Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman volja: Za eolo loto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota
4 gld., za 011 mosoo 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta (i gld., za četrt leta
3 gld., za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamozno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulico št. 2.
'Naznanila (inserati) so sprejemajo in veljil tristopna potit-vrsta: S kr., čo se tiska enkrat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., čo se .tiska trikrat. Pri vočkratnom tiskanji se cona primerno zmanjša.
Rokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vrednlfitvo jo v Semoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '',6. uri popoludno.
1 *>0.
V Ljubljani, v sredo 13. julija 1887.
r^etnil«: XV
kdo kiili mir.'
Nemško-liberalni listi si v prvi v rsti ua vso moč prizadevajo dokazati, da so Slovani tista poredna jagnjeta, ki volkovom vodo kale, čo prav sami tega ue verujejo, kar pa prav nič no de, kajti poglavitna reč jo, da velika masa naroda to veruje, in sicer tista množica, ki nikdar sama no misli, temveč verjame od besede do besede, kar ji politični ujeui aposteljni napišejo.
Dobili smo res v poslednjem času nemške liste, ki v slovanskem smislu pišejo, kakor n. pr. .Politik", „Siidst. Post" itd. Ti tako nesramno trditve odločno zavračajo, kjer iu kedar nanje nalete. Ud drugih, celo nekterih uradnih nemških listov, pa do sedaj takega ugovarjanja iu pobijanja lažnjivih trditev uemško-liberaluih listov ni bilo nikdar slišati. Minulo soboto, dno !). julija, pa skoraj lastuim očem nismo verjeli, ko smo to od slovanskih listov to-likrat povdarjano resnico , da so namreč Nemci tisti, k i v A v s t r i j i no marajo za mednarodni mir in v o s t u o s k r b e , da ga v s t r a j n o kale, čitali potrjeno v uradnem listu, ki izhaja v radikaluo-nomškem Gradcu. Oudi je uvodui Članek, citat uvoduoga članka iz .Presse", ki popisuje slavnostno potovanje cesar-jeviča Rudolfa po Galiciji in Bukovini; na ta članek naslanja se drugi: .Zeitungsschau", kot nekako po-jasnjenjo Rudolfovega popotovanja. Tukaj se bore: „V iztočnih pokrajinah monarhije nastal jo resnično že mir med narodnostmi če so nekoliko nazaj ozremo v nedavno preteklost, bodomo takoj razumeli veliki pomen tega dogodka. Da so jo med narodi čut za postavno postopanje tolikanj okropila, ima veliko zaslugo avstrijska država, posebuo pa stroga pravičnost presvitloga cesarja, ktera jo do vseh ua-rodnostij enaka, in ktera ne dopušča, da bi so lo jedna narodnost v državi smatrala za zatirano. Ko jo šel Rudolf v Galicijo, jola je opozicija javnost takoj opozarjati na zatirano R u s i n e in jo strogo povdarjala njihovo enakopravnost s Poljaki. Dobro, toda če je lo žo tako, mora biti opozicija
tudi s posledicami tega koraka zadovoljna. (Je so Rusiui ravnopravni s Poljaki, mora so vendar tudi Č o h o m 11 a Češkem z Nemci d o-ločna r a v u o p r a v u o s t dati. Vsaj vendar ni mogoče Uehov na češkem nasproti Nemcem staviti na nižje stališče, kakor ga zavzemajo Rusiui v Galiciji nasproti Poljakom, čo so si razni narodi bratje na iztoku monarhije, morajo si prav tako bratjo biti tudi na njenem zapadli. Zato je popolnoma opravičena želja, da naj bi Cehi in Nemci v bratski slogi med seboj živeli.
Oe se oziramo ua razne sedanje razmere in oduošaje v današnjem javnem življenji, moramo reči, da so le Nemci iu to prav liberalni e I e m e n t i 11 o m š k e g a prebivalstva, ki o kakem s p 1 o š u j o 111 miru med narodi nečejo nič slišati, in vstrajno vsako misel 11 a mednarodno spravo pobijajo. Zal, da so ta resnica da tako neovrgljivo priznati ravno sedaj ob popotovanji cesarjoviča Rudolfa. Ravno Nemci, domačini v državi, napolnjeni so z žolčem iu jezo, kar so vidi iz vsakega koraka, ki ga opozicija stori. S tem nikakor ne mislimo reči, da bi opozicija uo smela biti, o kaj še, kajti potrebna je in parlament jo zahtova. Različnost v nazorih bo na svetu, dokler bo obstal človeški rod, toda ta različnost mora se gibati v dostojnih, pametnih mejah. Vse drugačno lice pa dobi postopanje opozicije, če se kaka stranka strastno in vstrajno zagrize v načelno nasprotje za vsako ceno, ter se bori z dogodki, ktere tako daleč zanikava, da sama sebi in svojim s tem škodo dela.
Ustava in državne postave nimajo prav nič takega v sebi, kar bi dajalo sedanji opoziciji opravičen povod do njenega sedanjega postopanja. O zgodovinskem stališči, ki ga Nemci zavzemajo, niti ne govorimo 110, ker jim tistega nihče no ugovarja. Toda ali smejo Nemci, sklicevajo se na preteklost svojo, zahtevati, da bi so v Avstriji notranja politika delala po načelih majoratuega dediča, da bi prvorojenec (Nemci) imel vso pravice, druge narodnosti pa da bi mu morale lo pokoriti se? Ali bi
se taka sistema mogla strinjati z današnjimi modernimi načeli? Ali bi to, če bi se trmoglavo takega načela držali, ne provzročilo groznih notranjih bojev, in ali bi 110 bili zopet Nemci sami prvi, ki bi so takemu postopanju sami uprli? Preteklost o tem zadosti jasno govori. Ali jo to nemške narodnosti vredno, da se za njo zahteva predpravica, nekaka višja oblast, kakor pa si jo moro ta narodnost po naravnem potu sama priboriti? Ali naj res ua ta uačin državo pritiramo do razpada samo za to, da so izpolnijo nektere zastarele tradicije? Ali jo Nemcem v Avstriji boj res potreben samo zarad tega, da 110 pozabijo, da so Nemci? Ali naj avstrijski cesar res vos svoj etični čut zataji, ki ga navdaja v ljubezni do vseh narodov, ki so izročeni njegovi skrbi ?
Le nekoliko jo treba vse to pomisliti, le račun si jo treba napraviti o preteklosti in sedanjosti naše države, pa bomo takoj zadosti poguma imeli, izho-jeua pota zapustiti, o kterih že zdavnej vemo, da uikainor ne pridemo. Vedno so pri opoziciji sklicujejo ua soglasje z volilci.
Nikakor no moremo zahtevati, da naj se nemški narod loči od svojih voditeljev, kajti vsak narod si take može za voditelje postavi, kterim zaupa, in ti so njegovi najboljši možje. Volilci bi bili takoj \>i za mir, če bi jim voditelji lo mignili ua to. Ali naj so češka res da osramotiti od Galicijo? Kakor so je na iztoku našo države mir napravil, ter se je vsa joza preteklih dni umaknila sedanji spravi, prav tako se mora tudi posrečiti, na Češkem med obema na-roduostima mir napraviti. Notranji mir v državi jo najbolj vzvišana in ob enem najnoogibnoja naloga vsakega vladarja. Vspehi, ki jih jo ta uiisol v Avstriji že dosegla, so porok nadi in zaupanju, da so posreči vrosničiti cesarjeve besede: „M i r med narodi" po coli državi.
Tako piše uradni list Graški in na pol uradna Dunajska „Presso". Slovenci, kaj pravite na to? Ali niso to besedo, ki sto jih po naših in nam prijaznih listih v novejši dobi žo večkrat brali? Ali jih niste čuli tudi žo v raznih sporočilih iz državnega zbora?
LISTEK.
Nekoliko misli z Lurdskega potovanja.*)
L
Predragi, premili prijatelj!
Kako vseobsežua, zmagovita jo moč idej! Stari Platon smatral jo idejo za ličoro neskončnega uma Božjega; iz njega rojene so v posameznih stvareh vesmira vtelosijo, s svojim bistvom vso pre-šinjajoč, presnavljajoč, tako, da brez njih ni nič resničnega, nič dobrega, nič lepega. Da, kakor solnce z visokega neba s svojo lučjo vse razsvitljuje, ogreva iu oživlja, tako tudi idejo kot odsev vočnega uma migljajo uam nasproti iz kraljestva večnosti, pošiljajoč svojo žarko v nizko, minljivo časuost, kjer človok biva vklenjen v spono telesnosti. In kdor jim odpre um in srce, so ga z nezapopadljivo močjo po-laste, ga vnamejo, osrčijo, vplode blago sklepe, ki dozore v hrabre čine. Saj so ideje, ki človeškemu
*) Opozorimo na krasni spis, kojoga tii priobiujemo. Voscli ga bodo zlasti oni, kteri radi hord kaj resnega in krepkega. Naj so to „niisli" nekak spominek lanskega velikega romanja Avstrijaneov v Lourdos.	Vr.
mišljenju in delovanju dajo početek in mor, skupnost in vstrajuost; ono, smemo trditi, vso človeško, od najvišjega do najnižjega, zasegajo, vso preoblikujejo, obnavljajo vokoin obraz. Stoletja in stoletja so narodi spali, kar gloj, zabliskno so na dušnem obzorji, prebude se, vstajajo, vojsko so snujejo, prestoli se majejo, kraljestvom se meje prestavljajo — in kakor vihar morje razburi, da so valovi v gore kopičijo in nasproti zeva morja dno, tako so vso človeško prevržo in razdeno; potem pa nastane zopet zažoljeni mir, in gloj, goje so umetnosti iu vode, cveto kupčija in obrtnija, dušna iu gmotua blaginja narode osrečuje. Kaj je bilo? Bila je ona sama ideja, ki so je vžgala ob umu genija. Kako mogočna!
A prav za to zdi so mi, preljubi prijatolj, nemogoče, kterikoli vek v zgodovini dobro razumeti ali ceniti, ako nisi prod spoznal idej, ki so ga nosilo iu oživljale. Tako, da so dajo tii po vsi pravici rabiti besede, ktere je veliki Avguštin o idejah izrekel: „Tanta in ois vis constituitur, nt, nisi his intelleetis, sapiens osso nemo possit.*)
Da, prijatolj. ui veka, ni dnbo šo tako majhne v človeški zgodovini, da bi ne nosila na sebi znaka
Aug de div ijimest. XLVI. de idois.
te ali one ideje. 111 jaz bi celo zgodovino človeštva brez pomislika imenoval zgodovino idej; 111 vse vojsko iu slavni čini, in kar so nam stari znamenitega zabiležili, ni nič, kakor borba idej. Ta je tako stara, kakor človeški rod sam. Človek namreč, vstvarjon od Boga kot razumno mislečo bitje, vse svojo delovanje vravnujo po nekojih načelih, po idejah. Kakor se to na malem godi pri posamnikih, tako tudi na velikem v večjih ali manjših skupinah, v državah, v narodih.
A človeškemu duhu je nadalje tudi bistveno prirojeno, iz njih posatnnosti težiti po najvišji enoti; in tako tudi nižjo idejo zvaja ua višje, obsežniše, dokler so no vstavi pri neki najvišji, vseobsežni. Ker so pa idejo odsvit Božjega razuma, je ta najvišja enota vseh idej, Bog sam. I11 dokler je bilo človeštvo Bogu podložno, ostalo je tudi složno v mišljenji in v delovanji. Po grohn pa pretrgala so jo človeškemu rodu skupna voz idealnega spoznanja, ljudjo so so ločili na dve nasprotni strani: tii dobri, Bogu pokorni, ki so so dali šo voditi pravim idejam, v kolikor so jih mogli z oslabljenim umom šo razumeti; tam hudobni, llogu uporni, ki so laž imenovali resnico, in človeškim zmotam pridovali ime pravih idej. Med dobrimi in hudobnimi vnel se jo
Da, vse to smo, vse je res! V vladnih krogih jeli so se zanimati za naše opravičeno zahteve in sedaj smemo upanje imeti, da vtegnemo vendar le kaj doseči. Spomina, jako vstrajnega spomina vredno je pa to, da vladni listi kar naravnost -priznavajo Nemcem samim iz oči v oči: Vi, Nemci ste, ki nečete nič slišati o ponujaui Vam mednarodni spravi in miru! To so Vam besede, kterih ne smemo pozabiti. Posobno naj si jih dobro za uho zapišo fak-cijozna opozicija. Pristavimo le še to-le: Da bi le zopet ne ostalo pri samih besedah!
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. julija. \ o trn nje dežele.
„W. Allg. Ztg." poroča, da se v naučnem ministerstvu vrše obravnave o deški gimnaziji v Ogerskom-Gradišči, ktero namerava vlada prevzeti \ lastno upravo. V kratkem pošlje naučno ministerstvo moravskemu deželuemu šolskemu svetu dotično uaredbo.
Moravski državni poslanec dr. Fandrlik je 10. t. m. poročal volilcem v IJnčovu in 11. t. m. v Bistrici o svojem delovanji v državnem zboru. Oba govora so volilci pohvalili iu izrekli češkemu klubu popolno zaupanje.
Znani Ljudevit Mac sanj je propal pri zadnjih volitvah v ogerski državni zbor. To dni ga jo obiskal nek časnikar, ki je objavil dotični pogovor. Mocsary trdi, da je propal pri volitvah, ker Politovi pristaši niso zanj glasovali. Vsled tega pa ne bo sprevrgel svojega političnega prepričanja. Deloval bode, kakor dosedaj, za korist države. Ogerska država se ue bo utrdila, ako so narodi sovražijo in progaujajo. Z vsemi narodnostimi morajo Madjari v miru živeti. Pritožbam ue smejo dajati povoda. Nezadovoljueži pa bodo vedno med narodi. Vedno se trdi: Narod je dober, ali agitatorji so slabi ljudje. In ravno od teh se dajo narodi voditi, ker vodno kriče o zatirani). Ko bi ogerska vlada izvršila narodnostno postavo iz leta 1808., agitatorji bi morali molčati. Dalje pravi Mocsary: V besedi in dejanji sem se potegoval za pravice narodov. Narodnostno vprašanje je velika rana držav. Z uavideinimi sredstvi se ta rana ne da zaceliti. Treba jo je temeljito ozdraviti, drugače je nevarna za državo. To je najvažnejše vprašanje, ktero mora rešiti madjarski narod, če hoče v miru živeti s svojimi sodržavljani.
Vnanje države.
Srbska kraljica N a t a 1 i j a se je pripeljala 10. t. m. iz Odeso v Švištovo na ruskem parniku .Rus". Iz Švištovega se jo odpeljala na avstrijski ladiji v Beligrad. — Volitve v skupščino se prično 10. avgusta; meseca septembra so snide skupščina. — Iz Belegagrada se poroča Dunajskim listom, da Ristič odstopi, ker brezozirno postopa proti napred-ujakom. Prvo tako poročilo je prinesla „Wr. Allg. Ztg." Mi no moremo tega verjeti, pač pa trditi, da nekteri Dunajski listi žele spremembo srbsko vlade. Tudi je gotovo, da Garašanin dela proti sedanji vladi. Sicer bi bilo v sedanjih razmerah za kralja Milana jako uevarno, ako pokliče na krmilo Krističa. Ta je sicer Avstriji prijazen, toda pri srbskem narodu je še mauj priljubljen, kakor Garašanin.
Vsi časniki prinašajo dolga poročila o bolgarskih dogodkih. Poročila pa so tako različna, da je težko resnično iu pravo ugauiti. Navesti hočemo najnovejše vesti, ki so došle iz Bolgarije:
boj, onih število se je čedalje bolj krčilo in skoro popolnoma zginilo, teh oblast je obveljala. Došel je Sin Božji Jezus Kristus. V njem se je Resnica včlovečila; kot večna, neskončna Beseda ali Ideja Boga Očeta bil jo Ou najčistejše, najrealniše ogledalo, novstvarjena enota večnih idej. Zatoraj je On s svojim prihodom vse inoči v peklu in na zemlji pozval na boj. In oue velevažno besede, ktere je stari Simeon v tempeljnu govoril, Božje Dote v naročji držeč: .Glej, ta je postavljen v znamenje, kteremu so bo oporekalo", te besedo, pravim, se spolnujejo od prvega počotka njegovega zemoljskega bivanja do današnjega dnč.
Jezus Kristus pa je postavil pred svojim vnebo-hodom za nositeljico razodeto resnice sveto cerkev; ona je toraj tudi braniteljica pravih idej. A prav za to je cerkev podedovala tudi sovraštvo Kristusovih nasprotnikov; njeno življenje se prav za prav dej-stvuje kot neprestan boj med pravimi in lažnjivimi idejami.
In ta boj prihaja čedalje ljutiši. Med tem, ko je bil v starejših časih bolj skriven ali večidel nezavesten, je v poslednjih časih vedno bolj očiten, zavesten, dosleden; nasprotja med resnico in lažjo
Novo ministerstvo se je sestavilo. Stojlov jo prevzel predseduištvo, pravosodje in liuauce, Načevič vnanje zadeve, čomakov nauk, Stransky uotrauje zadevo, Petrov vojno. Deputaciji, ki bo princa Koburškega pozdravila in ga prosila, da hitro pride v Bolgarijo, pridružili so so tudi trije majorji kot zastopniki armade. — „Pol. Corr." poroča iz Solije: V zadnjem času se zopet množe prošnje avstro-ogerskih častnikov iu podčastnikov, da bi jih vsprejeli v bolgarsko armado. Bolgarska vlada odbije vse prošnje, ker sploh noče nobeuega tujca vsprejeti. V celi bolgarski armadi je le jeden Nemec. —- V Carigradu je jako izuenadilo državnike poročilo, da so Bolgari izvolili novega kneza. Veliki vezir je rekel, da bo Turčija težko potrdila volitev. Vsi turški listi pobijajo volitev. Kakor smo že omenili, pripravlja Turčija novo okrožnico na evropejske vlado. Kaj Turčija namerava z okrožnico, ni še znano. — Iz Beroliua poroča .Pol. Corr.": V tukajšnjih krogih so manj pečajo z novim knezom bolgarskim, kakor na Dunaji, v Londonu in Peterburgu. Nemčija v bolgarskem vprašanji ne bo storila nobenega koraka. Skrbela pa bo, da se ohrani mir iu potrdila sklepe drugih držav, ki imajo večje koristi v Bolgariji. Zaradi Bolgarije se Nemčija ne bo sprla z Avstrijo iu tudi Rusiji no bo dala povoda pritožbam. Nemčija bo rada potrdila princa Koburškega, ako ga potrdijo Avstrija, Rusija iu Auglija. Ako ga te države zavržejo, Nemčija zanj ue bo ničesa storila. — Kako misli ruska vlada, o tem najbolje spričujeta lista .Novosti" iu „Novoje Vremja". .Novosti" pišejo: .Rusija bo potrdila le tako volitev, ki je izraz celega bolgarskega naroda, a ne samo Stambulovo stranke. Potrebno jo dalje, da volitev dovolijo vse evropejske države. Glavne oviro za rešeuje bolgarskega vprašauja pa obstoje v tem, ker nektere države agitujejo Angliji na korist. S tem se ne reši bolgarsko vprašanje. Najmanj, kar moro Rusija tirjati, je to, da se prosto vrše volitve v sebranje, ki ima izvoliti kneza. Dokler se v Soliji upirajo tej zahtevi, tako dolgo ne moremo misliti o rešitvi bolgarskih zmešnjav. Kar se sedaj vrši v Sofiji, je prazna komedija, ki se končii brez vspeha". — .Novoje Vremja" piše: .Rusija uikdar no more potrditi te volitve, ker jo je izvršila skupščina, kteri je ruska vlada svečano odrekla postav-nost. Z volitvijo uemškega princa bi lažizastopniki bolgarskega naroda prelomili tudi oni člen Trnovsko ustave, po kteri sme biti le prvi kuez tujec. Namen je sploh Še temen; mogoče, da hočejo s tem Rusijo izzivati in prisiliti, da stori odločilen korak. Princ Koburški bi storil zelo predrzen korak, ko bi v takih razmerah zašel bolgarski prestol".
Nemška vlada in njeni organi močno agitujejo proti ruskim vrednostnim papirjem. Mnogi vplivni nemški listi dan na dan napadajo ruski državni kredit in tirjajo, naj se umaknejo ruski vrednostni papirji z nemških denarnih trgov. Ta papirni boj more škodovati le Nemčiji. Bismark s tem namerava s silo Rusijo dobiti na svojo strau, da se ue zveže s Francijo.
Nemška vlada še vedno preganja v Alzaciji in Lorcni vso, kar le diši po francoskem imenu. .Klsass-lothringische Ztg." je objavila cesarsko uaredbo, da jo pri lotarinških sodiščih in pri trgovinskem sodišči v Metzu služben jezik nemščina. Ista naredba ukazuje vsem sodiščem in notarjem, da morajo izključljivo uradovati v nemškem jeziku. S tem se bo zvršil velik preobrat v deželi. Nemčija pa si bo malo pomagala s to naredbo, ker bo le pomnožila nasprotje med Nemci in Francozi. Nemški listi vedno napadajo Boulaugera in njegove častilce, na drugi strani pa delajo za-nj.
Smešno jo že, kako časte Francozi prejšnjega vojnega ministra Boulangera. Sedanji naučni minister Spuller, ki jo rojen Nemec, govoril je resnico o priliki razdelitve nagrad modroslovnoga društva: .Vsi morate skrbeti, da odgojite republikance, može, ki so ne bodo klanjali malikom. Vi ne bote vredni
se od dnč do dnč bolj poostrujejo, in kakor učenci Kristusovi, tako tudi nasprotniki njegovi zadobivajo čedalje jasniše prepričanje, da med Kristusom in od njega odpadlim svetom je kterakoli sprava absolutno nemogoča.
To pa posebno lahko zapazimo v 19. stoletji. Nikdar šo ni bila skupnost katoliška tako solidarna in v zavesti vernikov tako globoko vkoroniujena, kakor dandanes, a ob enem so se tudi katoliški resnici sovražne moči v našem voku zavedle iu združile v skupno delovanje na en smoter. Z obeh strani namerava se radikalna, vseobsežna prevstro-jitev človeškega društva. Iu ktere so tisto ideje, o kojih so dandanes suče duševni boj?
V 19. stoletji dozorel nam je sad onega splošnega odpada od katoliške cerkve, ki se je v 16. veku vršil. Protestautizem, živo zanikanje vsega pozitivnega, oklical je pamet za najvišjo vodilnico sv. veri, s tem priznan je bil načelno racijonalizem v veri, iz kterega se je kmalo porodil naturalizem. Le-ta je začel tajiti čeznaravni značaj krščanstva in vsake vere.
Naturalizem, začotka omejen na versko polje, je kmalu obveljal tudi v nravoslovji, v privatnem
svojih očetov 1879. in 1849. leta, ako se mečete pod kolesa kočije, ki nosi slavljeuca jedne ure, sedaj, ko morate čislati Francijo kot svojo domovino. Vse za Francijo, ničesa za malike! Žftela republika !" Teh odkritosrčnih besed Boulaflger ne bo "vesel. — V zbornici je bila 11. t. m. burna seja. 'Poslanec Revillon (skrajno levice) je stavil interpelacijo na vlado, zakaj ne prepovč demonstracij grofa Pariškega in monarhistov. Govornik jo očital vladi, da je odvisna od desnice. Vlada se mora naslanjati na demokrate in republikance, ali pa odstopiti. Ako vlada tega ne stori, kar želi narod, storil bo to jeden mož. Ministerski predsednik Rouvier je odgovoril, da ga uekteri republikanci niso podpirali, ko je sestavljal vlado. Vlado napadajo, ker v ministerstvu ni Boulanger. Rouvier je trdil dalje, da Boulangera ni mogel sprejeti v ministerstvo, ker se je vdeležil demonstracij pri zadnjih volitvah. Dobil je 30.000 glasov, akoravno no more biti voljen. Zato je bilo potrebno, da je Boulanger prevzel novo službo. Vlada je republikanska, a ue išče boja, dežela želi mir. — Minister notranjih zadev, Fallieres, odgovori: No iščemo boja, pač pa branimo postave proti vsem, to jo naloga republikanske vlade. — Clemenceau v dolgem govoru napada vlado, ker se druži z desnico. Tirja od vlade, da se loči od desnice. Graja tudi nemire Boulangerjevih pristašev. — Rouvier odgovori, da vlada hočo republikansko veČino. V zbornici jo 400 poslancev; ako 200 poslancev glasuje proti ministerstvu, hoče odstopiti. — Laisant zagovarja Boulangera in trdi, da je sedanja vlada prišla ua krmilo vslod vnanjoga pritiska. — Zbornični predsednik Floquet izjavi, da v zbornici ne sme uikdo trditi, da je francoska vlada odvisna od vnanje države. Nato je zbornica vsprejela navadni duevui red s 382 glasovi proti 120. Po seji se je raznesla govorica, da hoče odstopiti zbornični predsednik Floquet.
Italijanska zbornica jo končala svoje obravnave. Kakor se poroča iz Rima, bilo je letošnjo zasedaujo jako plodovito. Poslanci so se tudi v sedanji vročini pridno vdeležovali obravnav v zbornici. Vlada jo vtrdila svoje stališče. Ko je tirjala 20 milijonov za afriško armado, dobila je v zbornici veliko večiuo. Glavno zaslugo si je pridobil Crispi, minister vnanjih zadev, ki jo z odločnim postopanjem navdal poslance z novim duhom. Podpirali so ga vsi drugi ministri, v prvi vrsti vojni minister Bertole-Vialo. — Vlada je ukazala, da se morajo zdravniško preiskati vse ladije, ki dohajajo iz Ca-tanije in sosednih mest.
Turški sultan še sedaj ni potrdil angleško-turške pogodbe. Iz Aten se poroča, da sultan noče biti odgovoren za pogodbo; zato jo bo predložil posebni komisiji sedanjih iu prejšnjih ministrov in višjih turških državnikov. Turčija hoče premeniti 5. člen pogodbo, ki govori o angleški armadi v Egiptu. Angleška vlada noče premeniti tega člena, ker je kraljica že potrdila pogodbo. Sir Drummond-Wolf ostaue še do 15. t. m. v Carigradu. Ako do tega dne sultan ne potrdi pogodbe, potem gotovo odpotuje.
Izvirni dopisi.
Iz Notranjsko - Bistriške doline, 11. julija. (Raznotero.) Težko nam je vsakikrat pri srcu, kadar v .Slovencu" beremo, da je po naši domovini tii ali tam hudo vreme poškodovalo poljske pridelke ali celo pokončalo ter ubogemu kmetovalcu uničilo najlepšo nado. Pomilujemo posebno uboge Dolenjce, kterim je toča tako velikansko škodo pro-vzročila. Pri nas, hvala Bogu, letina do sedaj prav
in javnem življenji, in je posobno po enciklopedijski filozofiji 18. stoletja vdomačil se v mišljonji evropskih narodov; absolutizem in revolucija francoska zatro-sila ga je v politiko in javno življenje. V našem stoletji pa je bil naturalizem posebno povspešen po naravoslovnih vedah, ki so so čudovito nagloma razcvete. Naturalizem pa, ki v slepi prevzetnosti proglaša človeštvo za neodvisno od Boga in v skrajnem svojem razvoji kot panteizom človeka celo oboži, je od druge strani nekako provzročil ali zakril materijalizoin. Skrajnosti se tikajo. Zahtevala je nekako tudi božja pravica, da se po absolutni neodvisnosti hrepeneči človek poniža. Hotel je biti bog, zatorej se je ponižal pod žival. In tako tedaj vidimo tudi resnično v našem veku naturalizem in materijalizem skoro povsod spojena v nekak naturalistični panteizem, ki je v ktorisikoli obliki veri in naravi, vedam in družbinskemu redu enako poguben. Naturalizem v najširšem pomenu, s tem je vse rečeno!
In glede katoliške cerkve? Naturalizem, ker taji ves čeznaravni red, je vsake pozitivne vere, zatorej tudi krščanstva, gola negacija. Ker se pa pozitivno krščanstvo edino le v katoliški cerkvi čisto
dobro obeta in, ako nas Bog nesreče milostno obvaruje, se smemo nadejati dobre letine. Sena se je v lepem vremenu muogo nakosilo, žita so srednja, drugi pridelki dobro kažejo. Jabelk in hrušek ne bo mnogo; toliko več bo pa sliv ali čežpelj; že več let niso ta drevesa s sadjem tako obložena bila, kakor letos. Vina bomo mnogo manj pridelali, kakor lani. Nekteri vinogradi okrog Bistrice niso skoraj prav nič grojzdja pokazali; /.nabiti je slana in potem mokrota mladi zarod uničila. Krog Bistrice in Trnovega je sicer malo vinogradov, in vino je le stranski pridelek, vendar ima nektera hiša s tem lepo pomoč, ker ji ni treba za delavce vina kupovati. Žganja se pri nas v primeri z drugimi kraji naše domovine malo zavživa.
Temu še precej ugodnemu poročilu imam, žal, tudi o dveh nesrečah poročati, ki ste se pred par duemi pri nas zgodile. Strela je namreč udarila v stajo ovac, ktere so se na gorah nad Bistrico pasle. Ubilo je sedem ovac iu pastirja je omamilo. Ker so ljudje kmalo prihiteli na kraj nesreče, so siromaku pomagali ; drugači bi bil v nezavesti poginil. Slišim, da je že skoraj popolnoma zdrav.
Druga nesreča se je pripetila minuli teden nekemu poštenemu in marljivemu možu iz Trnovega, Severčku. Pogodil se je z nekimi Rečani, da jim bo nekoliko vagonov ploš in lepega kamenja v Reko poslal. Kopal iu lomil je sam kamenje, in ker se je revež po neprevidnosti preveč približal, ga je skala, ki se jo v tem trenutku vdrla in nanj zvalila, takoj strašno umorila. Mož jo svojo neprevidnost s življenjem plačal. Lep nauk vsakomu: .Cujte, ker ne veste ne dneva ue ure!"
Naj še par besed o „S I o v e u c u" pregovorim! Napotila me je k temu Vaša opazka, gosp. vreduik, ktero ste v 153. številki svojega lista jako zanimivemu dopisu iz Pulja pristavili. Zahvaljujete se gg. dopisnikom in prosite daljne podporo. Da resnico govorim, moram priznati, da je .Slovenec" v vsakem oziru zelo napredoval; vsaka številka nam donaša mnogo koristnega in mikavnega borila. Posebno všeč nam je zgodovinska razprava o slavnem Turjaškem junaku in o boju, kteri je našim prednikom toliko slave pridobil. Tudi dopisov nam .Slovenec" iz vseh krajev mile naše domoviuo dokaj prinaša. Pri vsem tem moram pa pristaviti, da iz muogih krajev Slovenije zelo pogrešamo poročil. Na Notranjskem, na primer, je lepa, zelo obljudena dolina; marsikaj zanimivega bi se dalo Vašemu listu od tamkej poročati, mnogo domorodcev, ki umejo pero spretno sukati, je tamkej, iu vendar so dopisi od tiste strani v Vašem listu bolj redki kakor .bele vrane". To veljil tudi o marsikterem drugem kraju naše domovine. Gotovo bode Vam, g. vrednik, in tudi Vašim bralcem zelo ustreženo, ako se Vain o vsakem bolj važnem dogodku ua kratko poroča. Dobri jedrnati dopisi delajo list zanimiv; zatoraj Vam želim tudi v tem oziru obile podpore.*)	x y.
Od nekod. (Predlog.) V .Slovenčevi" št. 148. sem bral z Dolenjskega nasvete zastran zavarovanja. Meni jo všeč; naj bi so skrbni poslanci naše dežele nanj ozirali. Koliko denarja gre v razne tuje .banke", ki bi sicer v domači deželi koristil. —
*) Hvala za priznatov. Ilog daj, da bi prav voliko gospodov storilo po Vašo m zgledu in nasvotu.	Vr.
in neoskrunjeno hrani, je naturalizem katolicizmu poguba, smrt. Toda Bog, ki je svojo cerkev v vseh časih previdno čuval, jo tudi v našem veku zapustiti ni mogel. Poslal jo rešitev. Pri tem pa so je hotel ppslužiti One, ki je edina med vsemi Evinimi otroci milost našla pred njim — v vseh časih in v vseh potrebah med Bogom in med pregrešnim rodom človeškim mogočna posredovalka. Ni li Marija navduševala prve kristijaue, da so med mukami vstrajali v veri? In v petem stoletji, ko jo uestori-janizem, vse zmote prejšnjih herezij posnovši, žugal zamoriti čilo moč mlade cerkve, ni li Božje materinstvo blažene Device, v Efezu slovesno proglašeno, cerkvi doneslo sijajno zmago iu mir! V trinajstem stoletji pa sv. oče Dominik ni vedel v pogubo zakletih sovražnikov krščanstva vernim boljšega orožja podati, nego ime Marije. V 10. stoletji jo ona va-ilovo protestantizma zajezila, da niso Čez Alpe pri-ipluli na jug.
In tako zgodilo so je tudi v našem veku.
(Eoneo prib.)
Jaz pa sem si vže večkrat mislil: Bi li ne bilo pametno iu koristno, ako bi vse duhovnije naše ško-lije se združile in bi, kar plačujejo za zavarovanje od cerkve in župnijskih poslopij, skupaj zlagale? Saj se le redko kdaj zgodi, da pogori cerkev ali žup-uijsko poslopje. Ako bi več lot ue bilo pri toh poslopjih uobeuega pogorišča, bi bil kmalo dokaj velik kapital skupaj. Potem bi cerkve iz to zaloge dobile pomoč, oziroma povrnitev škode, če bi so tedaj prigodila kaka nesreča. Kar bi bilo dobička, porabljalo bi se v cerkvene koristi v školiji. Vzemimo, da jo 270 župnij zavarovanih povprek po 20 gold., to dit na leto 5400 gold. Ali ni škoda, da gre ta denar iz dežele? Ako bi v desetih letih, v kar mili Bog pomozil ne bilo nobenega pogorišča pri cerkvah, bi bilo to že 54 tisoč; nekaj bi se pa še vmes s tem denarjem prigospodarilo. Naj bi to dalo le (i tisoč, bi imeli v 10 letih do 60 tisoč. In če bi Bog nas varoval, bi kmalo bili brez volicih skrbi.
Ta misel mi že dolgo hodi po glavi iu ue dii mi miru, zato jo sprožim. Morebiti ni izvršljiva? Jaz ne vem. Ako pa je, gotovo bi bila kaj koristua.
Slišal sem, da posestniki velikih grajščin imajo svoj kapital, kteremu vsako loto uokaj prilože za čas nesreče ali pogorišča. Morebiti bi se ta reč dala družiti s cerkvenimi računi. Naj bi kak izurjen gospod to misel pobral, in pri lično o tem mojem predlogu izrekel svoje mnenje.
Iz Sarajevega, 11. julija. (Obsodba.) Na-zuanim Vam, da so je danes dokončala zanimiva obravnava proti velikim židovskim goljufom Baru h. Danijel B a r u h dobil je pet let hude ječe, Josip in Altaras Baruh pa vsak po dvo leti. Javer Baruh obsojen jo na pet mesecev, R i g n o in Simon Baruh vsak na štiri mesece, iu A t i j a s Baruh ua tri mesece hude ječe. Ob enem mora vsak storjeno škodo povrniti. Državnemu pravdniku se zdi kazen sploh prepičla in se je pritožil; zagovornik je pa tudi vložil ugovor.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
12. julija.
Predseduje g. župan G r a s s e 11 i , navzočih 27 odbornikov. Overovatoljema zapisnika imenuje g. župan mestna odbornika gg. Ničmana in Trtnika. Župan naznani, da je c. kr. deželna vlada doposlala tri izvode pravil društva .rudečega križa" in priporoča mestni občini, naj društvo podpira. Predlog o tej zadevi stavil se bode pozneje. Dalje poroča župan, da se je v smislu sklepa mestnega zbora kupila Jalenova hiša za 24.000 gold., ktera svota se je danes izplačala. Kupnino jo potrdila c. kr. deželna sodnija in Jalenovi dediči, kar zbor vzame na znauje.
Odbornik dr. M o s c h e poroča v imenu personalnega in pravnega odseka o dopisu Dunajskega županstva gledč peticije na državni zbor o načrtu zakoua za napravo lokalnih in cestnih železnic. Poročevalec nasvetuje, da se mesto Ljubljansko pridruži peticiji Dunajske občine, da pa so posebni odposlanci ne vdeležo dotičnih obravnav, ki se bodo vršile na Dunaji. Predlog obvelja.
Dalje poroča dr. M o s c h e v imenu pravnega in personalnega odseka o prošnji Leopolda Gaureka za sirotinsko pokojnino in konduktni kvartal Konradu Trčku. Poročevalec nasvetuje, naj se dovoli Konradu Trčku do 20. leta na leto 66 gld. 66 kr. in četrtinka konduktnega zneska, kar obveljil.
V	imenu liuančuega odseka poroča podžupan Vaso P o t r i č i č o skontriranji mostnih blagajnic, ki se je vršilo 7. maja t. 1. Vso je bilo v redu, kar mestni zbor vzame na znanje.
V	imenu liuančnega odseka poroča dr. Tavčar o nakupu Magistrove ujive na Poljanah in nasvetuje, da se kupi za 1700 gld. za dobavo šute; magistratu naj se naroči, da kup sklene.
Dalje poroča dr. Tavčar v imenu finančnega odsoka o prodaji 400 sežnjev Magistrove ujive mo-sarju Janozu Črnetu, ki namerava tam zgraditi novo hišo. Finančni odsek nasvetuje , naj se ta prodaja odloži, da so odsek šo posvetuje, je li namen občine s tem dosežen, če se zemljišče proda. Oba predloga sta vsprejeta.	(Koneo prih.)
Domače novice.
(Presvitli cesar) jo podaril podadmiralu Maksimilijanu vitezu Daublensky-Sterneoku red železne krono prve vrste; poduačeluiku mornarske sekcije v vojuom ministerstvu, podadmiralu A. pl. E b e r h o r s t u, red železne krone druge vrste. Odlikovanih je še več drugih oseb pri c. kr. mornarici v Pulji.
(Razstava ženskih ročnih del) je od danes naprej odprta popoludno do 7. ure.
(Velika gospoda) vojaškega stanu pripeljala se je iz Gradca k vojnemu streljanju, kojega imajo topničarji ravnokar pri Krškem. Prišli so namreč topniški brigadir FML. W a g n e r , polkovuik G e r s t n e r in pa jedon višji švedski topniški častnik, ki je že od spomladi v Gradci pri c. kr. tretjem koruom zapovodništvu zarad topniških študij.
(Potres.) V nedeljo zjutraj ob četrt na pet čutili smo tii v Adlešičah precej hud potres, kteremu ja sledil nekaj minut kasneje lahek potres. Prišel je od severa.
(Konjiški rezervisti) imeli bodo tudi letos, kakor smo že pred kratkim omenili, vaje v orožji, iu sicer bodo te vaje pete po svoji vrsti. Prično so 1. avgusta, in bo moral vsak konjiški polk poklicati 40 mož iz rezerve za 28 dni k vajam.
(V Dravo je pal) v soboto dopoludne v Mariboru enajstleten deček, ki je okoli stro-jarnic čreslo nabiral. Vtonil bi bil, čo bi ga ne bila rešila delavca Janez Rehart in Janez Lukanec.
(Štajarsko vino) iz Ljutomerskih goric nastopilo jo že v tretjič daljno pot na otok Sumatra v indijskem oceanu, kjer ga menda jako obrajtajo.
(Treščilo je) minuli četrtek med dve dekleti ua cesti med Materijo in Podgradom v Istri, ki ste šli iz Trsta domov. Spotoma ju je namreč dež vjel. Hoteli ste se mu umakuiti pod bližnje drevo, kjer je treščilo vanji. Ana Kostiučič ostala je mrtva na mestu, Marija Frank je bila pa samo omotljena.
(Državna velika gimnazija v Celovcu) je letošnje šolsko leto dokončala v nedeljo 10. avgusta. Letopis obsega zanimiv sestavok: .Boitriige zur Geschichte der Pest in Karnten" pa šolska naznanila. Iz teh za sedaj povemo: da jo v rednih predmetih poduče-valo 18 učiteljev, njim na čelu vodja dr. Franc Svoboda, in da jo poduk v slovenščini dobivalo v štirih oddelkih 65 učencev (učitelja J. Scheinigg in dr. Jakob Sket). Koncem šolskega leta štela je Celovška gimnazija 370 učencev, izmed kterih je bilo na Koroškem rojenih 304, Nemcev (vsaj za Nemce zapisanih) 313, Slovencev 53, katoličanov 355, z odliko jih je leto dovršilo 66, dobro 227, v kakem predmetu popravljalo jih bo 28, dvojkarjev je 36 in trojkarjev osem. Iz letnika tudi posuamento v svojo veselje, da se bode v prihodnje na tej šoli slovenščini za p i č i c o boljše godilo. Materinščina bo namreč slovenskim učencem zapovedan predmet; a žal, da ministerstvo pristavlja: onim Slovencem, .vvelche aufGrund der vou ihreu Elteru oder dereu gesetzlichen Vertretern abgegebenen Erkliiruug zur Theilnahme au diosem Uuterricht verpllichtot sind." Zraven tega napravi se poseben oddelek za podučevanje v slovenščini onim Nemcem, kterih roditelji ali njih namestniki hotč, da se njihovi otroci ali varovanci uče slovenščine. — Naslednje šolsko leto se prične dno 18. soptembra.
(V Zagrebu) biva že nekaj dni znani poljski pisatelj Bronislav Grabovski, ki je v poljskih in čeških listih napisal več zanimljivih črtic o hrvatskem narodu.
(Urejevanje državne meje) med Laško in Avstrijo pričelo se bo letos. Dotična komisija sošla se bo že v nekterih dnoh v Rabeljnu na Koroškem, da določi natančno mejo benečansko-koroško na podlagi dotičuega mejnika. Najposlednje-krat se je ondi meja uravnala pod Francozom 1. 1809. med kraljestvom Ilirskim iu Italijo. Osem mož zbralo so bo v ta namen; med temi bodeta c. kr. vojni in fiuaučni minister.
Narodno gospodarstvo. Škoda vsled toče.
(Dalje.)
Najnevarnejša je toča, ako ste rež in pšenica v cvetji. Celo redka točnata zrna naredč klasje ple-nasto iu prazno. Ako žito odcvete, je del nevarnosti
odstranjen. Pri tistih bilkah, ki so popolno ulom-Ijene, ni pričakovati, da bi se zrnje pravilno razvijalo ; zrnje ostane majhno, se skrči, se nerado iz-mlati iu pade pri čiščenji med sprednik. Najložje je po toči storjeno škodo presoditi tedaj, ko je že žito zrelo, pa ne še požeto. Vzame se nekaj klasov, prešteje se na njih še nahajajoča in izbita zrna; razmera med obojnim številom kaže izgubo precej natančno, če se ta poskus na več krajih polja napravi, vstvarimo si tako približno podobo po toči storjene škode. Ker se pa pri takem žitu ob žetvi, košnji, vezanji v snopje itd. še mnogo zrnja pogubi, kterega toča ni popolnoma izbila in je še na klasji obviselo, treba je tudi to v poštev jemati.
Če je žito že požeto, v snopje povezano in v stavkih po njivi razstavljeno, tedaj mu toča veliko manj škoduje. Zato mnoge zavarovalne družbe za ta slučaj nikake odškodnine ne dado in sprejemajo zavarovanja le za ta čas, dokler še žito nepožeto na njivi stoji. Sicer pa ta slučaj zlasti za one kraje naše domovine, kjer rabijo za sušenje žita kozolec, nima praktičnega pomena.
Kadar toča klasje v tla pobije, toraj ni pričakovati nikake žetve, in najbolje je, polje takoj izprazniti iu, ako je še čas, drugo žito zasejati ali pa kr-menske rastline. Isto veljd tudi tedaj, ako je žito, preden cvete, tako pobito, da so bilke prekinjene in ulomljene. Tu ne kaže druzega, nego hitro pokositi; imamo vsaj dragoceno krmo. Zlasti je to potrebno pri deteljni setvi, da detelja popolno ne pogine. Navadno se tolažijo lastniki tacega polja s tem, da pravijo, setev si bode znabiti vendar le še opomogla. To se sila redko zgodi; največkrat kaznuje se tako obotavljanje s sila slab« žetvijo.
Pri detelji je še omeniti to-le: kadar toča tako zgodaj pride, da mnogo nežnih deteljnih rastlinic v tla zabije, ktere vsled tega poginejo, je treba de-teljinega semena z novega posejati, ktero potem kaj bujno raste.
Proti toči najbolj občutljive so pa oljnate rastline, kakor ogršica in repica. Toča, ki se žitu komaj pozna, ima za ograščno polje kaj slabe nasledke. Kadar srednja toča še mlado setev zadene, imamo potem večinoma dvojno rast; veliko zrn je nezrelih in ogršica vsled tega znatno slabeja. Ako pa ogršica že dozoreva, zadostuje malo toče, da stročje razkroji; seme je toraj zgubljeno, čim bolj dozorela je ogršca, tem občutljiveja je škoda, tako, da pridelek mnogokrat še stroške ne pokrije.
Pri sočivji, zlasti pri grahu in grašici je mnenje glede nasledkov toče različno, če potolče toča te rastline v prvi dobi ko se razraščajo, poženo navadno na oskrunjenih mestih iz listnih kotov močne postranske izrastke. Od tod si moremo pojasniti, da včasih od toče potolčeno polje obilnejši pridelek douaša, nego ako bi se bila rast pravilno razvijala. Nasproti pa je bob sila občutljiv proti toči, enako tudi leča. Ako toča grah iu grašico zadene po od-cvetji, večinoma ni več mnogo upanja. Kadar je stročje že zrelo, je škoda jako občutljiva. Zadeti stroki se razprezajo, zrnje popada na tla. Pri sočivji je dobro počakati in pri mladih rastlinah je še le v osmih dneh mogoče si vstvariti sodbo. Dragocena krma, ktera le rastline daje, se ne sme nikdar prezirati.	(Dalje prih.)
Telegrami.
Dunaj, 12. julija. Doputaoija bolgarskega sebranja je zvečer sem došla. Na kolodvoru jo je vsprejel tajnik princa Koburškega.
Trnovo, 13. jul. Došlo je mnogo brzojavk, ki častitajo regentom in poslancem. Nova vlada je povsod po deželi napravila najboljši vtis.
Varna, 13. julija. Ecutorjovo izvestjo: Po uradnem poročilu se je turška vlada zahvalila regentom, ker je izvoljen princ Ko-burški. Ob enem je izrekla upanje, da bodo vlade potrdile volitev.
London, 13. julija. Sir Drummond-VVolf se v petek poslovi v avdijenci pri sultanu.
Pariz, 12. julija. Zbornica jo soglasno odklonila demisijo Floqucta.
Umrli ho:
10.	julija, liugo Vairathor, prisiljenoe, 17 let, Poljanski nasip št. 50, Morbus Brigthii.
11.	julija. Angela Moilic, krojačova hči, 3 leta, Žabjak št. 4, jetika. — Marija Gruiu, mizarjeva žena, 25 let, sv. Petra co«ta št. 74, jetika.
Tuj o i.
11. julija.
Pri Maliius grof 0. \Vallis, o. k. nadporočnik, z Dunaja.
—	Riedel, Holobok, Graf, trgovci, z Dunaja. — J. Klein, trgovoo, iz Budimpešte. — Kalischnik, c. k. poštar, iz Tržiča. — D. Kottantini, inžžnir, z soprogo, iz Reke. — J. Murasinsky, zasebnik, z družino, iz Pulja. — M. Bandur, posestnik, iz Dalmacije.
Pri Slonu: A. Boindi, trgovec, iz Tirol. — A. Jaklič, vojaški duhovnik, iz Tirol. — Bernard Franki, trgovec, z Dunaja. — L. Zerkovitz, trgovec, iz Kaniže. — J. Kišic, potovaloo, iz Banjaluko. — Karol Roja, trgovec, iz Beljaka. — Srečko Klton, učitelj, z soprogo, iz češkega. — M. Malinič, potovaloc, iz Ljubljane. — L. Sohneidor, trgovec, z soprogo, iz Milana. — pl. E. Angeli, B. Riraini, A. Liebmann, P. Venecian, A. Mor-purgo, z družino, zasebnico, iz Trsta. — K. Pulzer, trgovec, iz Reke.
Pri Južnem kolodvoru: Weiner in Geller, trgovca, z Dunaja. — F. Glatz, trgovec, iz Budimpešte. — Kovinar, Aljančič, trgovca, iz Trsta. — Baron Ramberg in Mahne, vež-banca mornarice, iz Pulja.
Pri Bavarskem dvomi: A. Žnidaršič, trgovec, iz Prema.
Pri Avstrijskem carti: Karol Zeilinger, zasobnik, z soprogo, iz Sokova.
Pri Virantu: M. Slivar, zasebnica, z sinom, z Bleda.
—	L. Hrovat, posestnik, iz Žužemberka. — Gruden, župnik, iz Turjaka. — J. Sclnveiger, posestnik, iz Lukovice.
Vremensko sporočilo.
»Čas	Stanje	S >.
B	'	3 g
--Veter Vreme	g
..„,.,.;. zralcomera toplomera	o iN
opazovanja y ram po^Colz|ju	S g
PTu. zjut.l 737-20 +22 6	si. zap. jasno „„,
12.2. u. pop. 785-82 +28*4	si. vzh. ., V?
9. u. zvee. 738 36 +19 0	si. zap. dež aez
Dopoludne jasno in vroče, okoli treh nekoliko dožja, proti 7. uri ploha, po osmi uri druga nevihta z ploho, po doseti uri je deževalo. Srednja temperatura 23-3° C., za 4'3° nad nor-malom.
DuiiajNkn borza.
(Telegratično poročilo.) 13. julija.
Papirna renta 5% po 100 (s 16% davka)	81	gl.	25	kr.
Sreberna , 5% „ 100 n (s 16'to davka)	82	,	90	„
4% avstr. zlata renta, davna prosta .	113	„	25	„
Papirna renta, davka prosta	96	,	55	„
Akcije avstr.-ogerske banke	8s9	,	—	„
Kreditne akaije .	279	„	30	„
London.......126	„	70	„
Srebro.......-	„	-	„
Francoski napoleond......10	„	04	„
Ces. cekini.......5	„	97	„
Nemške marke .	62	.,	22*/g „
Tržne cene
dne 13. julija t. 1.
Tgl. kr.	glT~E.1
Pšenica, liktl. . . .1	7 15	Špeh povojen, kgr. .	— 04
Rež, „	...	4 55	Surovo maslo, „ .	— !I0
I Ječmen „	...	'i 25	Jajce, jedno „ .	— 2j
j Oves, „	...	2 92	Mleko, liter. . . .	— s'
, Ajda, „	...	4 22	Goveje meso, kgr. .	— 64
1 Proso, „	...	4 - 22	Telečje „ ., .	— 50!
j Koruza, „	...	5120	Svinjsko „ „ .	— 60i
Krompir, „	. . .	2 J 14	Koštrunovo „ „ .	— 36;
Leča, „	...	12 — Pišaneo.....— 45:
Grah, „	...	12 - Golob .....— 18:
Fižol, „	. . .11 —	Seno, 100 kgr.	1 00
i Maslo,	kgr. .	1 —	Slama, „ „ . .	2 05
Mast, „ .	— 66	Drva trda, 4 □ mtr.	6 20,
i Špeh svež, „ •	— 60	„ mehka, „ „	4 —i
Javna zahvala.
Silni požar v Kibnici, ki je v noči od 8. do 9. julija t. 1. 31 hišnih številk in okoli 00 stavbinih objektov vpepolil, veliko poljskih pridelkov in orodij, hišne oprave, oblolte itd. uničil, in so tako hitro razširjal, da jo bilo tukajšnemu prebivalstvu nemogoče ustaviti ga — grozil je uničiti vos trg in njega imotjo. V tej strašni stiski prihiteli so nam na pomoč z brizgalnieami in drugim gasilnim orodjom: prostovoljna požarna bramba iz Do le njo vasi, z načelnikom g. Ign. Merher-jem, vrli gasilci iz Sodražieo in iz Zamostoca z županom g. J. Drobnič-om in dež. posl. Pakiž-oin na čelu; mnogo vaščanov iz vseh bližnjih in daljnih vasi — in drugi dan, ko jo prostovoljna požarna bramba v Kočevji o naši nesreči zvedela, tudi ta. Z združenimi močmi postavili so so vsi s takim obču-dovalnim pogumom ognju v bran, da so ga po dveurnem prizadevanji omejili in po velikem trudu nevarnost odstranili. Pri tej priliki, kakor pri poznejem gašenji tlečih pogorelih stavbenih objektov odlikovali sto se obe požarni brambi, kakor tudi vsi gasilci iz Sodražiee, Zamosteca in iz vseh vasi s svojim neumornim in požrtovalnim dolovanjom; posebna hvala pa gre gosp. Ig. Merher-ju in prostovoljni požarni hrambi iz Dolenjo vasi, koja je v zadnjem trenutku na dveh najnevarnejših mestih s silnim naporom in s taktnim ravnanjem največo nevarnost odstranila. Podpisano županstvo stori lo svojo dolžnost, da se vsem imenovanim gasilcem javno ter najtoplejo zahvali.
Županstvo v Ribnici, 12. julija 1887.
Janez Zobec,
župan.
Zahvala.
Vč. gospodje, ki so ubogim pogoreleem v Strohinji poslali lepih darov, dobro vodoč, da vse, kar storimo iz ljubezni do Bosa, ostane zapisano v knjigi življenja, gotovo no žele, da so objavijo njih imena in darovi; zato izrekam lo vsem skupaj prisrčno zahvalo, ter rečem v imenu obdarovanih siromakov : ..Gospod, ki veš, da so nezmožni svojim dobrotnikom se dostojno zahvaliti, blagoslovi jih Ti, ter povrni jim stotero in stotero" !
Anton Zavnik,
župnik.
•••••NNSNNMNMM«HNNN«M>
j Malenčev sirup, jsgs^ji
[	ter se izdeluje iz najlepših, (luhlcčih kranjskih gor-	] [
i	skih lniUenc. Ta sok se no pokvari veliko let in ohrani	< >
»	vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako so	< >
!	ga hrani v steklenicah, ležečih na hladnem. Prodaja	] |
t	so v stekl. po 1 kilogr. 80 kr. — 10 stekl. 7'."jO gl.	j j
>	Manjša steklenica veljii 40 kr. Naročuje se v lekarni	» > |	Piccoll-jevi na Dunajski cesti v Ljubljani, in se	j J i	z obratno pošto točno in vestno razpošilja proti povzetji	< i
>	ali predplačilu zneska.	(2)	< •
•«eeCN**tMNN«e9««HM»HNM»M »
I*o&tiie zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnico. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob 1,7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob Vs5 popoludne poloti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 1'25 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ub 1popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz	Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz	Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne.
Iz	Kočevja vsak dan ob (i. uri 20 min. popoludne.
Iz	Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz	Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz	Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
avstro-ogerska družba za zavarovanje ^ avstro-ogerslca družba za zavarovanje proti živlena in rent.	| elementarnim škodam in nezgodam.
Ravnateljstvo:
mm WWX&M9 i*n W ipp lin g e r str a s se Steir® 43*
Družba zavaruje
človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah;
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem;
zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka, utlovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
a)	proti škodam, ktere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali se naredž z gašenjem, podiranjem in izpraznenjeni pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah;
b)	proti škodam, ktero napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih iu stogih;
o) proti škodam, ki je napravi točil na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanj n blaga po vodi in po suhem.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam so šo ni pričelo, a so bodo pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar so prične.
ZuHtopmtvn (iružlte.
V Budimpešti, \Vienorgasse 3 in SchilTgasse 2; v Gradci, Albrcchtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasso, Hotel „Goldonos Sohiff"; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, n:i Dunaji, I., llohenstaufengasso 10.
V vseh mestih in vačjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo so glavne in krajno agonturo, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole tor prospekte zastonj in vsprejomajo zavarovanja.
Glavni zautop v Ljubljani, fteleiihurgove ulice štev. it, pri
.IOSIPII PROSEJfC-u.	(0)
„AZIENDA",