Ifllaclo Jut&i

št. 29.
V Ljubljani, dne 17. julija
1938.
OTON V. KOMAJV, DIJAK:
Izgubljeni rod
Indijanska povest
1. poglavje LETEČA PUŠC1CA
Slonel sem ob oknu vlaka ter sem gledal v noč zavito pokrajino, mimo katere je brzel hlapon. Pokrajina je bila polna zagonetk in skrivnostnih vprašanj, bila je divja in krvava, pravi divji zapad.
Telegrafski stebri, razni znaki, drevesa, drugače pa sama ravna prerija, sawanna...
Vse to je hitelo mimo mene ,.. Vlak je dirjal v noč, dirjal je vedno bolj proti zapadu, v vedno bolj divje in krvave pokrajine ... Vlak je zavil v gozd ... Napeto sem poslušal in nisem preslišal rahlega žvižga, nato zopet enega, in ta je bil že bliže proge ...
Vedel sem, kaj se bo zgodilo! Potniki so dremali, zato sem lahko razvijal svoj načrt, ki mi je rojil po glavi...
Skočil sem s sedeža in zaklenil sem zadnja vrata. Ključ sem spravil v žep, nato pa sem ugasnil plinsko svetilko.
Skril sem se za druga vrata... Vsi potniki so spali, ničesaT slabega niso
slutili... Slišal sem ropotanje nog in vrata v kupe so se odprla.
Vstopilo je pet mož z zastrtimi obrazi. Sombrrrere, mehikanske klobuke s širokimi krajniki, so imeli poveznene globoko v čelo ... Vsi so bili v oddelku in neslišno sem za njimi zaklenil, vrata —.
Bili so ujeti!
Oni so hiteli na drugi konec, k drugim vratom, ki so bila zaklenjena in ključ sem imel v žepu ...
Delali so vse tako, kakor sem si mislil...!
Prižgal sem luč in izrekel tiste usod» ne besede, ki sem jih sedaj prvič izgovoril in ki so tako nevarne in priljubljene po celem zapadu:
— Hand's up! —
To pomeni: roke v vis. Ta priljubljen izrek radi uporabljajo vsi eo\. boyi in westmani. Kdor pri drugem klicu ne vzdigne roke je izgubljen.
To je krvavi zakon prerije! Svoja dva samokresa sem držal v rokah z napetima petelinoma.
Roparji niso hoteli dvigniti svojih topovskih rok ...
Ponovil sem povelje.
Vsi dvignejo roke ... Neki možak, najbrže Irec, ni hotel dvigniti rok, temveč je hotel izdreti samokres ...
Ustrelil sem ga v roko in mož je z glasnim krikom spustil orožje na tla. Potniki pa so se pri strelu zbudili, in pojasnil sem jim zadevo ter jim rekel, naj zvežejo lopove. Ko so hoteli zve-
zati nekega visokega moža z izrazito i oglato brado, se jim ni pustil zveza-ti ,. Odrinil jih je od sebe ter skočil skozi okno, ki je bilo odprto .. . Skočil je iz drvečega vlaka.., Slišalo se je : samo pljusk vode... in ničesar dru- . gega!
Bandite smo zvezali in jih položili v I kot.
—	Kdo je ta, ki je skočil skozi okno? | — sem vprašal in nihče ni odgovoril. | Nastavil sem nekemu mladcu samokres na čelo in dotik z mrzlo kovino, j ga je spametoval in rekel je nekaj popolnoma nerazločenega.
—	Odgovorit —
Z obupnim pogledom je pogledal okoli sebe in je izdavil:
—	To je Mac Wilson old Keller. —
—	Dobro. Kdo si ti in kdo so tvoji tovariši? —
—	Tale je Morris, ta Pimnbo, ta Mourtain, jaz pa sem Totto Jelien...
—	Vi potniki ste odgovorni zanje ... Vaši sol —
Vlak pa je drvel naprej... Sonce je
Farma. Gotovo veste kaj je to?
To je ime za velikansko, razsežno
posestvo, na katerega me je usoda pripeljala. Pri postaji Boissy City sem zapustil vlak, v mestu sem si kupil mu-nicije ter konja, ki je bilo prav za prav le kljuse. Brez nesreče sem dospel na farmo, ki se je imenovala Jefferson Station. To "vam je bila ogromna far* ma, polna rodovitnih njiv, livad in gozdov, a bila je oddaljena od najbliž-
začelo vzhajati .. Pokrajina je postajala vse bolj divja in lepa ...
* # *
jega mesteca najmanj dvesto angleških milj ... Sredi estancije (špansko ime za farmo) je bilo več zidanih poslopij. Gospodarsko poslopje, hiše in kolibe co\vboyev, hlevi, skednji m razna skladišča za orodje in drugo .
Estanciero ali farmar je bil tisti čas rdečelas debeluhar, Irec po rodu. z imenom Jed Hvllis. Prijezdil sem na dvorišče in psi, ki jih je bilo zelo mnogo so mi priredili slavnosten sprejem z divjim lajanjem ...
— Dober dan! — sem pozdravil.
Jed Hvllis se je prikazal in poprosil sem ga, naj mi dovoli bivanje v njegovi hiši. Mož je* bil zelo gostoljuben Ln me je veselo sprejel na stanovanje, kajti Indijanci plemena Taccoma so izkopali bojno sekiro proti belcem in so se nahajali v bližini Jefferson Sta-tiona ... Jasno, debeli Jed je potreboval ljudi, da se bo ubranil roparskih Indijancev..,	(Dalje prihodnjič)
Danilo Gorinšek:
Trsatska legenda
Nad modrim morjem mesto belo, nad belim mestom siv je grad, stopnic tam vodi več ko pet sto do božje majke na Trsat.
Prek teh stopnic je že poromal premnog nesrečnik tja kleče, uslišala je božja mati, kar mu prosilo je srce.
Kolena osemdesetletna upogne starka belih las, da bi preplezala stopnice, da k Materi povzdigne glas.
Stopnica prva — moč že peša: dva dni je hoje že za njo, odkar je zapustila sina., ki zdravja zanj prosila bo.
Stopnico drugo — sonce peče, duši izpod neba sinjin. Ne čuti mati ga, ko joče: »Doma umira bolni sini«
Stopnica tretja — potne srage kot biseri drse p z lic, ne briše starka jih, saj čaka je več ko pet sto še stopnic!«
S stopnice pot gre za stopnico, se zdi, ko do neba višav, s stopnico vsako up se vžiga: »ko bom na vrhu, sin bo zdrav!«
S stopnico vsako up se vžiga, da pot ne lije ji zaman, s stopnico vsako bolj ugaša — sdnu doma žiojenja dan.
Že sto stopnic je preklečala, kaj jih še bo, ne sluti več; telo je izmučeno do smrti, a mati ga ne čuti več ...
Stopnic je dve sto že, že tri sto, 110 v sanjah izpod nog teko in zdaj se zdi ji, da peroti jo rahle nosijo v nebo.
Je štiri sto stopnic minilo, a mati zanje nič ne ve, smehljaje se srce zasluti: »Ni daleč več do Matere!«
Ko do poslednje prav stopnice privlekla starka je telo, zagledala je božjo mater, zgrudila — loctva &e pred njo.*.

Goreče prošnje bedna mati iz srca strgala več ni, njen sin pa v rodni vasi daljnji mirno že večno spanje spi.
Usmili se ju božja mati, in pošlje gor ju, v sveti raj — ob božjem tronu srečna bosta zdaj združena na vekomaj...
ManUo Gol ar:
Oča Blažim v mestu
Vso noč ni mogel zaspati oča Blažun iz Noršinec. Jutri zarana poj de v mesto, dobre štiri ure bosta merila cesto on in njegova kobilica Čada. Čeprav je še tako poskušal zadremati, se je vendar vedno in vedno znova prebujal in strmel v črno noč in štel ure in pol ure iz bližnjega zvonika.
in si ni mogla kaj, da ne bi pripravila možu kaj dobrega za pod zob, pot je dolga in človek nikdar ne ve, kaj se mu lahko pripeti spotoma.
Ko je bila nakrmljena še poskočna Čada, sta se mož in žena lepo poslovila, kobilica pa je genljivo zarezgetala, da je postalo Zefi kar milo pri srcu.
11'"t u.
Nikoli še ni bil Blažun v mestu in sam Bog ve, kako izgleda! Pravijo, da so vse hiše večje kot domača cerkev, da se drže skupaj in da je vedno ljudi toliko na cesti, da bi jih bilo najmanj za pet domačih procesij z bandero vred.
Vse to je skrbelo Blažuna in šele proti jutru je malo zadremal. Ni petelin zapel še drugič, tudi sonce še ni pomežiknilo izza vrha Sv. Kunigunde, ko ga je spravila iz postelje njegova vrla žena Zefa. O, da ste videli očo, kako se je oblekel, kvečemu za ohcet je bil tako zal. Le tistih par kocin izpod nosa je pozabil požeti, ki so tako zvedavo strmele v svet. No, jih bo pa takrat, ko se vrne iz mesta'
Jako so se čudili sosedje, ko so slišali Zefo, ko je tako zgodaj ropotala z lonci in pripravljala oču Blažunu zajtrk.
»Ali pripravljajo kakšno ohcet?« so spraševali vaščani. »Kako neki, saj ni nobene neveste pri hiši«, so menili drugi. A vrla Zefa je zaropotala še hoje
Ponosno je dvignil Blažun glavo, ko so sosedje zvedavo gledali za njim in spraševali, kam je vendar namenjen. On pa, da poj de v mesto, da ima tam sila opravkov, čeprav ni vedel, po kaj prav za prav gre.
Prideta iz vasi. Cesta se je nalahno nagnila, Čada je veselo zavrisnila v mlado jutro in stekla po klancu.
»Glej jo, glej, Čado, kdo ti je ven* dar povedal, kam sva namenjena, da si tako razigrana,« jo je veselo pobaral Blažun.
Že je tekla ura proti poldnevu, ko je zagledal popotni prve hiše belega mesta. Sapramiš, Štrboncljev France je imel čisto prav, ko mi je pripovedoval o mestu. Hiše so pa res take, da ne bodo mogli skoraj oblaki čez nje, je začudeno menil Blažun. Uboga Čada pa je klaverno povešala glavo, huda žeja jo je trla in tudi po želodcu jo je čudovito zavijalo.
»No, Čadka, nikar m bodi žalostna, kmahi bova v mestu, bova že staknifa
kakšno gostilno, da se pokrepčava,« jo je tolažil gospodar.
Že sta bila pred prvimi hišami, kar stopi iz neke visoke stavbe zeleno oblečen možakar, ustavi BlažUna
m
vtprasa:
»Očka, kam se vam tako modi? Ustavite, počakajte! Kaj vozite na vašem koleslju?«
»Hu, s tem gospodom pa ni dobro češenj zobati,« je pomislil Blažun, kar na lepem te hoče spraviti v luknjo.«
Hiše so postajale vedno večje in Blažun se jih nikakor m mogel nagledati. Obračal je glavo na vse strani, strmel v velika izložbena okna in se oodil, odkod vendar toliko ljudi. O cerkvah pa
»Na, ta je pa dobra. Kaj si vendar misli ta dedec, mar sem mu kaj ukradel,« je zagodrnjal Blažun sam zase.
»Zeleni gospod, zakaj pa to sprašujete, pri nas v Noršincih nimamo navade, da bi povpraševali, kaj kdo vozi.«
Gospodu mitni carju se je hudo zmračilo lice, da ga takšen kmetavzar zmerja z zelencem.
»Kar povejte, kaj vozite, sicer greva v luknjo! S tistim zelenim gospodom pa kar nehajte!«
Blažun je videl, da je hudo užalil visokega gospoda, zato ga prav ponižno pobara:
».Gospod general, nikar naj mi ne zamerijo, tu imate za en frakelj, da ne bo razprtije med nama!«
Še bolj se je raztogotil iblajtar:
»To je pa že res preveč, jaz vam že pokažem, kaj se pravi delati norca iz ljudi. Kar z mano pojdite, da boste videli, kako se z mano govori!«
Blažun skoraj zajoka:
»O, gospod general, saj nisem mislil nič hudega, imejte vendar usmiljenje z menoj. Kaj poreče Zefa, če me nocoj ne bo domov!«
Zeleni gospod se je komaj dal po= tolažiti. Ko je videl, da ne vozi Blažun niti žganja, niti masti, ga je spustil naprej.
sploh ne, da bi govoril, saj jim še vrha ni videl.
Ker se je bal, da ga ne povozi kakšen voz brez konjev in ki smrdi, zavije v stransko ulico.
»Tu pa ni toliko ljudi in tudi takšnega strašila ni nobenega,« je veselo zabrundal Blažun. Iz žepa je potegnil cigaro, katero si je le redkokdaj privoščil, češ naj me le vidijo, kako kadi oča Blažim.«
Kar mu primaba nasproti policaj in namigne Blažtmu:
»Kaj pa vendar delate tu, za božjo voljo«, je zaklical policaj, »ali mar ne vidite, da je ta ulica samo za pešce!«
»Za pešce«, je zategnjeno vprašal Blažun, »ali ne gre moja Čada tudi peš? Saj jo nihče ne nosi«, se je obregnil Blažun.
Komaj sta se zmenila s policajem, da je ta cesta samo za ljudi in ne za konje.
»Hentano, hentano, so vam ti meščani sitni, najprej hočejo vedeti, kaj vozim, potem te pa niti ne pestijo, da bi se vozil tam, kjer se ti ljubi.«
Ko kolovrati ta nekaj časa s Čado po mestu, zagleda Blažim paric.
»Ej, Čadka, to bo nekaj zate! Takšne travice niti v Noršincih ne dobiš«, je dejal veselo svoji kobilici in jo zadovoljno potekat ibp VzatzL Vesefc
je zarezgetala Čada, ko je zagledala sočno travo.
Blažun zavije kar naravnost čez cesto v park. Hitro odpreže konja, sam pa se vleže pod dišeč jasmin, da se malo odpočije.
Ni še preteklo nekaj minut, že se je zbralo okoli njiju polno ljudi.
»Kaj pa bi rada, zijala«, je nejevoljno vprašal Blažun. Iz gruče se izmota rdečenosi možakar z zeleno kapo na glavi in neusmiljeno zavpije:
»O, ti kmetavz ti zarukani, ali mi zgineš s svojim kljusetom!«
Nikakor ni šlo Blažunu v glavo, da ga še tu na travniku ne puste pri miru.
»I, kaj pa hočete od mene, saj vam plačam to travo, če se tako bojite 2a* njo!«
»Se pošteno jo boš plačal, da se ti ne bo nikoli več skominalo po tej travi. Sto dinarjev sem, pa takoj!«
»Sto dinarjev, ali sem slišal prav, za šop travice, pa toliko denarja, jaz vam je pripeljem pet voz za ta denar. Sto dinarjev pa že ne dam, tako se že ne
Manica:
Modri sodnik
Pravijo, da je tam v daljni Arabiji živel zelo moder sodnik. Da je ta trditev resnična, nam izpričuje naslednja zgodba.
Bogati a zelo skopuški trgovec je izgubil mošnjo s sto cekini. Takoj je razglasil vsej okolici, da dobi mastno nagrado, kdor najde in vrne izgubljeni denar.
Pa se je pripetilo, da je tisto moš= njo s cekini našel reven kmet. Ker je bil pošten, jo je brez oklevanja ponesel pravemu lastniku.
Trgovec je kar po mačje zablienil t očmi, ko je zgrabil, za mošnjo. Ali takoj se je spomnil, da bo treba odriniti najdenino In čelo se mu je pomračilo. Premišljeval je. kako bi se najceneje lzvil in že jo je znašel v svoji črni duši.
Najdeno mošnjo odpre, prešteje cekine in pokima kmetu.
»V redu. Denar je ves tu. Pač pa manjka tisti dragoceni biserni kamen, ki sem ga vedno Imel tu med cekini. Gotovo si ga vzel ti. No. nič zato. Kar obdrži ga namesto najdenine. S tem je med nama urejeno!«
Kmet prebledi. Res je reven, toda lc&ib tem« pošten. Z gnjevom v srcu
pustim ociganiti!«
»Pa pojaeš v luknjo, za takšne tiče imamo tudi to pri roki!«
Zelo se je Blažun prestrašil, videl je, da se tu v mestu ne da govoriti z ljudmi. Žalosten potegne iz žepa zahtevani denar in ga da dedcu.
Začudeno ga je pogledala Čada, ko jo je zapregel zopet v voz. Ej, tako prehitro je bilo konec dobre paše. Milo je zarezgetala, z desnega očesa ji je pritekla celo bridka solzica, a vse skupaj ni pomagalo prav nič. Komaj je bila naprežena, že sta zdirjala proti domu. Sele, ko je bil iz mesta, se je Blažun oddahnil in sklenil, da ne poj-de nikdar več na takšno pot.
Če te zanese kdaj pot v Noršince in če pobaraš očo Blažuna, kako je bilo v mestu, te za božjo voljo roti, da nikar ne tja, kjer stane šop trave sto dinarjev, kjer te ne puste, da bi hodil tam, kjer se ti ljubi in da hočejo na vsak način vedeti od tebe, kaj nosiš v žepu, če nimaš toliko sreče, da bi se vozil v koleslju.
pohiti k sodniku in mu natančno obrazloži vso zadevo.
Sodnik takoj ukaže poklicati trgovca in obenem naroči, naj prinese s seboj tudi najdeno mošnjo z vsem, kar je v nji.
Potem na kratko zasliši oba, trgovca in kmeta, ki trdita vsak svoje.
Sodnik veli trgovcu, naj mu izroči najdeno mošnjo, nato pa začne s poudarkom:
»Ti trgovec, kakor tudi ti kmet, sta poštena človeka. In kakor verujem, da se je dragoceni kamen res nahajal v mošnji, prav tako sem sveto prepričan, da se tega kamna kmet ni dotaknil. Iz tega sledi — čuj trgovec moj — da ta mošnja ni tvoja, nego jo je izgubil nekdo drugi. Zato naj mošnja ostane tu, vse do časa, da se zglasi pravi lastnik. Ne pozabi pa, dragi kmet, zglasi se čez leto dni pri meni. Če namreč do tedaj ne bo lastnika po de* nar, pripade po zakonu vse kar si našel, tebi!
Ti pa. se obrne zdaj sodnik k trgovcu«, pojdi domov in potrpežljivo čakaj, da najde kdo tvojo pravo mošnjo. v kateri bo poleg cekinov tudi biser!«
Ubogi kmet se je poln hvaležnosti ozrl v modrega sodnika. Kakšen obraz je pa napravil skopuški trgovec, si lahko mislimo.
Jutrovčki pišejo
Dragi stric Matic! Najlepša hvala za knjigo, katero mi je naklonil žreb. Odgovarjam Ti na Tvoj novi natečaj »Kdaj sem storila staršem največjo krivico?«
Nekoč, ko sem bila še majhna sem se igrala z mojo prijateljico na vrtu. Pa pride mamica ter mi pravi: »Pojdi z menoj in s papanom gremo malo na iz-prehod.« Jaz pa rečem: oNe grem, se bom rajši igrala na vrtu.« A mamica me pregovarja, naj grem z njima. Jaz se pa zaderem nad njo: »Če sem rekla, da ne grem, pa ne grem!« Mamica me je narahlo udarila po ustih. Jaz pa njo nazaj. Mamica pa ni nič rekla, ampak je odšla. Papa me ie grdo pogledal in odšel za mamico Šele sedaj sem vedela, kaj sem jima storila Ko smo po-večerjali sem stopila k njima in ju prosila odpuščanja. Mamica pa mi je je rekla: »Nič se nisi lepo obnašala Nevenka. Naenkrat nal bo, ali dobro si zapomni pregovor* »Kdor udari svojo mamico, temu se roka posuši « Oba sta me poljubila na čelo in smo nato odšli k počitku Jaz sem pa sklenila, da hočem odslej ubogati svoje dobre starše. Lepo Te pozdravlja
Vošnik Nevenka, Cankarjev trg
1. Vrhnika.
Dragi stric Matic! Na Tvoje vprašanje novi natečaj »Največja krivica, ki sem jo storil svojim staršem« ti sporočam tole: Bilo ie leta 1930 Ljubljanica je bila po nevihti precej narasla, zato mi je mama branila iti v vodo. Jaz je pa nisem ubogal in sem kljub temu odšel k reki. Sedel sem na skalo, tik ob bregu. Tedaj pa je pridrvel velik val in me posnel s skale. Zdelo ge mi je, da sedim na zeleni trati. Mama je bila vsa v skrbeh zame. Ako ne bi bilo gospoda Rupnika. ki me je hitro potegnil iz vode, bi bil takrat gotovo utonil. Doma sem takoi legel v postelio. da se ne bi prehladil. — Ko je prišel zvečer oče domov je bil hudo jezen name. Prosil sem ga odpuščanja in obljubil, da se bom v bodoče ogibal vode. kolikor mogoče. Še danes se pa zavedam da sem s tem dejanjem prizadejal svojim staršem veliko krivico. V zahvalo za vso njihovo skrb sem jih pripravil v tak- j Sen strah'	i
Zdaj Ti bom pa še povedal, dragi stric Matic, kaj v časniku najrajši berem. Zdaj, v dnevih sokolskega zleta v Pragi, prebiram najrajši poročila iz Prage o zletu. Zanimajo me posebno nastopi jugoslovanske vojske, jugoslovanskega Sokola, naraščaja in dece. Navdušen sem nad uspehi jugoslovanskega Sokola v Pragi! Drugače prebiram najrajši poročila z španskih in kitajskih bojišč in pa zunanjo politiko sploh.
Zdravo!
Kregar Dušan, dijak Moste pri Ljubljani, Zaloška c. 153.
Dragi stric Matic! Tudi jaz bi se rad
pridružil Jutrovčkom. Mnogokrat sem se že pripravljal k pisanju a v zadnjem trenutku sem se zmerom zbal Tvojega požrešnega koša. Potlej sem pa izvedel, da sploh nimaš koša in tako Ti zdaj junaško odgbvorim na Tvoje vprašanje: »Kaj v časniku najrajši berem?« Najrajši berem »Mlado Jutro« in v starem »Jutru« pravljico o Zakletem gradu. Vse slike pravljice o zakletem gradu spravljam in potlej bom vse še enkrat prebral. V »Mladem Jutru« sem zelo rad prebiral »Kratkorepca«. Posebno všeč pa so mi uganke in spisi Jutrovčkov. Lepo Te pozdravlja
Božrar Srečko, uč. I. raair, Zgornja Šiška 248.
Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili:
Tavčar Svetozar, dijak iz Ljubljane, Bradaška Cvetana, dijakinja I. b razr. II. drž. real. dimn. v Ljubljani, Modrijan Miran, dijak I. razr. klas. gimn. v Trbovljah I„ Medvešček Dušan, dijak v Radečah pri Zidanem mostu, Jania Karbuš. uč. ? razr. v Rogaški Slaf4i, Tomšič Marian, uč. II. razr. v Notranjih goricah p. Brezovica, Brdovšek Friderik, dijak I, razr. gimn. v Celju, Sonja Budič, dijakinja v Ljubljani, Zavrl Žarko. uč. II. razr. gimn. v Celiu, Milevica in Dragica Jenčič, dijakinji v Ljubljani, Inge Josek. uč. IV. razr. pri Šolskih sestrah v Mariboru.
DANILO GORINŠEK:
Tri in tri je tri
Šmenitano je čudna reč — tri in tri j© tri, nič več! So bi le pri naši hiši muce tri ie še tri miši. Miške tri so v klet zabredle, muce tri so jih pojedle. Šmentano, res čudno ni — txi in tri je zopet trii..,
Manični
Lisica in polž
Posmehljiva lisica se je kaj rada ob-regovala ob polža in se pri vsaki priliki norčevala iz njegove počasnosti. Polž pa je lepo molčal in mirno opazoval lisico, ki je čestokrat švignila mimo njega po svojih nepoštenih potih.
Nekoč zavoha zvitorepka pri neki hiši kokošnjak, poln lepo rej enih putk. Hej, to je nekaj zanjo!
Kokošnjak je sicer precej visoko od tal, toda požrešna rjavka si kaj hitro pomaga. Tam spodaj je velik kup. desk in hlodov in — všššk — že smukne po tem kupu navzgor. Toda pri tem pa z zadnjima nogama sproži debel hlod, ki se prevali, potegne lisico za seboj in ji — joj — obe zadnji nogi skoraj popolnoma stre.
Z veliko muko se nesrečna žival reši izpod hloda, vleče se še nekaj sež-njev proti gozdu, nato pa obleži, krvaveča iz obeh nog.
Tedaj pa prileze mimo nje poli.
»Vidiš, vidiš«, se ji poroga, »danes sem pa jaz urnejši od tebe. Zdaj pač veš, da je bilo tvoje norčevanje in zba-danje napram meni krivično in nesmiselno. Glej, oplazil te je en sam hlod in že ne moreš nikamor več. Kako naj bom note m uren jaz, ko nosim na hrbtu — vso hišok
Križanka
Vodoravno: 4. gozdna cvetica, 7. slovanski pisatelj, Nobelov nagrajenec, 8. obrtnik.
Navpično: 1. posoda, 2. ribiška potrebščina, 3. denar, 5. pisalna tekočina, 6. šivalna potrebščina.
Zlogovnica
Sestavi iz naslednjih 10 zlogov: kuc-le - ma - o - ol - se - ska - stop - strog« tar 5 besed pomena: 1. telovadno povelje; 2. kraj darovanja; 3. zimsko pokrivalo; 4. vojaško taborišče; 5. drevo — da bodo dale začetne črke od zgoraj navzdol slovansko viteško organizacijo, končne črke od zgoraj navzdol pa mesto letošnje njene največje prireditve.
Manica:
Dve uganki
i.
Štirih črk beseda prva — to imamo vsi, štirih črik beseda druga — v večnost
kaže ti,
Obe besedi zdaj v eno združi in reč imaš, ki ti pozimi služi —?
II.
Kai ima mačka, pa nobena druga žival?
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. šop; 4. pot; 6. Sokol; 8. letanje; 9. kolek; 10. mak; 11. vas.
Navpično: 2. oseka; 3. potok; 4. ponev; 5. oljka; 7. kal.	DV
Rešitev zlogovnice
usmiljenje—hvaležnost.
Rešitev uganke
»ricnicfatatTaec
njn
B