvu, opazovali vse nove pojave na tem polju, študirali in debatirali o novih strujah in sistemih. Zlasti sta bili predmet našega študija obe papeževi socialni okrožnici, zlasti druga, ki govori o korporacijah. Študirali smo tudi boljševiško gospodarstvo, ki se je pozneje izkazalo za navadno državno kapitalistično gospodarstvo, s katerim se širokim slojem ljudstva socialna blaginja ni prav nič povečala, ampak nasprotno še poslabšala. Z istim zanimanjem smo študirali fašistično korporativno gospodarstvo in druge poizkuse v tej smeri. Zal, da zlasti o tem sistemu nismo imeli primernih knjig.
Danes je eden teh mladih delavcev — dr. Ciril Zebot — napisal obširno knjigo o tem predmetu. Knjiga ima naslov: Korporativno narodno gospodarstvo in jo je založila Družba sv. Mohorja v Celju. Knjiga ima preko 300 strani in pomeni v zadnjih letih poleg dr. Gosarjevega dela »Za nov družabni red«, največje naše znanstveno gospodarsko delo.
Knjiga ima najprej spremne misli profesorja Francois Perroux ter predgovor, ki ga je napisal profesor Francesco Vito. Nato opisuje dr. Zebot zgodovinsko pot dosedanjega korporativizma ter različne vidike sodobnega korporativizma. Naslednjih 100 strani je posvečenih fašizmu, ostalih 200 pa korporativnemu narodnemu gospodarstvu.
Poglavje o fašizmu je silno zanimivo, ker ga je dr. Zebot orisal od vseh strani. Popisal je zgodovino in ideologijo fašizma. Točno je popisal fašistične države ter njihove vplive na človeka, narod in državo, pojasnil njeno totalitarno načelo in načelo državne vrhovnosti ter končno orisal tudi fašistično državno-pravne reforme.
Nato preide dr. Zebot na korporativizem v zvezi s fašistično korporativno pravo,
zlasti točno popisuje zgradbo korporativnega reda, kategorij in sindikatov. Posebno poglavje ima o sindikatnih organizacijah, kar je za nas, ki se pečamo z delavskimi in nameščenskimi vprašanji, še posebno važno. Nato popisuje korporativno organizacijo in ministrstvo za korporacije ter kazensko pravno zaščito, korporativno dejavnost, posvetovalno in spravno delovanje korporacij.
Za mnoge, ki jih gospodarska in socialna vprašanja ne zanimajo toliko kot ideološka in državno pravna vprašanja, bo gotovo prvo poglavje bolj zanimalo kot drugo. Dočim bo drugo poglavje zanimalo tiste, ki se brigajo za socialno gospodarsko vprašanje.
Drugo poglavje ima naslov: »Korporativno narodno gospodarstvo«. V tem poglavju pa ni obdelano korporativno narodno gospodarstvo, kot se pojavlja danes v raznih državah, ampak je obdelano italijansko korporativno narodno gospodarstvo. Zanimiv je zlasti odstavek o organizacijah in urejanju proizvajalnih činite-ljev. Tu ,je govora o razmeščanju delavnih sil, o urejevanju industrijskih razvojev in o pravni ureditvi podjetniških zvez. Iz teh odstavkov vidimo, da je korporativno narodno gospodarstvo načrtno gospodarstvo. To gospodarstvo ureja tudi cene in kredit organizacij, zasebno in socialno zavarovanje itd. To gospodarstvo ima vpogled! tudi na razdeljevanje narodnega dohodka ter na konzumno, agrarno in finančno politiko države.
Končno podaja dr. Zebot poizkuse teorije korporativnega narodnega gospodarstva ter poizkuša napraviti sintetično sliko korporativnega narodnega gospodarstva.
Mi vsi, ki smo svoje sile posvetili socialnemu preporodu slovenskega naroda in jugoslovanske države, smo novega, temeljitega in lepega dela dr. Zebota iskreno veseli. Želimo, da nadaljuje s študijami gospodarsko socialnih razmer po svetu ter ob tem študiju najde novih pobud za
reševanje slovenskih in jugoslovanskih socialno gospodarskih problemov.
Naj zaključimo z besedami dr. Zebota: »Jugoslavija v novem svetu .zavesti in volje’, ki jo obdaja, ne sme stati prekrižanih rok! Mladina bo to razumela.«
Resnično, mladina to razume, zlasti mladina, ki je v IZZD.
Spored kongresa RK v soboto in nedeljo
Sobota, dne 29. julija.
8 Mladinska pobožnost na Stadionu.
9 Zborovanje KA za inteligenco v Delavski zbornici.
10 Zborovanje narodnostnih skupin po raznih dvoranah. — Slovensko zborovanje v dvorani Uniona.
15.30 Sklepno študijsko zborovanje v Unionu. Poročilo o delu študijskih dni, objava in sprejetje resolucije.
»Igra o božjem kraljestvu« na Stadionu. Po koncu igre na Stadionu pete litanije Matere božje.
Nedelja, dne 30. julija
9 Na Stadionu pontifikalna maša s pridigo.
14 Sprevod verskih organizacij na Stadion. Poziv zastopnikov narodov na bratsko sodelovanje v kraljestvu Kristusovem. Prenos Najsvetejšega iz župne cerkve sv. Cirila in Metoda na Stadion. Pete litanije Srca Jezusovega, posvetitev, zahvalna pesem, blagoslov in Povsod Boga.
Druge prireditve na kongresu
1. Razstava o komunistični propagandi v Španiji v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5.
2. Razstava sodobne cerkvene umetnosti pri uršulinkah.
3. Duhovni koncert v cerkvi sv. Petra.
Naša borba - naša rast
Iz centrale
Obveščamo vse člane in krajevne organizacije, da se je centrala ZZD preselila v palači Delavske zbornice iz dosedanjih prostorov v Čopovi ulici 1 v nove prostore na Miklošičevi cesti 22/11. nadstropje, kjer se nahaja tudi uredništvo in uprava »Slovenskega delavca«. Dopise za centralo in »Slovenskega delavca« naslovite na poštni predal 375 v Ljubljani. Naša telefonska številka je 35—29.
TRI NOVE PODRUŽNICE ZZD Ljutomer
V nedeljo 16. t. m. se je vršilo v Viničarskem domu zborovanje ljutomerskega delavstva iz vseh strok. O pomenu strokovne organizacije ZZD je poročal centralni tajnik tov. Rozman Peter iz Maribora. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki bo vodil poslovanje organizacije do občnega zbora.
Vuhred
Lesni delavci iz vseh okoliških podjetij so se v nedeljo 23. t. m. zbrali na sestanek v gostilni Zgerm. Tajnik centrale ZZD tov. Rozman Peter je navzočim orisal klavrni položaj, v katerem danes zlasti lesno delavstvo živi samo radi tega, ker ni organizirano. Delavci so govorniku odobrili zlasti trditev, da je strokovna organizacija isto kot vsakdanji kruh. Zato so sklenili organizirati se v ZIZD ter so si izvolili pripravljalni odbor. V ta odbor so postavljeni tovariši, ki nudijo popolno jamstvo, da se bo pokret ZZD v teh krajih dosledno razširil in usidral.
Dravograd
V gostilni »Planinka« smo imeli v nedeljo 23. t. m. važen delavski sestanek. Odločili smo se organizirati, ker drugače vidimo, da ni rešitve. V naši rafineriji vlada poseben plačilni sistem. Več ,kdo dela, manj zasluži. Vseeno, se dela polno celi mesec dni, ali celo nadure, plače nad neko od podjetja določeno višino se ne da doseči. Če ima delavec več ur, ima pa zato manjšo mezdo. O pomenu in borbi strokovne organizacije je poročal tov. Rozman, strok, tajnik iz Maribora. Vsi smo se odločili za organizacijo ZZD in smo si izvolili tudi poseben odbor.
Bohinjska srednja vas
Čeprav smo zapuščeni in odrezani od sveta, ker se nahajamo v oddaljenem obmejnem kraju, kjer ni nobene industrije in je zaradi tega položaj tukajšnjega delavstva silno težak, se naša krajevna organizacija lepo razvija.
Naši delavci so v glavnem zaposleni pri javnih cestnih delih in regulaciji hudournikov in zato njihov zaslužek odvisen od tega, koliko je določenega kredita za ta javna dela. Zaradi tega gre tudi stremljenje naše organizacije Dredvsem za tem, ■da ostanejo ti krediti neokrnjeni in se s tem delavcem našega kraja ohrani zaslužek. Razen tega je kajpada potrebno, da pride do skladnega delovanja med delavstvom in organi oblasti, ki ta javna dela vodijo.
V soboto dne 22. t. m. smo imeli v dvorani občinskega doma dobro obiskan članski sestanek, na katerem je poročal o delu in pomenu organizacije, nalogah obratnih zaupnikov, in vlogi Delavske zbornice zastopnik centrale tovariš Breznik. Njegovim izvajanjem smo sledili z velikim zanimanjem in sklenili, da pri vseh delovnih skupinah izvolimo obratne zaupnike na kandidatni listi ZZD, ki bode v stanju ščititi delavske interese.
Murska sohota
Letos prvič smo dobili v naši tovarni perila, prave in zakonito izvoljene delavske obratne zaupnike. Dosedaj smo imele delavke svoje zaupnice in podjetnik svoje, kar je očitno nasprotje z zakonitostjo. Dne 20. t. m. smo imeli volitve in smo ZZD imeli samo svojo listo. Po volitvah se je vršil članski sestanek v delavskem domu, kjer je govoril tov. Rozman Peter. Pozivamo vse naše tovarišice, da se trdno drže svoje strokovne organizacije, zlasti pa, da so vedno v redu s svojo članarino. Organizacija more biti samo tedaj močna, ako se vsak član zaveda do nje svojih dolžno-.sti, ne pa samo koristi, ki jih pričakuje.
Celje
V podjetju Rudolf Stermecki so bile volitve delavskih obratnih zaupnikov. JSZ-arji, ki so vedno toliko kričali in obrekovali nas, niso imeli korajže, da bi letos postavili svojo listo. Tako je bila izvoljena samo naša lista in smo s tem dobili iZZD vse zaupnike.
Maribor
V tkalnici Erlich so bile tudi že volitve delavskih obratnih zaupnikov. Druga leta sploh ne bi zmogli toliko barv; koliko kandidatnih list, raznih frakcij, se je tu postavljalo! Delavstvo pa vendarle prihaja do prepričanja,da delitev moči ni dobra reč. En delavski stan je, zato bodi tudi samo ena delavska strokovna organizacija. Potem bo moč. Letos pa so delavci te tovarne odklonili rdeče in bele ter so se izrekli samo za listo ZZD. In s tem smo mi dobili vse zaupnike. K taki pameti tega delavstva je samo iskreno čestitati.
Lilija
V petek 21. jul. t.l. so se pri nas vršile volitve delavskih obratnih zaupnikov in je nova podružnica ZZD dobila 3 zaupnike. Združena opozicija rdečih, plavih in drugih pa 5 zaupnikov. Ker je naša podružnica ZZD šele pred nekaj tedni zopet začela svoje delo pod novim odborom, je to za njo prav zadovoljiv uspeh.
V soboto se je prvič sestal na seji naš novi odbor. Na seji je bilo sklenjeno, da se odborove seje vršijo vsaki mesec, in sicer drugo nedeljo v mesecu po prvi maši ob 7. uri zjutraj — v dvorani Ljudskega doma. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bo začela članarina pobirati s 1. avgustom, in sicer mesečno po 7 din. Ker gre naša organizacija ZZD s ponosom in zavednostjo na delo za izboljšanje delavskih pravic in v splošno korist delavstva, pozivamo delavstvo, da se organizira v naši ZZD.
Jarše — Induplati
Dne 21. t. m. smo imeli volitve obratnih zaupnikov v podjetju Induplati v Jaršah. Vloženi sta bili dve listi. Bela in naša KZD. Naši člani in članice so radi terorja belih marksistov s strahojn prihajali na volišče. To je imel priliko videti tudi zastopnik DZ, ki je moral cel dan posredovati in zahtevati, da ni prišlo do večjih izbruhov sovraštva iz strani zaslepljenih belih sodružic in sodrugov.
Energično in nepristransko uveljavljenje zastopnika DZ ni šlo v račun volilnemu odboru, še prav posebno predsedniku, ki je, videč, da se nakane belih ne bo dalo izpeljati na račun poštenih in značajnih volilcev ZZD, zagrozil zastopniku DZ, da ga bo vrgel ven. Koliko je uspel in kaj so si s tem pridobili beli, so kaj kmalu imeli priliko videti in slišati. Tudi pri štetju glasov je zastopnik DZ podučil predsednika volilnega odbora, da cele glasovnice ZZD niso za v koš. Požrtvovalnost in pogum v takih razmerah je lahko v zgled vsem ostalim. Umazani borbi z ljudmi, ki pljuvajo in mažejo vse, kar pripada naši katoliški skupnosti, pridobiti 16 glasov več, je velik uspeh, na katerega smo lahko ponosni. Tovariši, tovarišice! Le tako naprej, saj ni več daleč čas, ko bo zmaga samo naša!
Kamnik
Prišel je od belih in rdečih težko pričakovani dan volitev. 2e več časa naprej so napovedovali marksisti, da zelencev tokrat ne bo nihče volil in da bodo volitve likvidirale vse zeleno seme v Titanu. Ali vračunali so se, zeleno seme je v ognju kvant in laži dobro držalo in dokazalo, da je ZZD našemu delavcu svetinja, katero bodo čuvali in branili do konca. Za zaupnika je bil izvoljen naš agilni tovariš predsednik Dolenc, ki bo s svojim stvarnim in poštenim delom na programu ZZD pridobil vse pošteno delavstvo v tovarni Titan. Vsem tovarišem kličemo: Delajte za ZZD, da pridemo potom nje do svojih pravic!
Trbovlje
Odkod grožnje. Na sestanku 26. VI. 1.1. je med drugimi predsednik JSZ pozival vse navzoče, da pristopijo vsi v novo se snujočo ZZD. Izjavil je tudi, da bo skrbel samo še za likvidacijo JSZ v Trbovljah. Članstvo je vse to vzelo z odobravanjem na znanje. Zdi se, da se je tov. predsednik zopet premislil, ker je sklical še en sestanek JSZ, na katerega je povabil predsednika centrale JSZ iz Ljubljane. Na tem sestanku je izjavil, da vztraja JSZ v Trbovljah naprej. Sklenilo pa se je tudi,
da tukajšnjo ZZD ne bodo napadali.
Zadnja »Del. pravica« objavlja iz Trbovelj napade in razne grožnje. Ali veljajo te grožnje tudi tov. Križniku, ko je na znanem sestanku pozival vse, naj pristopijo v ZZD ? Ali bi se ne dalo v dopisniku objaviti stvari, s katerimi grozi drugim? Res smo radovedni od kod take grožnje in neresni dopisi.
Materiala je dovolj, da bomo udarce lahko vračali. Seveda komu v korist. Zato mu svetujemo naj ostane lepo miren. Toliko za danes.
Preska
Vsadili smo veliko dobrega semena v naše članstvo pri mesečnih sestankih v času sezone. Sedaj nam je pa zmanjkalo vse delo pri cesti Št. Vid — Jeperca in na stavbah je tudi že skoro vse končano za letos. Toda, tovariši, mi se bomo zbirali še bolj, ko bomo imeli časa dovolj, da se med seboj izobražujemo. Tudi naš list hočemo obdržati čez zimo, čeravno ga bomo težko plačevali, ko ne bo zaslužka. Spomladi, ko se zopet delo stavbincev začne, pa polni novega navdušenja med sodelavce, da jih pridobimo v naš krog.
V tej sezoni smo imeli prilike dovolj, da smo spoznali, da nam je ZZD edina mnogo pridobila v naših težkih razmerah. Tudi pozimi bomo skušali potom naše ZZD poiskati vsaj zasilnega dela. Tovariši, ne pozabite na borbe, ki so že minule, ker nas za naprej še čakajo. Skušali bomo tudi nadalje mirnim potom po naših katoliških načelih doseči naše pravice, seveda pa tudi odločno.
Bodimo iskreni tovariši med seboj in si skušajmo eden drugemu pomagati. »Ljubezen in delo« bodi naše geslo.
Po treh letih obstoja naše organizacije IZZD v Preski se še dobijo delavci, ki ne morejo razumeti, da strokovna organizacija je samo strežba ljudem ni pa v njej mesta nergačem, ki se nočejo organizirati zaradi 7 Din mesečne članarine, saj so mnenja, da kar bomo mi pridobili, bodo oni tudi uživali.
Znano jim je tudi, da na cesti Jeprca — Kranj ni spora z g. ing. Dedekom, ker smo že pred 3 leti vse mirnim potom uredili s tem pa tudi dosegli marsikaj, kar pri drugih stavbenikih v bližini še daleč nimajo in se tudi prositi ne upajo, še manj pa zahtevati. Mi pa, ki plačujemo članarino, pa opazujemo in delamo, če s& da kje pomagati članstvu in s tem tudi nam samim.
Stavbinski delavec.
Mislinja
Kdor zna, ta shaja. Tako so rekli včasih stari ljudje. Tega pregovora se drži naš šef dr. Artur Perger, kar se da ugotoviti že iz zadnje poravnalne razprave, na kateri je njegov, kakor zastopnik Zveze industrijcev, dokazoval, da ako podjetje odpusti enega delavca, ni kolektivni, ampak individualni spor. To se pravi, da organizacija ali vse delavstvo ne more in se ne sme obrniti v smislu člena 15 uredbe o minimalnih mezdah, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnanju in razsodništvu na pristojno oblast radi likvidacije spora, ki je nastal. Na kratko povedano, ako podjetje odpušča po enega delavca, se organizacija za to ne more in ne sme pritoževati.
' G. dr. Artur Perger si misli, da se bo na ta način maščeval nad nami, za kar smo bili prav za prav že pripravljeni takrat, ko se je zaključila stavka.
Važno je, da je na poravnalni razpravi njegov zastopnik le priznal, da ako bi se še pojavljale redukcije, bi bilo stvar razumeti kot maščevanje nad stavkujočimi delavci.
Pred dnevi je bil iz službe odpuščen tov. podpredsednik naše podružnice, kar je med nami mislinjskimi delavci ponovno odjeknilo kot maščevanje. Bog nas varuj prijateljev, sovražnikov se bomo že sami ubranili. Tako je med predavanjem svoj čas omenil na enem izmed naših sestankov zastopnik centrale tov. Luzar, ko nam je dopovedoval, da so prijateljski od-nošaji med dvema strankama samo tako dolgo, dokler sta obe zadovoljni. Na občnem zboru, kateremu je prisostvoval ravnatelj g. Vestenik (na željo podjetja), je sam izjavil, da bo podpiral težnje delavstva in upošteval obratne zaupnike. Danes se je to vse pozabilo od ^trani podjetja. Mi pa tega še nismo pozabili in tudi nič ne damo na tako prijateljsko laskanje, ampak delamo po svoji dolžnosti, tako organizacija kot obratni zaupniki.
Vsej javnosti si dovoljujemo dati na znanje, da se s takim načinom maščevanja nad organizacijo in delavstvom zaliva korenine komunizmu in ni čuda, ako se med delavstvom šušlja, kdaj bo skoraj prilika vrniti milo za drago. Vsi moramo
vedeti in tudi računati s tem, da je stokrat škoda, da si tujec judovskega poko-lenja, kapitalist, ki nima socialnega čuta do zavednega slovenskega delavca, kuje kapital na naših slovenskih tleh.
Mi ne moremo mirno preko tega in ako misli g. doktor, da nas bo s tem onemogočil, se zelo moti, zakaj mi smo pripravljeni prenašati žrtve in smo na iste celo ponosni. Posebno še, ker vemo, da to ne more iti daleč naprej in da se bo ta spor likvidiral tako ali tako.
Soteska
Mi smo bili in bomo prvi, to smo pokazali pri volitvah obratnih zaupnikov, ki so se vršile v nedeljo 23. t. m. Marksisti, ki so pri nas novorojenčki, so se hoteli nad nami maščevati na ta način, da niso vložili kandidatne liste in da je iz njihove srede član volilne komisije dal za isto ostavko. In prav to je postalo zanje usodno.
Ne vemo, kaj so gospodje mislili in iz kakšnega razloga so strgali razglas, ki je bil nabit na vidnem mestu, za objavo volitev.
Da imajo marksisti še toliko uspeha, kolikor ga imajo, je predvsem treba računati z lahkovernimi delavci, ki so postali njih člani. Zastopnik marksistov, neki g. Marinček, je prišel teden pred volitvami in kar med odmorom, to je opoldan, imel sestanek ter na tem umival zamorca. Da bi pa pokazal moč marksistične organizacije, je predlagal, naj se vrše volitve kar 21. t. m. in to v gostilni »Pri žagi«. Ko so mu nekateri dopovedali, da je banska uprava odredila drugače in da se bodo volitve vršile 23. t. m., se je polahko umiril, češ tudi prav.
Na našo prošnjo je Delavska zbornica poslala na volitve svojega zastopnika, ki je prišel ob določeni uri in zahteval, da se mu predložijo kandidatne liste, preden se volitve začno. Delavci so trdili, da sta dve kandidatni listi, kar pa volilnemu odboru ni bilo znano.
V smislu člena 22. navodil za volitve obratnih zaupnikox.se volitve niso vršile in so se tako proglasili za izvoljene kandidati na naši listi. Tako smo dobili vse 4 zaupnike.
Vsako izjavo naših članov marksisti po svoje tolmačijo in jo uporabljajo za agitacijo. Tu naj navedemo samo en primer:
Zaupnik na naši kandidatni listi je v šali rekel; »V nedeljo pa se bomo udarili.« To je izraz, ki se uporablja pred vsakimi volitvami, misleč na volilno borbo. Mogočni marksisti pa so se dvignili in ga celo hoteli napasti, rekoč: »Pa se udarimo, bomo videli, kdo bo močnejši!« Ako rdeči sodrugi ne poznajo take šale, ali ako jo poznati nočejo in ako mislijo, da se meri moč po telesnih sposobnostih in telesni moči, jim Rovemo, da ko bi bilo tako, bi »krave zajce lovile«.
Značilno je, da novo organizacijo spoštujejo in upoštevajo nameščenci gospoda Auersperga, torej čislajo tiste ljudi, ki so jim do danes metali polena pod noge, češ da podpirajo tuj kapital in mogočnjaka Auersperga, ki je bil pri nas posebno v zadnjem času zelo nepriljubljen.
Viničarji
Zadnji »Slovenski delavec« je prinesel poročilo, da je g. ban dr. Marko Natlačen podpisal dne 13. t. m. novo Uredbo o viničarskem redu, danes pa že moremo poročati viničarjem, da je bila nova viničarska uredba dne 19. julija že tudi objavljena v »Službenem listu« dravske banovine. Po § 44 uredbe so določbe glede mezd, delovnega časa in nadur, glede odpovedi ter glede viničarskih komisij in postopka pred njimi, za obstoječa službena razmerja že obvezne z dnem, ko je stopila Uredba v veljavo, torej z dnem 19. julija; vse ostale določbe pa postanejo obvezne z dnem 1. novembra 1939. Z istim dnem se tudi prične za ta razmerja poizkusna doba, ki traja do 31. oktobra 1940. Če ima viničar na dan, ko stopi ta Uredba v* veljavo, višje celokupne prejemke, kot jih določa ta Uredba, se ti prejemki pred 1. novembrom 1939 ne morejo spremeniti.
Pogodbe za obstoječa viničarska razmerja se morajo spraviti v sklad z določbami te Uredbe najkasneje do 1. novembra 1939.
K tem določilom iz nove Uredbe še za sedaj sporočamo, da naj se nobeden viničar ne prenagli s podpisom oz. sklepanjem pismene pogodbe; počakati, da izi -dejo za pogodbe tozadevne tiskovine, za katere vzorec predpiše ban, kar se bo gotovo zgodilo v najkrajšem času. Ponavljamo: Viničarji, ki ste že na mestu, novih pogodb še ne sklepajte!
Več tolmačenj iz nove viničarske Uredbe prinesemo prihodnjič, razen tega bo prinesel naš »Slovenski delavec« v tej in prihodnji številki celotno besedilo nove Viničarske Uredbe. Na to opozarjamo predvsem naše člane, da si te številke lista skrbno hranijo.
Važno za viničarje 1
Uredba o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarski red)
Uvodna določila.
§ 1.
Viničarji so osebe, ki jih najame vinogradnik, da mu obdelujejo vinograd v izmeri najmanj % ha (5.000 m2) proti plačilu v denarju in naturalijah, žive pa v lastnem gospodinjstvu v vinogradnikovi zgradbi ter imajo za pravilno izvrševanje svoje službe potrebno strokovno usposobljenost, če k vinogradu spadajo tudi druge kulture, more vinogradnik viničarje najeti tudi za obdelovanje teh.
Viničarji morejo biti tudi osebe ženskega spola.
Službeno razmerje viničarjev se ureja po določilih te uredbe.
Viničarjeva usposobljenost.
§ 2.
Za viničarja je strokovno usposobljen, kdor je izpolnil 21. leto starosti in je z uspehom dovršil vinarsko šolo ali 9mesečni viničarski tečaj, ali pa je opravil viničarski izpit po določbah te uredbe, kar mora dokazati s predpisanimi spričevali. Pridobljena usposobljenost se mora vpisati v viničarjevo poslovno knjižico (§43.).
§ 3.
Pravico delati viničarski izpit imajo osebe obojega spola, ki so stare najmanj 21 let, in so bile najmanj 3 leta zaposlene pri vinogradniških delih. Izpit se dela pred komisijo, ki je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Komisijo Imenuje ban. Predsednik mora biti vinarski strokovnjak, člana pa kvalificiran vinogradnik, ki ga predlaga Vinarsko društvo v Mariboru, in kvalificiran viničar, ki ga predlaga Strokovna zveza viničarjev v Ljutomeru.
Izpit je praktičen im teoretičen.
Natančnejše določbe o opravljanju Izpita predpiše ban s posebnim pravilnikom do 31. decembra 1939.
Nastanek službenega (razmerja.
§ 4.
Službeno razmerje nastane s pismeno pogodbo, ki jo morata vinogradnik in viničar skleniti pred nastopom službe. Pogodba se mora napraviti v dveh enakih izvodih na obrazcu, ki ga predpiše ban. En izvod pogodbe dobi vinogradnik, drugega pa viničar. Pogodba dobi obvezno moč, ko jo pogodbenika podpišeta.
§ 5.
Pogodba ne sme nasprotovati določbam te uredbe.
Pogodba mora vsebovati izčrpen seznam del, ki jih mora viničar opravljati, Število oseb, starih nad 16 let, ki jih mora imeti viničar na razpolago za viničarska dela, število živine, ki jo mora imeti viničar, dn število živine, 'ki jo mora rediti za gospodarja, ter prejemke, ki jih dobi viničar zase In za svoje delovne moči za navedena dela.
Ako pogodba ne vsebuje določil, ki so po uredbi obvezen del pogodbe (§ 41.), veljajo določila uredbe. Ako pogodbenika nista svo-jih dolžnosti in pravic določila v vseh nadrobnostih, velja, da so nadrobnosti urejene tako, kakor so bile pod neposrednim viničarjevim prednikom, vendar se v nobenem primeru ne smejo zmanjšati pravice in ugodnosti, ki jih ima viničar po tej uredbi. Za ostala dvomljiva vprašanja veljajo v prvem redu določbe občega državljanskega zakonika, v drugem redu pa krajevni običaji.
Kot ivinlčarjeve delovne moči so upoštevne samo osebe, ki žive v skupnem gospodinjstvu z viničarjem, so delazmožne in so dovršile 16. leto starosti. Ako se število dogovorjenih delovnih moči zniža brez krivde viničarja (smrt, huda bolezen, vojaška služba in podobno), sme viničar izpadlo delovno moč nadomestiti z najetim delavcem ali delavko, ako je to za opravljanje viničarjev« službe nujno potrebno.
Za lažja dela (paša, pobiranje sadja, sušenje krme, grabljenje listja, spravljanje rožja itd.) se smejo po posebnem dogovoru uporabljati tudi v skupnem viničarjevem gospodinjstvu živeče mlajše delazmožne moči; v tem primeru veljajo tudi zanje določila, te uredbe, razen določil o viničarjevih prejemkih in delovnem času. Vendar se mora zanje delovni čas določiti tako, da delo ne bo škodovalo njihovemu zdravju in šolskemu pouku.
VnkSarjevl prejemki.
§ 7
Viničar ima sledeče prejemke:
a) prosto stanovanje v vinogradnikovi zgradbi; če k zgradbi spada vrt za zelenjavo, dobi tudi tega;
b) na vsakega % ha vinograda, ki ga obdeluje za vinogranika, najmanj */g ha depu-taitne zemlje (sposobne za pridelavo žitaric ali okopavin) in ravno toliko travišča; če pri vinogradu ni zadostne deputatne zemlje, mora vinogradnik namesto manjkajoče deputatne zemlje dajati viničarju letno najkasneje do 1. novembra toliko krušnega zrnja oziroma krompirja, kolikor bi se ga povprečno pridelalo na manjkajoči površini; v tem primeru se računa, da se pridela 100 kg krušnega zrnja na 20 arih in 200 kg krompirja na 5 arih; če ni zadostnega travišča, mora vinogradnik dajati viničarju odgovarjajočo količino krme po odbitku stroškov pridela/ve ali protivrednost v denarju;
c) steljo, ki jo oskrbi vinogradnik sam; k stroškom spravljanja stelje za vinogradnikovo živino prispeva vinogradnik polovico;
č) če ima viničar svojo živino ali popolni hasek vinogradnikove živine (mleko in tele), nosi stroške spravljanja krme viničar, drugače pa vsak polovico;
d) ne glede na to, čigava je živina, ki jo viničar redi, razpolaga z gnojem, ki se pridela od 1. decembra do 30. aprila, viničar, vendar le v korist deputatne zemlje in travi-šča, z ostalim pa razpolaga vinogradnik;
e) viničar mora dobiti kot nagrado poleg količine vinskih tropin, določene v pogodbi še din 100,— letno od vsakega % ha vinograda, ki ga viničar obdeluje; nagrado je plačati do 1. novembra; če vinograd obdeluje več viničarjev skupno, se nagrada deli med viničarje sorazmerno številu njihovih delovnih moči;
f) poleg gorenjih prejemkov dobiva viničar zase in za svoje delovne moči pogojeno dnevno mezdo za vsako delovno moč in za vsak dejanski delovni dan, ko delajo bodisi sam bodisi njegove delovne moči v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem posestvu; ta mezda mora znašati najmanj: za navadna dela v poletnih mesecih po din 10.—, v zimskih po din 8.—, za kvalificirana in težja dela, našteta v predzadnjem odstavku tega paragrafa pa v poletnih mesecih po din 12.50, v zimskih po din 10.—
Od zgoraj določene mezde ali od letne nagrade sme vinogradnik odračunati srednjo vrednost tistih prejemkov v naravi, ki jih viničar po pogodbi dobi mimo onih, določenih v tč. a) do d) tega paragrafa. če so ti prejemki v zemljiščih, se računa kot srednja vrednost legi in kakovosti zemlje ustrezajoča najemninska vrednost zemljišča v dotičnem kraju, če pa so til prejemki v drugačnih naturalijah, se srednja vrednost računa po vrednosti dotičnih prejemkov na mestu samem.
Če je dogovorjeno, da se vinograd obdeluje ali posamezna dela v vinogradu ali na ostalem nanogradnikovem posestvu opravljajo v akordnem delu, dnevna mezda v akordu ne sme biti manjša od zgoraj določene dnevne mezde, pri čemer se računa, da je za obdelovanje enega orala vinograda potrebnih 100 delovnih dni, ne vštevši tretjo kop.
Za kvalificirana in težja dela se štejejo; rigolanje, cepljenje, škropljenje, žvepljanje, jesenska ali zimska globoka kop in rez.
Višino minimalnih mezd, določenih pod tč. f), more ban spremeniti po zaslišanju Vinarskega društva v Mariboru In Strokovne zveze viničarjev v Ljutomeru.
§ 7.
Pogodbeno dogovorjeni prejemki se smejo -ob pogojih te uredbe v teku službene dobe spremeniti le ob koncu službenega leta za naprej. Vsaka taka sprememba se mora zabeležiti v pogodbi.
Dokler ima vinogradnik na posestvu delo, mora imeti viničar pogojeno število ljudi in živine na razpolago izključno za delo na posestvu.
Vinogradniška dela mora opravljati strokovno pravilno in ob pravem času ter je dolžen vestno izpolnjevati vse odredbe vinogradnikove in nadrejenih uslužbencev, ki se tičejo njegove službe.
Viničar je glede vinogradniškega posestva vinogradnikov zaupnik; takoj mora naznaniti vinogradniku vsako poškodbo na zemlji ali poslopjih in mora zastaviti vse svoje moči, da obvaruje vinogradnika vsake škode, posebno škode po požaru, po tatvini na grozdju, sadju, krmi, drveh, stelji, orodju itd.
Brez vinogradnikovega dovoljenja ne sme viničar nikomur oddati svojega stanovanja.
§ 12.
Viničar In njegovi ljudje se morajo proti svojemu vinogradniku vesti dostojno in njemu in njegovim ljudem Izkazovati primemo spoštovanje.
Dolžnosti vinogradnika.
§ 13.
Vinogradnik je dolžen viničarja sprejeti v službo ob določenem času, mu izročiti dogovorjeno stanovanje in deputatno zemljo ter mu dajati dogovorjene prejemke za opravljeno delo. Izplačilo se mora vršiti konec vsakega tedna.
Letni obračun.
§ 8.
Najkasneje do 31. januarja vsakega leta morata viničar im vinogradnik napraviti pismen obračun glede prejemkov in vrednosti dela, ki so ga opravili viničar in njegove delovne moči v preteklem službenem letu (1. november do 31. oktobra).
Vinogradnik mora najkasneje 31. decembra pozvati viničarja k sestavi obračuna. Če se viničar do 31. januarja brez opravičenega razloga ne odzove pozivu vinogradnika in s tem sestavo obračuna onemogoči, Izgubi pravico do prejemkov, ki ne bi bili že izplačani. Ko je obračun obojestransko sestavljen in sklenjen, viničar ne more ničesar več zahtevati od vinogradnika razen neizplačanih zneskov, izvirajočih iz obračuna, če se vinogradnik in viničar ne moreta sporazumeti pri sestavi obračuna, razsoja o sporu viničarska komisija (§ 27.).
Obračun se napra/vi v dveh izvodih. En izvod obračuna dobi vinogradnik, drugega pa viničar.
Delovni čas.
§ 9.
Delovni čas znaša pri lastni hrani (deri) v letnih mesecih od 7. do 12. in od 13. do 18. ure, v zimskih mesecih pa od 8. do 12. in od 13. do 16. ure. Ta delovni čas se more s pogodbo skrajšati. V letnih mesecih ima viničar dopoldne in popoldne po pol ure odmora. Viničarjevi gospodinji traja opoldanski odmor pol ure več.
Pri hudi vročini ali ob nestanovitnem vremenu se sme delovni čas preložiti tudi na druge ure.
Letni delovni čas se računa od 1. marca do 31. oktobra.
Če viničar pri delu dobiva od vinogradnika vsednevno hrano, ne velja zanj delovni čas, določen v tem paragrafu, marveč delovni čas, ki je v kraju običajen ob vinogradnikovi hrani.
Nadure.
§ 10.
Kar dela viničar preko časa, določenega v § 9., kakor tudi kar dela ponoči In ob nede-ijah im praznikih, se šteje za nadurno delo. Za nadurno delo pripada viničarju 50% višja mezda kakor za redno dnevno delo. Pri spravljanju sadja in ob trgatvi pripada delavcem samo normalna mezda, če so preko noči popolnoma oskrbljeni s hrano. Viničar se ob nedeljah in praznikih ne more siliti k delu brez nujnega razloga.
Dolžnosti viničarja.
§. 11.
Viničar je dolžen nastopiti službo ob določenem času z dogovorjenim številom delovnih moči in dogovorjenim številom živine.
§ 14.
Viničarjevo stanovanje naj po možnosti obsega kuhinjo, shrambo in za vsak zakonski par viničarjevih družin po eno sobo, pri rodbinah, ki imajo več ko štiri delovne moči, pa dve sobi. Stanovanje mora ustrezati splošnim higienskim zahtevam in ne sme biti slabše, kakor so druga kmetijska stanovanja v dotičnem kraju.
Tudi za pogojeno število živine morajo biti na razpolago primerni hlevi.
Posestnik mora primemo popravljati' in vzdrževati poslopja na svoj račun. Posebno je dolžen skrbeti za higiensko stanje in požarno varnost poslopja. Vendar pa viničar ne more zahtevati preureditve stanovanja v teku pogodbene dobe.
§ 15.
Pijača, ki jo dobi viničar, mora biti zdrava im nepokvarjena in ne sme biti ponarejena. Šmarnica je prepovedana.
Materam, poročenim In neporočenim, se mora dati prilika, da doje svojo deco. Zaradi tega se jim ne smeta skrajšati redni odmor in mezda.
5 16.
Vinogradnik mora z viničarji in njihovimi ljudmi dobro ravnati; odgovoren je tudi za ravnanje svojih rodbinskih članov in svojih nameščencev, kolikor se tiče posledic po tej uredbi.
Občasna ukinitev službenega razmerja.
I 17.
Službene pogodbe morajo vinogradniki in viničarji sklepati za dobo treh let. Službeno razmerje se prične s 1. novembrom in konča po treh letih z 31. oktobrom. Prvo leto je poizkusna doba; v tem letu se sme službeno razmerje odpovedati brej navedbe razloga v času od 1. do 15. avgusta, če se v tem roku službeno razmerje odpove ln z istim viničarjem sklene nova službena pogodba, se mora novo službeno razmerje skleniti brez poizkusne dobe. če pa se v določenem roku v poizkusni dobi službeno razmerje ne odpove, velja sklenjena pogodba še za 2 leti. V tretjem letu se more službeno razmerje odpovedati brez navedbe razloga v času od 1. do 15. avgusta, sicer se pogodba avtomatično podaljša za nadaljnjo dobo treh let, toda brez poizkusne dobe. Prav to velja za vsako nadaljno triletno dobo.
§ 18.
Razen v primerih, navedenih v § 17., sme vinogradnik viničarju odpovedati službo še: a) če st§i vinogradnikova zgradba, v kateri stanuje viničar, ali vinograd prešla v last druge osebe, ali če sta določena kot užitek in se to dokaže s pravnoveljavnimi listinami;
to) če viničar nima na razpolago onega števila oseb za viničarska dela, ki jih mora imeti po pogodbi (odst. 2. in 4. § 5. uredbe);
c)	če vinogradnika zadene gospodarski polom, ali
č) če vinogradnik spremeni kulturo vinograda v taki meri, da površina vinograda, ki ga je viničar obdeloval ne doseže % ha.
§ 19.
Razen v primerih, navedenih v § 17., sme viničar vinogradniku odpovedati službo tudi še:
a) v primerih tč. a) § 18.;
b) če se preseli na drugo posestvo kot lastnik, zakupnik ali užitkar, ali
C) Ce je hudo ali dalj časa bolan In se s tem zmanjša število pogodbeno določenih delovnih moči (§ 5. uredbe).
§ 20.
Ban sme po potrebi spremeniti dobo službenega razmerja, določeno v § 17., in določiti še nove primere za odpoved službenega razmerja po §§ 18. in 19.
§ 21.
V primerih §§ 18. in 19. se odpove služba samo v času od 1. do 15. avgusta. Utemeljenost odpovedi mora potrditi-vničarska komisija. Prijavo odpovedi je predložiti komisiji najkasneje do 20. avgusta, sicer velja, da je odpoved preklicana.
§ 22.
Sprememba v osebi vinogradnika nima za viničarja glede na pogodbeno službeno razmerje za tekoče službeno leto nobenih posledic.
Ako umre viničar, ima vdova pravico stopiti na mesto svojega moža v službeno razmerje za vso še preostalo službeno dobo (§ 17.). Tako pravico imata tudi viničarjev sin ali hči, če sta polnoletna. Med več upravičenci izbere naslednika vinogradnik. Vendar sme vinogradnik v tem primeru odpovedati službo po § 21., ako nima noben polnoletni član viničarske družine predpisane usposobljenosti za viničarja (§ 2.).
Selitev viničarja.
§ 23.
Selitev se vrši v času od 1. do 11. novembra. Ako se vinogradnik in viničar sporazumeta, se selitev lahko vrši tudi v drugem času, n. pr. spomladi.
Ko viničar zapusti svojo službo, mora v redu izročiti vinogradniku vse, kar mu je dal v uporabo, oskrbo in varstvo, če viničar ni Imel lastne živine, sme vzeti s seboj le toliko sena in slame, kolikor ju je pripeljal s seboj pri vstopu v službo, če pa je viničar imel lastno živino, sme vzeti s seboj le toliko sena in slame, kolikor mu je tega preostalo na koncu službene dobe in je njegova last. V vsakem primeru sme odpeljati toliko drv, kolikor jih je pripeljal s seboj. Gnoj ostane gospodarju brez odškodnine. Stroške selitve nosi viničar.
Viničarja, ki je zapustil službo pri drugem vinogradniku proti določbam te uredbe, vinogradnik ne Bme sprejeti v službo in odgovarja za vso škodo, ki bi s tem nastala drugemu vinogradniku.
Predčasna ukinitev službenega razmerja.
§ 24.
Viničarska pogodba more prenehati predčasno po krivdi viničarja ali po krivdi vinogradnika.
§ 25.
Po krivdi viničarja more prenehati službeno razmerje:
a) ako je viničar zagrešil tatvino, goljufijo, poneverbo ali zlonamerno poškodbo tuje lastnine v škodo svojega gospodarja ali njegovih svojcev;
to) ako hudo krši svoje službene dolžnosti, zlasti ako se ne pokorava gospodarjevim na-redbam ali naredtoam nadrejenih nameščencev glede obdelovanja vinograda, ako se vda pijančevanju, ali ako po svoji krivdi postane nesposoben za opravljanje službe;
c) ako zanemarja živino, ki se mu je dala v oskrbo, in to kljub opominom gospodarja ali nadrejenih nameščencev;
č) ako svoje delovne moči ali vinogradnikovo vprežno živino brez dovoljenja vinogradnikovega ali nadrejenih nameščencev kljub izrečni prepovedi uporablja drugod, ali ako to stori s svojo živino, dokler ni domače delo opravljeno;
d) ako je svojega gospodarja ali njegove svojce oziroma sebi nadrejene nameščence občutno žalil ali z njimi surovo ravnal.
V teh primerih odgovarja viničar tudi za dejanja svojih delovnih moči in drugih družinskih članov, kolikor se to tiče posledic po tej uredbi.
(Dalje prihodnjič)
OUZD v juniju 1939
Povprečno štev. članov: moških 67.797 (+ 611); ženskih 36.723 (+ 323); skupaj 104.520 (+ 934).
Bolnikov: moških 1.668 (+ 127); ženskih 1.163 (— 81); skupaj 2.831 (+ 46).
Odstotek bolnikov: moških 2.46% (4-0.17%); ženskih 3.17% C— 0.25%); skupaj 2.71% (+ 0.02%).
Povprečna dnevna zavarovana mezda moških: din 27.53 (— 0.14); ženskih din 19.45 (— 0.47); skupaj din 24.69 (— 0.26).
Celokupna dnevna zavarovana mezda moških: din 1,866.300.80 (+ 7.084.40); ženskih din 7.14.181.60 (— 10.838.80); skupaj din 2,580.482.40 (	3.754.40).
Številke v oklepajih () pomenijo prirast » + « oziroma odpad s>—« od lanskega leta, to je od junija 1938.
Povprečni stalež zavarovancev OUlZflD-a je znašal v juniju 1939 104.520 oseb. Letni diferencijal je znašal + 934 oseb. Zadnji tako nizek diferencijal je bil koncem leta 1935.
Nobenih bistvenih sprememb od lanskega leta ne kažeta niti absolutni stalež niti odstotek bolnikov.
Nekoliko je nazadovala povprečna dnevna zavarovana mezda, in sicer za din 0.26.
Pod svojo lanskoletno višino je padla tudi celokupna dnevna zavarovana mezda, in sicer za din 3.754.40.
List izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za M3*lj. tisk.: A. Trontelj, Grablje.